61. Jtevllka.
D UuMjanl, v iehtek. 14. marca 1907.
XL leto.
OfEKSK
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za asstio Oguno dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom"za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 90 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tu|e d d le le toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravnlatvo je v Knaflovih ulicah it. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Jftesečna priloga: „Slovenski Tehnik«.
Uredništva telefon SL 34.
Posamezne številko po 10 k.
Upravniitva telefon 4t 85.
Laharnar.
Slevenoi smo res uboga para. Tlada nas narodno in gospodarsko uničuje, prav sistematično uničuje, sedaj nas pa hoče še pripraviti ob zastopnika, ki bi branil naše pravice in koristi ter se potegoval za uresničenje naših želja in potreb.
Na Krasu  kandidira  v državni zbor —  političen uradnik. Na Slovenskem smo doživeli že marsikaj nenavadnega, ali kaj takega vendar-le še ne.   Uradniki niso nič novega kot kandidatje. V časih velikega pomanjkanja potrebnega razum ništva se je narod rad zatekel k uradnikom in jih je   pošiljal   v   državni   zbor,   saj so precej redki taki možje,  ki  bi mogli zapustiti svoj   poklic  in   prebiti kar več mesecev na Dunaju.  Toda, če si je narod že izbral uradnika za po-s:anca, je  bil  to   vedno neodvisni sodni uradnik  ali profesor, nikdar pa se še ni zgodilo, da je narod svobodno   izvolil   uradnika   par ex-cellence — političnega uradnika. Sodni uradniki, šolniki in dragi so pač tudi javni organi, ali vendar niso tiaki v bistveni in nerazločljivi zvezi z vlado, kakor politični uradnik.   Ta ni samo javen funkcijonar, ta je del vlade same, saj tvorijo politični uradniki skupaj e ministri vlado.   Voliti političnega uradnika v parlament, pomeni toliko, kakor odreči se samo svojemu nastopniku in izročiti zastopstvo naroda — vladi sami. To pa  bi   bila   pač   največja budalost. Poslanec ima vendar nalogo kontrolirati vlado, ji dovoljevati ali odreči sredstva za državno upravo, se ž njo, če treba, tudi vojskovati. Da tega političen uradnik ne bo storil,   to je  pač   samo   ob sebi mmevno.    Političen    uradnik   je in ostane služabnik vlade, a tak je gotovo najslabši zastopnik, ki ga zamore narod imeti.
Laharnar je navidezno kandidat goriških klerikalcev, a v resnici je vladni kandidat.    Vlada bi rada med i
jugoslovanskimi poslanci imela nekaj svojih ljudi, ki bi zastopali viadne koristi proti koristim naroda in zato sili Laharnarja.
Dr. Laharnar je namestniški svetovalec v črnovcih v Bukovini. Goriški klerikalci ga povzdigujejo v deveta nebesa in pisarijo na dolgo in na široko o njegovih izrednih zmožnostih in o njegovih velikanskih zaslugah za Kraševce. Kar se tiče zmožnosti, jih dr. Laharnar ni doslej nobenih pokazal. Bil je čisto navaden okrajni glavar na Primorskem, nič boliši in nič slabši kot so drugi okrajni glavarji. O zaslugah pa že celo ni govoriti. Zaslugo ima političen uradnik, če stori za svoj okraj več kot je njegova dolžnost, če za svoj okraj doseže kaj posebnega, če ustvari kaj občekoristnega. Laharnar se ne more z ničimer izkazati. Vodil je vojaško evidenco, podeljeval in odtegoval gostilniške koncesije, kszuoval prestopke policijske ure in delal ljudem običajne sitnosti, izkratka, izvrševal je svojo uradno dolžnost, naj si bo že kakorkoli in — basta. Celo goriški klerikalci ne vedo o Laharnar jevih rzaslugah44 ničesar drugega povedati, kakor da je bil rojen leta 1858, da je sin kmetskih staršev, da se je dobro učil in da ima sedaj lepo plačo.
Boj bo hud. Kraševci so bistre glave in politično jako razsodni ljudje. Zaradi tega je upati, da ne bodo volili c. kr. Laharnarja, marveč svobodnega moža.
Deželni zbori.
Gradec, 13. marca. Posl. baron Rokitansky je utemeljeval svoj predlog, naj se učiteljstvn tudi leta provizornega službovanja vštejejo v pokojnino. Naglašal je, da je treba ljudsko šolstvo vsestransko pospeše vati in negovati, učiteljstvo pa pla Čati tako, da se ' more brez skrbi posvetiti svojemu poklicu. A v s t r i-ja stoji   glede prispevanja
za ljudsko šolstvo skoraj na zadnjem mestu, d a 1 e Č za Ogrsko. Deželni zbori morajo opustiti krotko opozicijo ter govoriti z državo odločno, sicer bodo dežele kmaju bankerotne. — Predlog se je izrodil finančnemu in naučnomu odseku. — Nadalje je utemeljeval baron Rokitanskv volilno reformo njegove stranke. Ta predlog temelji na načelu, da virilni glasovi in kurije veleposestva morajo izginiti. Predlog se je izročil političnemu odseku. — Posl. baron Fravdenegg je po-poročal, kako se porabi 14milijonsko posojilo mesta Gradca; za šolske namene se porabi 360.000 K.
O p a v a, 13. marca. Deželni zbor je sklenil predlog, da odobruje le dolgotrajno nagodbo z Ogrsko, pri čemer ne prinese Avstrija nove žrtve. Nadalje se je zahtevalo, naj država da deželam nove vire dohodkov za saniranje deželnih financ. Pred vsem se naj deželne srednje šole na Mo-ravskem, ki veljajo deželo na leto nad 2 milijona, podržavijo.
Praga, 13. marca. Deželni zbor je odobril poročilo deželnega odbora glede omejitve alkoholizma. Nadalje so se sprejeli za ureditev orožnih vaj sledeči predlogi: 1. Vlado je pozvati, naj dobe aktivni vojaki, ki so v kmetijstvu neobhodno potrebni, šestte-denski dopust; 2. rezervistom se naj da za zdrževauje rodbin med orožnimi vajami primerna odškodnina; 3. rezervistom se naj povrne voznina k orožnim vajam in domov.
L v o v, 13. marca. V večerni seji je bila sprejeta resolucija deželnega kulturnega odseka, ki poziva vlado, naj se ne odpre romunska meja za uvoz živine in mesa. Končno seje deželni odbor pooblastil, naj najame 10 milijonov dolga za posojila občinam, da si zgrade šole.
Volilno gibanje.
Dunaj, 13. marca. Tudi krščau-sko-sooijalno delavstvo se je začelo puntati proti vodstvu. Včeraj so imeli delavski zaupniki shod, na katerem so
se pritoževali, da vodstvo pri razdelitvi mandatov prezira delavstvo. Shod je bil zelo viharen ter je sprejel rezolucijo proti vodstva, ako ne da delavstvu dovolj mandatov.
Verske vaje in novi šolski in učni red.
Praga, 13. marca, češki deželni šolski svet je sklenil na poziv naučnoga ministrstva izločiti iz i z-vrševalnih naredb k novemu šolskemu in učnemu redn določbo o zamudah verskih v a j.
Madžari se boje „Velike Avstrije".
Budapešta, 13 marca. V parlamentu je baron Banffv interpe-liral radi politične agitacije v Avstriji za takozvano „Veliko Avstrijo.* Povedal je, da je bil v ta namen preteku' mesec v Aspangu shod, ki mu je predsedoval okrajni sodnik. Program, ki se je na tem shodu sprejel, posega baje v pravice Ogrske. Ministrski predsednik je odgovarjal, da stvar ni tolikega pomena. Vendar je pri zadnjih razpravah mimogrede opozoril avstrijsko vlado nato gibanje ter dobil prepričanje, da stori Avstrija vse mogoče, da to gibanje zadržuje, prepričal pa se je tudi, da je avstrijska vlada pripravljena, pospeševati prizadevanje Ogrske za osamosvojitev in sioerbolj v državnopravnom kot v gospodarskem o z i t n.
Za splošno volilno pravico
na Ogrskem.
Dunaj, 13. marca. Na čast bivšemu ogrskemu ministru Kri-stoffvju, ki je prvi sprožil na Ogrskem zahtevo po splošni volilni pravioi, so priredili razni politiki danes prijateljski sestanek. Pri tej priliki je imel Kristoffv velik govor, v katerem je proslavljal politično zrelost avstrijskih narodov ter pro-rokoval, da se bo politična bodočnost
razvijala v znamenju demokratizma. Tudi na Ogrskem se ne bo mogla večdolgo zadrževati splošna in tajna volilna pravica. Ogrski radikalci se pri tem tudi boja ne bodo strašili, ako se ne bo dala splošna volilna pravica dobiti mirnim potom.
Italija se oborožuje.
Rim, 13. marca. Vojna uprava je Bklenila s Kruppovo tovarno pogodbo za 107 novih baterij najnovejšega zistema, nadalje se je naročilo 130 strojnih pušek. Za topove, puške, havbice, nove utrdbe in vojno zalogo zahteva vojna uprava 200 milijonov lir, in sicer za utrdbe ob avstrijski meji 22 milijonov, za puške in streljivo 10 milijonov, za vojno zalogo in vozove 11 milijonov, za utrdbe ob morskem nabrežja 12 milijonov, za topove 15 milijonov, za železniško brigado 3 milijone, za konje 2 milijona itd.
Umor bolgarskega ministrskega predsednika.
Sofija, 13. marca. Preiskava je dognala, da je umor pripravila zarota, ki se je sklenila v uredništvu „Balkanske Tribune". Zarotniki so večinoma dijaki. Morilec je povedal, da je še drugega urednika poprej vprašal, ai bi bila zasluga za domovino, ako bi se Petkova, Genadjeva ali kneza Ferdinanda umorilo. Urednik je odgovoril, da bi umor obeh ministrov pomenilo osvoboditev Bolgarije tiranstva, toda umor kneza bi bila velika nesreča za Bolgarijo, ker bi potem sedanji tirani dobili vso oblast v svoje roke.
Knez Ferdinand prispe jutri v Sohjo ter se udeleži pogreba.
Zemun, 13. marca. Vsled umora se boje na Bolgarskem nemirov, za« radi tega sta garniziji v Nišn in Pirotu konsignirani (?).
Atentati na Ruskem
Petrograd, 13. marca. T Ja-roslavu je neki dijak streljal na gu-
LISTEK.
Ho ledu.
Jakob Vole se je vical šele v kvarti. dasiravno so mu pod poetsko zavitem nosom že poganjale prve mahove kocine, ki so v sredini niansi-rale v rjavkastorumeni barvi papi-roskinega nikotina. Med součenci je bil znan kot jako izboren nsportsmannu — kajti plaval je po hrbtu, sukal v telovadnici smrtonosni „salte", a risal po zimi nmetna srca, osminke, kolobarje in šestinke do gladini leskečega ledu. Poleg teh junaških zmožnosti pa je imel Vole še druge, posnemanja vredoe lastnosti — namreč študiral je težavno gimnazijske študije jako intimno, vsaki razred dve leti.
Potemtakem si seveda s pravico predstavljamo Volca kot možatega osmošolca, a ne bojazljivega nižje-gimnazijea in dražestvena bralka naj se nič nikar ne smeji ako povem, da se je Vole, kot tak — mnogokrat ozrl, ako je zagledal kako bujno in lepo pnnčko.
A eno  lastnost je  imel  ta naš
junak, ki mu ne bode nikdar v čast namreč: gledal ni mnogo pri nežnem spolu na obraz, oči ali druge malenkosti, ampak vedno nekoliko niže — od zadne strani . . . Ako je bilo ustvarjeno in zmeseno vse v polni meri, ako se niso premikale v krilu samo suhljate kosti ampak tudi močna meča, polna stegna in bujna ledja, tedaj se je zaiskrilo zadovolj-nosti oko ponosnemu Volcu, ki je bil jako intensiven kritik o Štaturi ženskega stvora.
Obložen in obtežen z vsemi temi dobrimi lastnostmi in čuti je sedel Vole v svoji mračni podstrešni bez-nici in pihal graciozno vijoličaste oblačke proti zamazanemu oknu, skozi koje se je smeljai lep z lahno, paj-čolanasto meglico preprežen zimski dan. Čudne misli so se zapodile po Volčevi glavi, da je nervozno zažvižgal „carmen composuerat" — a med tem je posijala med jato teh groznih, mučnih skušnjav rešilna zvezdica, kajti zadovoljen smehljaj je nenadoma zakrožil okolo njegovih ustnic.
„Borno videli! Saj vendar nisem tako grd ali neroden, da bi se bal stopiti pred njo."
Privlekel je iz žepa malo, okroglo ogledalce — firme O. Bernatovič — in panno ogledoval svoj nos, oči, nstnice — sploh cel obraz.
No, Vole ni bil napačen dečko in to si je kot umen spoznavalec lepote priznal tudi sam.
„A za vraga. Sedaj pa treba tudi denarja. Groš imam — groš, a vstopnica stane menda dvajset krajcarjev. Prokleti oderuhi, saj jim led vendar zastonj zmrzuje, je zamrmral nejevoljno in preiskal vse žepe, a groš je ostal le sam.
Gospoda Volca je torej vleklo na led, da si pridobi srce zaželjene deve.
Da pa se nenadoma ne presenetimo, bodi takoj povedano, da je gojil Vole pregrešno ljubezen, kajti ona za ko j o je hrepenel Vole, ni bilb deva, ne deklica oropana nedolžnosti, ampak gospa nekega trgovca, kojega sina je on poučeval. Za omoženo, ki je bila stvarjena jako bujno in vabeče ... je gorel naš junak in bil poleg tega še prav trdno prepričan, da si jo pridobi. Kajti po njegovem mnenju je bilo pač nemogoče, da bi se branila poročena ženska mladeni-ške ljubezni . . .   Čemu — saj posle-
dic, neugodnih in sumljivih se ji vendar ni potreba bati, ker je omo-žena, torej prva paša soprogu . . . Kar pa se tiče ljubezni . . . je to pač kakor pravijo izkušeni, ena najlepših in naj prijetnejših stvari in dejanj . . .
A za vso to stvar pa je treba seveda kaj okroglega, a Vole je bil na veliko žalost posestnik enega groša.
Kako iz te vražje zagate V
To je  brnelo po njegovi glavi,
a zvita butioa,  kakor je bil Vole, si
je znal pač pomagati.
„Tristo zalizanih profesorjev, da bi se jaz danes ne drsal z njo in jo malo zvečer — domov grede ne po-tipal po tistih nebeško lepih stegnili! Ta bi bila sladka. Torej gospodinja, tvoj mošnjiček se mora olajšati za petnajst krajcarjev — groš imam. Korpa stelaža, saj ji še nisem mnogo dolžan. Ne, za dvajset ji rečem, teh pet moram imeti za cigarete, da se malo bolj postavim. Pa hndirja, ako se mi res vse posreči — saj se mi vedno tako smehlja, bi seveda tudi ne bilo napačno, ko bi hotela iti v kak lokalček - recimo k Zalazniku na kako „rožico" ali „zoo" recimo. Torej potem je treba še več denarja.
Aha že vem, kako pošteno opeharim to vražjo trcijalsko gospodinjo — pa gotovo dobim. Da, za tri krone ji rečem in basta."
Tako je poluglasno zrno dr o val in vstopil v kuhinjo, kjer je kljukonosa, stara in grbasta gospodinja ravno skončala s poluglasnim, javkastim glasom: .kje za ns krvav gajžlan biv".
Vole je seveda raztegnil obran na vse pobožne načine, zmolil a gospodinjo ves nadaljni rožni venec, a se seveda v duhu že naslajal z bujno gospo. Ko je slednjič gospodinja po-taknila prst v blagoslovljeno vodo in se globoko pokrižala, je pristopil Vole.
„Gospa, prosim, ako mi posodite tri krone, da si kupim mašno knjižico, kakršno so zapovedali gospod profesor veronauka, da jih moramo imeti vsi in jih prinesti še danes v šolo, da jih pokažemo, ako smo jih res kupili."
„„Da, da,  to  že, pa varuj (»veto knjižico in „troštar svetemu duh se priporoči za dober talent."" (Konec prih.)
bernatorja K i m i k i - K or a k o v a, a ga ni zadel. Gubernator je atentatorja zgrabil za vrat ter ga držal toliko Časa. da so prihiteli ljudje.
Varšava, 13. marca. Med hišno preiskavo pri nekem dijaku v Harkovu se je raz p o čila bomba, ki je ubila orožniškega častnika, tri policaje in dve drugi osebi.
Shod iranskih hišnih posestnikov.
V vinski kleti hotela „Unionu se je vršil snoči ob izredno veliki ude ležbi shod ljubljanskih hišnih posestnikov glede oprostitve deželnih dokiad na hiše vL j ubijani in okolici na podlagi sklepa deželnega zbora kranjskega s dne 24 novembra 1905.
Shod je otvoril predsednik dru-itva ljubljanskih hišnih posestnikov, g. dr. Gregor i Č, ki se je v imenu društva, ki je sklicalo ta shod, zahvalil za toliko udeležbo in pozdravil vse navzoče. Obilno Število dokazuje veliko zanimanje za predmet, ki se ima obravnavati. Pozdravi posebno župana in poslanca ljubljanskega mesca gosp. Ivana Hribarja (živio klici). Potem je govornik izvajal sledeče:
Znano je, v kakšni katastrofi so bili hišni posestniki leta 1895. Deželni zbor je sklenil za 5 let oprostiti nove stavbe deželnih dokiad. Ker deželni zbor ni deloval, je šele leta 1905 stavil poslanec ljubljanskega mesta v deželnem zboru predlog, naj da dežela oprostilo za isti Čas, kot je je dala država. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Preteklo je pa eno leto, a deželni odbor se ni izvršil tega sklepa. Ker ima društvo ljubljanskih hišnih posestnikov varovati koristi teh posestnikov, je šla od zadnjega občnega zbora izvoljena deputacija k deželnemu glavarju, g. pl. Detel i, rjrosit. naj bi se izvršil oni sklep deželnega zbora. Deželni glavar je obljubu to stvar spraviti v sejo deželnega odbora in pismeno obvestiti o tem društvo.
Iz obvestila, poslanega kmalu nato od deželnega odbora društvu, je razvidno, da deželni odbor ne more ugoditi želji hišnih posestnikov, da bi se sklep izvršil, iz financialnih ozirov. Deželni odbor pravi v svojih razlogih, da potrebuje zakon za izvršitev imenovanega sklepa, sklep sam pa da mu ne zadostuje.
Pričujoči shod je sklican, da deluje na to, da se uveljavi od deželnega odbora sklep, sprejet od deželnega zbora.
Nato je govoril župan g. Ivan Hribar, ki je dejal, da je že leta 1896. stavil v deželnem odboru enak predlog. Takrat se je sklenilo, da se dovoli oproščenje, za splošno in popolno oprostitev pada je še časa dovolj. Ker so med tem nekateri hišni posestniki prišli v kalamitete, stavil je znani predlog leta 1905. Začudil se je govornik ko je čul, da deželni odbor ni izvršil sklepa deželnega zbora, ker po n j e g o v em m n e n j u m o r a deželni odbor izvršiti sklepe deželnega zbora. Govornik je mnenja, da ni treba zakona za izvršitev omenjenega sklepa; kakor deželni odbor deli od deželnega zbora dovoljene podpore le na podlagi sklepov deželnega zbora, istotako mora izvršiti ta sklep, ker se dovoljuje z njim pravzaprav samo podpora. Ljubljana plačuje skoraj 40% vsega deželnega davka. DoČim se občinam na deželi dajo subvencije za napravo vo-
dovodov, cest itd , ne dobi Ljubljaua nikdar nič. Dežela bi morala Ljubljani v tej stvari priskočiti ua pomoč iu se g govorniku zdi čudno, da ne izvrši deželni odbor sklepa deželnega zbora, d o Čim j e doslej še vedno vse njegove sklepe izvršil. G. govornik se je nato dotaknil razločka med staro iu no v o hiš ar j i. Po njegovem mnenju je novohiiar veliko bolj v stiskah nego atarohišar, dasi se je neki starobišar v „Slovenskom Narodu" postavil na stališče, da je položaj novohiiarja ugodnejši nego onega. Deželni zbor že po tisti notici v „Na rodu* ni prišel do spoznanja, da bi ugodil sklepu deželnega zbora. Bodoči deželni zbor pa lahko revocira ta sklep.
K besedi se je nato oglasil ofi-cijal g. Ivan Mikuž, ki je dejal med drugim:
Kakor smo slišali, je g. deželni glavar odgovoril deputaciji našega društva, da se mora predlog vrniti zbornici, ki mora pripraviti zakon, kakor ga je napravil deželni zbor ea odpis deželnih dokiad 1. 189b\ Z drugimi besedami — predlog bo, ko bo zbornici vnovič predložen — pokopan. To svojo trditev opiram na sledeče razloge.
Država je dala z zakonom z dne 23. junija 1895. 1. po potresu poškodovanemu mestu in okolici precejšnje olajšave, ki pa niso, če jih natanko preštudiramo, tako velikanske in tako dalekosežne kakor od deželnega zbora sprejeti predlog gospoda župana. Razlika je sledeča.
DrŽava dovoljuje na podlagi zakona iz leta 1880., da vzbudi večje zanimanje za zidanje, vsem novim hišam 12ietno davčno prostost. Država je torej vsled potresne katastrofe dovolila Ljubljani le neko podaljšanje te itak že obstoječe za celo državo veljavne ugodnosti.
Če sedaj te ugodnosti primerjamo, pridemo do zaključka, da je država podarila: 1.) onim posestnikom, s t ar o hi šar jem, ki so bili vsled potresa primorani svoje poškodovane hiše do tal podreti in jih na novo sezidati, namesto običajnih 12 let celih 25 let, torej z drugo besedo, država je podarila, tem res pomoči potrebnim posestnikom 13-letno davčno prostost; 2.) obenem je pa država dovolila, da bi podjetnost vzbudila, za nove stavbe t. j. za hiše, ki se so sezidale na do-tedaj nezazidanem prostoru, namesto 12 let IS let, torej z drugo besedo, država je podarila novohisarjem 61etno davčno prostost.
Drugače je pa pri deželi. Dežela ne pozna stalne oprostitve deželnih dokiad. Zaradi potresne katastrofe je deželni zbor 1. 1896. pač sklenil da se naj vsem posestnikom analogno državni postavi iz L 1895. odpišejo tudi deželne doklade za dobo petih let. Na podlagi te postave je torej vsaka hiša, naj si bo vsled potresa porušena in na novo sezidana, kakor tudi hiše novohi -šarjev pet let prosta deželnih dokiad.
Od deželnega zbora sprejeti predlog gospoda župana se glasi: Deželnih dokiad oproste se vsa ona poslopja in za isto dobo, katera in kakor so oproščena v smislu zakona iz 1. 1895. od hjŠnonajemninskega in hiŠnorazrednega davka. To je torej sledeče:
1.) Onim hišnim posestnikom, ki so na mestu po potresu porušene hiše novo sezidali, se dovoli zraven preje omenjenih 5 let Še 20 let, 2.) posestnikom  Čisto novih   hiš   se pa
dovoljuje k petletni prostosti že dodatna 131 etna prostost.
v>e sedaj primerjamo ugodnosti, ki jih je da]a država, z onimi, ki jih obsega predlog gospoda župana, vidimo, da je 1.) posestnikom, ki so bili takorekoč prta***«! nove bile postaviti, dala drŽava 13 let pri bolj-ška, predlog pa dovoljuje 20 let; 2 ) onim posestnikom pa, ki so hiše cisto na novo postaviti, je dala država le 6 let, glasom predloga naj se jim pa da kar 13 let.
Tako stoji ta stvar. Mislim, da lahko trdim, da ta predlog nikdar ne postane zakon, tudi če ga zbor vnovič sprejme, kar je skoraj izključeno, zakon pa najbrže tudi ne dobi sankcije.
Končno moram pa Se pripomniti, da bi dežela, če se ta predlog uveljavi, izgubila tekom let najmanj poldrugi milijon, če ne več iu to bi bila naravnost katastrofa za deželne fiuance. Posledica bi bila, da bi deželni odbor oziroma deželni zbor iskal novih virov, s katerimi bi pokril ta velikanski primanjkljaj, torej drugače rečeno, najbrže bi prišli iz dežja pod kap
Mislim, da se dosti ne motim, če trdim, da je nagega dičnega župana sililo k temu predlogu dvoje stvari. Hotel je pomagati res revnim in do grla zadolženim posestnikom, silila ga je pa k temu predloga tudi ljubezen do mesta, kateremu načeluje. Veseli ga, da bi mesto rastjo in ras tlo v ponos ne samo ožje domovine, ampak tudi v ponos vsega juga.
Alije pa mogoče iz tega predloga kaj rešiti V
Poglejmo državni zakoni Ta dela velikorazliko; posestnikom pred-potresnih hiš, torej starohišarjem, ki so bili primorani, da so hiše zopet sezidali, dovoljuje država 13-letno podaljšanje davčne prostosti, novohisarjem pa le 61etno podaljšanje. Meni se dozdeva, da je to popolnoma pravično. Marsikateri posestnik bi imel raje svojo predpotresno barako, v kateri je bil sam svoj gospod, kakor pa sedanjo palačo — v kateri je skoraj izključno samo hišnik.
Starohišarji so bili skoraj brez izjeme tudi faktično primorani hiše zopet sezidati, kajti velika večina teh posestnikov ima tudi obrt, trgovino itd., ki je direktno navezana na dotični kraj.
Mogoče se bo ugovarjalo, češ, saj so prejeli brezobrestna in 3% posojila in pa celo darove od države.
Če bi ti reveži tegane prejeli, bi pa na zidanje sploh misliti ne smeli. Skoraj vsaka taka palača je do strehe zadolžena, niti opeka na strehi ni last preje pred potresom dobro situira-nega posestnika.
Trdilo se bo mogoče tudi, da so tudi novohišarji zadolženi. Med „m o-ramu in „hočemu je pa velikanski propad.
Stavbe, ki so se zidale v prvi dobi potresa, so bile silno drage, kakor sem bral v nekem ljubljanskem listu (nS!ovencuu\ To so bile skoraj izključno hiše starohišarjev, ki so bili primorani zidati. Novohišarji so nastali šele v zadnjih petih letih, ko je draginja pojenjala. — V istem listu se tudi trdi, da so hiše, ki se niti 1% ne obrestujejo. Tudi to je gola resnica, le da se previdno zamolči, da so to nove hiše iz predpo-tresne dobe. V Ljubljani menda ne bi nihče hotel svoje glavnice po 1% obrestovati! Trditev, da bi bilo bedasto nalagati glavnice v nove stavbe, je direktno smešna; veČina
novih stavb je že stala, ko se dotičnim gospodarjem niti sanjalo ni o Hribarjevem predlogu. Večina starohišarjev bi raje zidala malo, prejšnji hiši enako poslopje, toda stavbinski red tega v sredini mesta ni dovolil. Večina teb niš je pa v sredini mesta, torej hočeš nočeš, moral je na mestu prej pritlične oziroma enonadstropne hiie zidati dve in trinadstropno.
če bo deželni zbor zavrnil predlog gospoda župana, naj blagovoli ta staviti nov predlog, ki se naj naslanja na sledeče: Vsled potresa so, to je Jgola resnica, največ trpeli oni posestn ki, ki so bili primorani hiše čisto ali deloma podreti in so na teh razvalinah postavili nova poslopja. Na vsak način se pa morajo tukaj izvzeti oni posestniki, ki so naknadno, torej po potresu, kupili kako tako razvalino, ker ti niso faktično zaradi potresa nikake škode trpeli.
Govornik je predlagal nato sledečo resoluoijo:
Dne 13. marca 1907 zbrani hišni posestniki prosijo deželnega poslanca deželnega stolnega mesta gospoda župana Ivaua Hribarja, d* v slučiju, če ne bi deželni zbor pritrdil njegovemu, dne 24 novembra 1905 enoglasno sprejetemu predlogu, stavi nov predlog, ai se naj analogno državni postavi z dne 23. junija 1895, oziroma z dne 24. junija 1900 in z dne 2. julija 1905 približno tako glasi: Visoka zbornica skleni: Trajna doba prostosti deželnih dokiad od hišne najem-ne in od hišno -razrednega davka, katera stopi po zakonu z dne 17. decembra leta 1896 v veljavo (Deželni zakon št. 52), se za poslopja, ki so bila leta 1895. poškodovana po potresu, razširja na 25 let, ako se do dne 2. julija 1910 a) poškodovano poslopje od posestnika samega, odnosno od njegovega pravnega dediča do tal podre ter na prostoru prejšnjega predmeta, četudi vsled prezidbe izpreme-njenem vnovič sezida in za rabo popravi; b) celi za samostojno rabo primerni deli poškodovanega poslopja od posestnika samega, oziroma njegovega pravnega dediča do tal podre ali posamezna nadstropja po vsem obsegu odstranijo ter zuova pozidajo in za rabo pripravijo; c) ako se je poškodovano poslopje moralo popolnoma podreti, pa se z ozirom na promet ne da stavbno dovoljenje, gre dotič-nemu posestniku, oziroma njegovemu pravnemu dediču ista pravica za enako veliko poslopje na drugem kraju; d) v slučaju pa, da tak posestnik svojo novo, oziroma preži dano hišo proda tuji osebi, neha z dnevom prodaje tudi pravica do prostosti deželnih dokiad.
Na Mikuževa izvajanja je odgovoril g dr. Gregorič, ki je dejal, da najodloČnejše protestira, da bi sa sej al prepir med staro in novohi-šarje. (G. Mikuž: Tega namena nisem imel nikdar!) Naj se danes ab-strahira od tega, da ima kdo staro ali novo hišo, olajšave soio potrebni vsi. Ako damo zidat hišo, dobi dežela nazaj oprostitev, katero nam da, ker se v naših hišah naselijo obrti in trgovine. Vse Mikuževe besede nimajo temelja. Deželni odbor mora vršiti to, kar je sklenil deželni zbor.
G. Mi k uža so nato od raznih strani napadali, da govori v imenu deželnega odbora, kar je ta odločno zanikal, Češ, da govori tu le kot hišni posestnik in nič drugega.
G. dr. Krisper je obžaloval, da deželni odbor ni izvršd onega sklepa, ker pravica je na strani hišnih posestnikov, katerim odreka deželni od-
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest (Dalje.)
Kržan in Tomo sta napela vse moči, da bi svoj iz sodov sestavljeni plav Čim prej spravila na obrežje. Ker so stale turške ladje vsporedno druga ob drugi in se Kržan ni upal peljati Asunto med njimi na kraj, saj bi jo s tem izpostavil veliki ne-nevarnosti, je veslal najprej iz pristana ven in napravil ovinek, da bi se izkrcal zunaj ozemlja porušene Nikozije.
Še se je primitivni plav zibal na valovih, ko so v daljavi naenkrat začeli pokati topovi in so kroglje zažvižgale v zraku.
— Piratje gredo, je strahom a za-klical Kržan, hitro na breg, drugače nalete na nas in nas ujemo ali pomore.
Z nadčloveškimi silami sta Kržan in Tomo zasukala plav proti bregu in s nadčloveškimi silami sta ga kljubuj* valovom pripravila toliko v stran, da so se ognili piratom.
Drugič so zagrmeli na morju topovi in zdaj so se prikazele piratske ladje. Imele so vsa jadra razpeta in
in švignile so kot blisk čez valove in mimo Kržanovega splava proti pristanu, kjer so bili streli vzbudili največjo zmešnjavo.
— ReŠini ste, vojvodinja Asunta, je zavzdihnil Kržan, ko je na smrt izmučen izpustil veslo ter podal Asunti roko, da ji pomaga na kopno, dočim je Tomo za vsak slučaj pri-čvrstil splav na obrežje.
Med divjim streljanjem, ki se je zdaj začelo v pristanu in ki i e bilo tako močno, da je Asunta pri vsakem strelu zatrepetala, pač ni bilo časa za razgovore in pojasnila. Držeč se za roke sta gledala Asunta in Kržan na strahoviti boj, ki se je bil vnel v pristanu.
Piratje so bili s svojimi ladjami zaprli izhod iz pristana in streljali neprenehoma iz topov na turške ladje. Cesar ni bil mogel storiti ogenj, to so zdaj opravile piratske ladje. Topovi so grmeli in ker je bila razdalja majhna, je zadela vsaka kroglja. Oe je priletela na krov, je pobijala ljudi, podirala jambore in razdevala kajute, če je zadela v ladje, jih je ranila, da so odletavali celi kosi in zazijale odprtine, skozi katere je vdirala voda v ladje. Tulenje pre-
senečenega vojaštva je pretresalo ozračje, kajti vsakdo je bil prepričan, da je beneška mornarica napadla turške ladje.
Seveda je trajala zmešnjava le malo časa Zadonele so kmalu trombe, turški topovi so začeli odgovarjati piratskim, rožljale so verige, sužnji, priklenjeni na galere, so zastavili vesla in kmalu so se začele ladje pomikati iz pristana.
Ostale so le tiste ladje, ki jih je bil ogenj tako poškodoval, da se niso mogle ganiti z mesta. Te ladje pa je vojaštvo zapustilo in Šlo na breg, da se tam ustavi pričakovanemu izkrcanju beneškega vojaštva.
Tam ob konou pristana je prišlo do bitke. Piratske ladje so obkolile vsako posamično turško ladjo ter jo naskakovale toliko časa, da so jo primorale ločiti se od drugih. Za vsako ladjo je bil poseben boj, ljut in neizprosen boj na življenje in na smrt. Z brezprimernim pogumom so se piratje lotili svojih sovražnikov, tu z uspehom, tam brez uspeha. Po desetkrat so turški vojaki pobili predrzne pirate, ki so se bili po vrveh splazili na njih krov, a naposled so podlegli
Kralj Gjačič je bil povsod prvi. Po strahovitem boju je končno zavzel najve?jo turško ladjo in zdaj so se piratje kakor besni tigri vrgli na turško vojaštvo in vse do zadnjega poklali.
Ko se je zdanilo, je boj ponehal. Piratje se niso radi bojevali po dnevi.
Zavzeli so bili šest turških ladij, med njimi tudi ladjo, na kateri so bila za sultanov harem namenjena dekleta, in napravili ogromen plen. Čim se je napravila jutranja zora, je dal kralj GjaČič znamenje, naj se ustavi boj in piratske ladje so zbežale s svojim plenom. Turške ladje bi bile zdaj, ko se je pokazalo, da jih ni napadlo beneško brodovje, rade nadaljevale boj, a to jim ni bilo mogoče, ker so bile tako poškodovane, da bežeČim piratskim ladjam niso mogle slediti.
Tako se je končal zgodovinski napad piratov na turško brodovje v pristanu porušene Nikozije. Prinesel je piratom ogromnega dobička, a jim nakopal tudi sovraštvo beneške republike, kajti s svojo /erolomuostjo so bili piratje vzrok, da je ponesrečil genijalni načrt provedi tor j a Braga-dina. (Dalje prih.)
bor tisočake. Zagovarjati je treba no-vohišarje. Država je rekla, da treba novih stavb, da se razširi trgovina in obrt, od Česar ima dežela velike koristi. Kakšna zahvala je ona deželnega odbora? Novohišarji so zidali hiše na nevarna tla. Deželni odbor mora uveljaviti sklep deželnega zbora, postopati se mora pa pri tem previdno. Govornik je stavil predlog, naj se izvoli odbor treh članov, ki naj Študirajo vso stvar in naj potem »kličejo shod ljubljanskih hišnih posestnikov ter poročajo, kaki koraki so storiti proti deželnemu odboru, da se doseže uspeh
Predlog je bil soglasno sprejet. V ta odbor so- se izvolili gospodje: dr. GregoriČ, dr. Krisper in M a u-rer, ki se bodo bavili tmdi z Miku-ževo resolucijo.
Ko je še g. Fr Pust trdil, da se je gosp. Mikuž osmešil s svojimi predlogi in da so bili naperjeni proti obrtnikom, kar zadnje je ta najodloČnejše zavračal kot neresnico , je zaključil g. dr. Gregorič zborovanje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani,   11 marca.
— Prazno kričanje.  Da bi le
enkrat mogli našim klerikalcem kaj prav narediti! Našim klerikalcem in našim socialnim demokratom! Dokler ni prišla v mestnem svetu na vrsto volilna reforma,  katera  tako v očeh
klerikalcev, kakor v očeh socialnih demokratov nima drugega namena, nego vzeti Ljubljano iz naprednih rok, so kričali, da seje nebo treslo nad Ljubljano. Toliko je občin na deželi, a za nobeno drugo se ni zahtevala splošna in enaka volilna pravica; zgolj za Ljubljano se je zahtevala, ker upajo naii klerikalci, da si s pomočjo te famozna volilne reforme pridobe mestno upravo. In naša narodna in napredna stranka je bila takoj pripravljena položiti glavo na hlod ter potrpežljivo čakati tistega trenotka, ko ji bo dr. Susteršič tudi v Ljubljani odsekal to glavo! Ali vse zaman! Sadaj, ko se je na rotovžu sprejela volilna reforma, so klerikalci zopet nezadovoljni. Nižji sloji se teptajo ! Nižjim slojem se ni dalo dosti pravioe! Z eno besedo, magistratova volilna reforma ni nič prida, ker ni taka, da bi se ž njeno pomočjo takoj pri prvivolitvi pognal župan Hribar e ljubljanskega magistrata! In zatorej zabavljanje ! Pri tem pa ta politična golazen, katera v današnjih dneh napravija smrad okrog ljubljanskega škofa, sama dobro ve, da je vse to le prazen krik in drugega nič. Brez deželnega zbora je nemogoča vsaka volilna reforma na ljubljanskem magistratu! To je Čisto jasno. Deželnega zbora pa ne bo niti letos, niti drugo leto. Šuklje in Susteršič živita v veri, da pridejo po bodočih deželno-zborskih volitvah iz mest mlajši elementi v zbornico, kateri si bodo šo rajši dali odbijati glave, nego si jih dajo sedanji napredni deželni poslanci ! Ta dva možakarja upata, da se bode pri bodočih deželnozborskih volitvah še lažje poklerikalil deželni zbor, in zategadelj nočeta imeti, da bi se še kdaj sklical sedanji deželni zbor, v katerem ne bi dobila tiste deželnozborske volilne reforme, kakor si je želita. Zategadelj j** Čisto brez vsakega pomena, je-li magistrat svojo volilno reformo že letos sklenil ali ne. Da jo je sklenil leto pozneje, bi se ta volilna reforma nahajala na ravno istem mestu, na katerem se nahaja dandanes! Dokler ni deželnega zbora, itak nič ni! Do tedaj je vse gola, naga teorija! Lahko tudi rečemo, dokler ni deželnega zbora ■ klerikalno večino, iz vsega tudi nič na bo. Kakor kaže pisava „Slo vence vau, s sedanjim načrtom ti poštenjaki niso zadovoljni, ga tudi v deželnem zboru potrdili ne bodo. Kakor hitro pa se etablira v deželnem zboru klerikalna veČina, potem bo pa skušala tudi z Ljubljano pomesti. In ta večina se bode za dotične sklepe mestnega zbora brigala toliko, kolikor za lanski sneg! Sprejela bo radikalno volilno reformo, katera bo nekako tako prikrojena, kakor je prikrojena volilna reforma za državni zbor, s katero sta se naprednjakom ukradla dva mandata na Kranjskem. Da bi klerikalna veČina v deželnem zboru ne skovala
Priloga „Slovenske« Marsas" it. 61, dae 14. marca 1807.
take volilne reforme, s katero bi se napredajako ni v mestni zbornioi veČina ukradla, na to pa še misliti ni! Vse, kar se je v mestni zbornioi v tem pogleda sklenilo ali sklepalo, ne bode imelo drugega pomena, nego da se bode dr. Susteršič, ko bode ob glavi j al napredno večino v Ljubljani, lahko izgovarjal: saj ste sami hoteli tako! Vsekako pa je pri takih razmerah silno neumno in zabito, Se se „Slovenec" jezi nad magistratovo
Volilno reformo! To zadevo ima klerikalna stranka v rokah,  in Če se ne bo še tako  kmalu rešila, je krivda te stranke, katera ne dopušča delo vanja v deželni zbornici!
— Za 6. volilni okrai Vrhnika« Logatec, Idrija in Cerknica skliouje odbor političnega društva „Jednako-pravnost" v Idriji shod zaupnikov v Logatec v prostorih hotela „Kramar" na praznik sv. Jožefa 19. t. m. ob 2. uri popoldne. Na ahodu se ima domeniti radi enotnega in složnega postopanja naprednih vo-lilcev, kakor tudi določiti agitaoijski načrt za cel volilni okraj. Ker se je morda koga nehote prezrlo povabiti na shod, se zaupniki narodno-napredne stranke vabijo tem potom k udeležbi,
— „Smrdi111 Namreč v sobotnem „Slovencu" okrog tega lista zbranim Štefetom in Gostinčarjem ljubljanska občinska   uprava.   Smrdi   jim zato, ker ni v tolstih  „katoliških" rokah, ki  bi jo  mogle zlorabljati v stran karske namene. Torej jim stvar prav zaprav „diši". Toda: „saj ga še ne maram11,   je rekel   lisjak,   ko mu je grozdje   previsoko   viselo;    in zato našim  katoličanom   „smrdi". Dobro je pa kislo grozdje vseeno, Če se ga da porabiti za gonjo v volilnem boju. Zato „smrdi";   zato  „Slovenec" nasprotno stranko, s kojo mestno upravo identificira, z lažjo (po stari navadi !) dolži zaničevanja gotovih slojev pre bivalstva.   Pravzaprav je smrad zelo originalno sredstvo za navduševanje svojih volilcev, pardon volivcev. Pa v stranki, kjer so „volivci" dresirani na to,  da se najbolj  navdušujejo v bližini   namazanih   Škornjev svojih voditeljev (vsled Česar menda gospe dr. šusteršičeve na  „katoliške" pri redbevnikoli ni), to ne more biti nič čudnega.   Svetujemo jim, naj svoje „volivne"   shode  prirejajo izključno le v tovarni za lep ali pa na dvo rišču   Pollakove   usnjarne.     To bo navdušenja!  Seveda jim tudi električna razsvetljava  ravno   zdaj   ob volitvah  posebno   temotno brli. Vedo sicer dobro, da dobimo v doglednem času mnogo boljšo poulično razsvetljavo. Vedo tudi, da vsaka razsvetljava stane  ogromen   denar —  in   bili bi prvi,   ki   bi   si   do   ušes raztrgavali svoja nesramna  usta v kričanju, če bi  občina  žrtvovala v ta namen Še več. Toda okrog „Slovenca" ne sede ne „višji", ne „nižji"  sloji, ampak le nižji ljudje.   Tem je dohro vse, če se le sploh da zapisati.   Zato jim ob   bližajočih  se  volitvah   brle električne žarnice tako temotno; skoro tako temotno, kakor  brli „katoliškau znanost. No, in pa sneg!  V Celovcu n. pr. ga sicer samo zorjejo in puste snežene gore ob hodnikih celo zimo, dokler   se  solncu  ne  zljubi, da jih izpremeni v luže.   Ljubljana pa ima v proračunu za tekoče leto 8000 K za   odvažanje   snega  in   občina je prekoračila radi izvanredne zime ta znesek letos na 23000 K! Torej nova prilika:   sedaj   ne  boste  več kričali nad   premalim    odvažanjem snega, ampak   nad   slabim gospodarstvom občine. Kaj ne? Saj to nič ne stane, če se kriči.   In par  oslov, ki Vam bodo verjeli, boste morda vendarle našli med svojimi „bravci". „Bravci" so pa morda tudi brali, kako breme je tudi za druga mesta letošnja zima in kako Še vsi izredni  izdatki ne zadoščajo,  da bi se prišlo sneženim grmadam v okom. Pa kaj ! Berlinskega snega    recimo,    „bravoem" vendar
„ Slovenec" ne more servirati za „volivno" agitacijo? — Sicer so pa Štefetje okrog „Slovenca", kakor se sami bahajo, prebrali že nebroj učenih knjih in razprav o vodstvu mestnih občin. Morda posežejo v brezno svoje brahmanske modrosti in povedo za sredstvo, kako se sneg odvaža brez nadaljnih stroškov. Morda snajo    sneg zagovarjati?
Gospodje „triglo cb'ti"*), morda pa odprete zatvornioe „Katoliškega sklada
za brezobrestno posojilo na 99 let" ? Morda daste tudi občini na ratpolago tisti denar, ki ga je bil nabral kne-
zoškofijski ordinarijat za potresne ponesrečence? „Slovenec" se dela hudo   neumnega,   češ ,   kako   da 86
sneg na periferiji ne odvaža tako, kakor v sredini mesta?   Če se mora že sneg odvažati, je vsakemu Človeku jasno, da se prične tam, kjer je radi živahnega prometa najbolj potrebno; in če je stvar radi hude zime tako draga, da se ne more zvoziti vsega, se zvozi vsaj oni sneg, ki najbolj promet ovira. Celo krščanskokatoliška dunajska mestna uprava postopa tako, horribile dictu.   Le Štef i tj e tega ne vedo;   prvič zato  ne, ker sega njih obzorje od nKatoliŠke t skarne" ravno do periferije grešne liberalne Ljubljane, drugič pa zato ne, ker se z dunajskim ali   sploh neljubljanakim snegom  ne  da  sbujati „nevolja volivcev". Dr. Lampo se že celo zimo, da bi ušel porotnikom, klati po svetu in marsikaj vidi. Ko je svojčas pred „keho" zbežal v London, je po povratku priobčil potopis v „Dom in svetu"    in   dodal    nekaj podobic. Morda  bo   to  pot,  povrnivši  se v milo domovino, „spustil",   da pokrije stroške  bega,   par  ilustriranih Člankov, kako se drugod sneg odvaža? nSlovenec" bi rad nahujskal tiste, ki jih   imenuje   „ nižje   sloje",   da se radi njih na periferiji, kjer baje ti  sloji  stanujejo,  ne  odvaža snega tako marljivo, kakor v sredini mesta. Seveda je  magistrat  tudi  kriv, da revnejši ljudje radi draginje stanovanj ne morejo stanovati v prometnih ulicah sredi mesta.  Sploh je kriv ,ma-gistratu vsega;   in zaničevanje „Slo-venčevih" „nižjih  slojev" je  tudi to, da teče  promet  ravno   po tistih cestah, kjer stanujejo baje nvišji sloji". Štefetje modrujejo tako, kakor tisti Madjar, ki se je čudil, kako da so reke začele teči ravno tam, kjer so meje med državami.   „Slovenec" pa svoje specijalne sloje tako spoštuje, da bo gotovo skrbel za prenos hotela ..Union" na Ilovico ali v Zeleno jamo. In „Ljudsko posojilnico" bodo sigurno zidali le v trdnokatoliskem Bizoviku.    Kajti  če je zaničevanje „nižjih slojev" to, da se sneg najbolj trebi ondi, kjer je iz prometnih ozi-rov  zlasti   potrebno,   se   tudi -katoliška-   podjetja   na   take   stvari ne morejo  ozirati.   To bi  bilo prehudo zaničevanje tistih „slojev", ki jih je rSlovenec",   razlagajoč   besedo po svoje,  sam krstil za „nižje". Ra-dovedai smo,   kakšne   argumente si bodo   Štefetje vse  še privoščili, da pridobe na svojo  stran „zavedne volivce". Zbrati bi kazalo vse take bedaste lokalne notice skupaj pod naslovom:    „Kako  naj   napada   tri gle- it svoje nasprotnike?"
— Volilno gibanje v celjskem
Okraju.   Klerikalcem  na Štajerskem se   ne   godi  tako   dobro,   kakor so sprva pričakovali    Mislili so, da jim bo  treba samo ukazovati in ljudstvo se jim   bo   pokorilo   brez ugovora. Toda  prevarili  so  se.   Ljudstvo se punta proti klerikalni komandi na vseh koncih in krajih. Celo v oeljskem okraju,   ki   so  ga klerikalci smatrali za svojo zanesljivo domeno, se je v sredi ljudstva pojavil odločen odpor proti temu, da bi dr. Korošec postavljal volilcem  svojega  kandidata.   Da je ljudstvo samo jelo demonstrirati proti klerikalni  komandi, je  ne malo zasluga župnika   Zdolška v Št. Jurju ob  Taboru,  ki je  hotel kmete kar kratkim potom, ne da bi jih vprašal, spraviti pod klobuk klerikalne „Kmetske  zveze" in jih  primorati, da bi sprejeli  kandidaturo   tistega,  ki bi ga jim postavil zloglasni dr. Korošec Za celjski okraj je hmeljarstvo živ-Ijenskega pomena, za to hoče ljudstvo za svojega poslanca takega moža, ki mu hmeljarstvo ni tuje in ki bo imel tudi sposobnosti, da bo v parlamentu mogel   uspešno   nastopati  v prilog ugodni rešitvi tega važnega vprašanja. Dr. Korošec je pa na svojem shodu
*) Govorečim o Danvinu, Haecklu itd., so Štefetje okrog „Slovenca" nekoč zamenjali fosilno Živalico trilobita s pojmom „triglo d i f, ki se jo torej lahko vzame za terminus technicus za ^katoliškega učenjaka".
v Žalcu pokazal, da nima pojma o
hmeljarstvu in da tudi nima volje, se resno zanimati ca to vprašanje. Vsled tega je izgubil vse zaupanje celo v krogih tistih, ki se bili preje njegovi zanesljivi pristaši. Voliici v oeljskem okraju zato nečejo ničesar slišati o takem kandidatu, ki bi se potegoval za mandat na podlagi Korosčevega programa in v sredi volilcev se je rodila akcija, ki teši za tem, da se postavi dooela neodvisen kandidat. Klerikalni, napredni iu brezbarvni kmetje so se združili in sklicali v sporazumu s župani in obč. svetovalci skoro vseh občin celjsko - Vranskega okraja na dan 17. t. m. shod v Žalec, kjer se ima postaviti samostojen neodvisen kandidat. Kolikor se da sedaj presoditi, ima ta kandidat največ nade na uspeh. Razumljivo je, da je dr. Korošca to gibanje med kmeti silno iznenadilo in osupnilo, saj je z vso gotovostjo računal, da bo imel v tem okraju najložje delo. Zdto lazi sedaj tihotapski po farovžih v Savinski dolini okrog in skuša zopet napeljati vodo na svoj mlin. Nadejamo se, da se mu to ne bode posrečilo. Govorilo se je, da namerava Koroščeva „Kmetska zveza" kandidirati v celjskem okraju dr. J o s. Povaleja, finančnega komisarja v Mariboru. Kakor smo pa poučeni iz zanesljivega vira, še ni določeno, da* bi dr. Povalej kandidiral in da je sploh zelo dvomljivo, da bi ga klerikalna „Kmetska zveza" postavila za kandidata, ker Še dosedaj ni podpisal njenega programa. Vobče je dr. Korošec v velikih stiskah glede kandidatov in je prav lahko mogoče, da bo Še prisiljen poseči po kandidaturi dunajskega Pnkla!
— fiicmanjsko vprašanje. Poročali smo že,   da  je v ricmanjskem vprašanju nastal važen preokret. Vlada in škof Nagi, ki sta dosedaj z vsemi sredstvi delala na to,  da spravita Ricmanjce zopet   nazaj   v naročje „edino zveHčevalne" rimsko-katoliške cerkve, in sta se v dosego tega cilja posluževala tudi najgrših, zakonitim določbam    naravnost nasprotujočih nasilstev,  sta naenkrat postala drugega mnenja. Med Ricmanjci in cerkveno, oziroma tudi posvetno oblastjo se je v prvi   vrsti  vodila   borba za staroslovensko bogoslužje v ricmanj-ski cerkvi. Cerkvena oblast ni hotela ničesar slišati  o starosto venskem bogoslužju in je s svojo trdovratnostjo povzročila,  da so končno Ricmanjci oerkvi pokazali hrbet in prijavili svoj prestop  v pravoslavje.   Škofa Nagla tudi ta energični  korak ni spametoval, nego je skušal  Ricmanjce s pomočjo   državne   oblasti in orožniških bajonetov zopet pritirati v hlev latinske cerkve.  Toda ob skali železne odločnosti ricmanjskih občanov so se razbili vsi Naglovi poizkusi. Sadaj je Nagi z vlado  vred  zlezel pred Ricmanjci pod klop ter jim ponuja staroslovensko službo božjo. Čemu tega ni storil pred leti,   ko se je pričel boj ? Takrat bi bilo mahoma spravljeno   ricmanjsko   vprašanje s sveta   in  izostala   bi  bila herojska borba Ricmanjcev  za svobodo vesti, ki je zbudila pozornost vsega kulturnega sveta !   Seveda takrat je mislil Nagi   in   ž   njim  zvezana državna oblast, da bo ubogo slovensko paro kaj lahko ugnati v  kozji rog. Toda gospoda so se korenito motili, ob jekleni odločnosti  in  značajnosti slov. ricmanjskih kmetov so se razbile vse njihove mahinacije in danes jim obljublja in ponuja škof Nagi slovensko službo   božjo, o kateri pred leti ni hotel  slišati niti besedice, ter modro  z neba doli, samo da se vrnejo zopet v naročje mačehe katoliške cerkve.   Sedaj  pa so trdovratni Ricmanjci in  imajo gluha  ušesa za vse Naglove sladke besede! Župan Berdon, kije doslej vodil z občudovanj avredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo borbo Ricmanjcev za svobodo vesti proti državni oblasti, je namreč  v imenu vseh občanov odločno izjavil napram uredniku „Slov. Misli" A. Jakiču, da Ricmanjci nočejo   imeti   več nobenega posla   s   škofom   Naglom, od njega ne sprejmejo ničesar, tudi ne staroslovensko božje službe in da so že storili vse potrebne   korake, da od pr-
vega do zadnjega preidejo v
pravoslavje. Ta odločba Ricmanjcev se mora imenovati dooela dosledna in povsem odgovarjajoča krem eni temu njihovemu značaju in energičnemu njihovemu dosedanjemu postopanju. Zato ne moremo pojmiti, zakaj se „Slovenska Misao" in nekateri ljudje v Trstu sedaj trudijo, Ricmanjce pregovoriti, da bi sedaj po tako dolgotrajni in naporni b orbi sp rejeli Naglo v danaj-ski dar! Ali ne poznajo zgodovinsko preizskušenega reka: „Romana fides,nulla fides"?!Kdo pa je Ricmanjcem porok, da bi jim rimska kurija čez leta zopet ne odvzela sta roslovenskega bogoslužja in naj bi bila ta še tako zajamčena s kako „ouarto blanoo"?! Zato pustite Ricmanjce v miru, naj v svoji zadevi, ki so ji posvetili že toliko žrtev, po svobodnem preudarku svobodno odločujejo!
— Poviianje pokojnin železniških uslužbencev. Kakor znano, se je železniškim uslužbencem, ki pripadajo penzijskemu zavodu za uradnike in poduradnike, zvišala pokojnina od 1. januarja 1907 dalje. Isto zboljšanje se je uvedlo zdaj za definitivno nastavljene uslužbence državnih železnic, ki pripadajo provizij-skemu zavodu za sluge in pomožne uslužbence. Pokojnina se jim zviša tudi od 1. januarja 1907 dalje. S tem so vse kategorije definitivnih uslužbencev avstrijskih železnic deležne imenovanega zboljšanja.
— Iz finančne službe. V službovanje so dodeljeni: glavni davkar gosp. Lovrenc Ver bič glavnemu davčnemu uradu v Kamniku in glavni davkar g. Feliks Nič glavnemu davčnemu uradu v Kočevju; definitivni davčni pristav g. Ivan Grčar davčnemu uradu v Črnomlju in provizorični davčni pristavi gospod Franc Žagar davčnemu uradu v Krškem, g. Ivan Jan glavnemu davčnemu uradu v Ljubljani in gosp. Josip Bekš davkariji v Ilirski Bistrici. Premeščeni so: davčni pristav g. Ludvik Jelšnik iz Črnomlja v Radovljico, davčni pristav g. Filip Sladic od glavnega davčnega urada v Ljubljani k davkariji za mesto Ljubljana, davčni praktikant gospod Anton Maier pa iz Krškega v Kamnik Finančni konoipist gospod Franc Golli pri tuk. fin. ravnateljstvu je premeščen k okr. glavarstvu v Litijo kot davčni referent; finančni koncipist g. Ivan Ditzv Litiji je poklican k finančni direkciji v Ljubljano. Absolventa geodetičnega kurza gg. FranoOmerza in Anton Boječ sta imenovana za eleva pri evidenčnem uradu zemljiško davčnega katastra na Kranjskem.
— Poštna vest. Poštni konoipist Josip Fisoher v Zadru je premeščen k poštnemu ravnateljstvu v Trstu.
— Iz pisarne slovenskega gle«
dališča. Jutri, v petek, (par) se uprizori prvič v sezoni Gounodova opera „Faust" kot častni večer basista g. Julija Betetta. Naslovno vlogo poje g. pl. Rezunov, Margareto ga. Skalo v a, Mefista g Betetto, Valentina g. Oufednik, Marto gca, Reissova, Siebla gca. P r o o h a -zkova, Branderja g. BukŠek. — Dramsko osobje pripravlja A. Robido v o izvirno dramo „V somraku".
— Slovenci, postavimo Janu Lega nagrobni spomeniki Bliža se
čas, ko pohite čete slovenskih sokolov v slovansko Prago na V. vsesokol-ski zlet in morda bo zanesla marsikaterega izmed nas pot na praška pokopališča (OlŠane), da vidimo kraj, kjer spe veliki možje Češkega naroda, kakor Tyrš, Fugner, Ed. Gregr in nešteto drugih. Iu na istem pokopališču imamo tudi Siovenoi svoj grob, grob brez nagrobnega spomenika — grob Jana Lega. Odveč bi bilo pisati, kdo je bil Jan Lego in kaj je bil nam Slovemoem. Vsakdo pozna ime slovenskega konzula, ki je s slovansko gostoljubnostjo sprejel vsakega Slovenca, ki je prišel v Prago in zbiral vinar za vinarjem, da je mogel podpirati slovensko mladino. Ni bil to bogataš; kar je imel, je dal, dal je za nas Slovence. Naša narodna dolžnost je torej, da pokažemo svojo hvaležnost, da dokažemo, da se zavedamo, kaj nam je bil Jan Lego. Skoraj bo preteklo leto, kar ga krije lahka zemlja in njegov grob je brez spomenika, ker ga nima kdo postaviti.   V češki javnosti ni bil toliko
znan, zato bi bilo odveč dokazovati, da je naša dolžnost, da s spomenikom zaznamujemo grob može, ki je toliko časa, S tako vnemo živel za Slovence in res edino za nje, tako da si niti za spomenik ni zapustil. Spomenik na njegovem grobu, postavljen od nas, naj bo Cehom dokaz, da znamo ceniti bratsko požrtvovalno ljubezen, s katero se zanimajo za nas. — Jan Lego ima mnogo znancev po Slovenskem, je častni član več društev, častni meščan naših mest, naj se odzovejo vsi čim naj preje, da bo stal do sokolskega izleta (28. junija) spomenik na njegovem grobu. Podpisani odbor se obrača tem potom do slovenske javnosti, osobito do njegovih osebnih prijateljev s pozivom za prispevke. Imena darovalcev se bodo objavila v listih. Doneski se naj blagovolijo pošiljati pod naslovom: stud. iur. Lenart Lo trič, PragaII. V Tu-nich 13/1. — Za odbor za Legov spomenik: Davorin Senjor, oand. iur.
— Slovenko v Prago! Češka Žena se odlikuje po nenavadni inteligenci, energiji, po vztrajnosti in delavnosti, ki je enake ne najdemo ne na severu pri Nemkah, ie manj pa na jugu. V vseh čeških slojih opažamo velik smisel žensk za javna vprašanja, za organizacijo, ki je do-vedla Čehinjo na visoko in ugledno stališče, češke žene imajo veliko število društev in v vseh delujejo z veb*kan8ko vnemo. Čehinje so navdušene nar >dnjakinje, ki bi nam morale biti v vsakem o žiru za zgled in vzor. Jako umestna in srečna je misel, naj bi se o priliki vseso-kolskega zleta letos poleti sešle tudi slovenske žene s Čehinjami. Tak sestanek bi bil za nas jako velikega pomena. Marsičesa bi se mogle učiti pri Čehinjah. Ogledale bi si Češke ženske organizacije : „M a t i o o JI o 1 s k o", „ J e d-noto pošumavsko", „Domao-nost" (Gospodinjska iola v največjem slogu)* „Vyrobni spolek" (Ženska šola za vezenje), „Minervo" (Ženski gimnazij) i. t. d. Tu bi se nam pokazala taktika in bogata, uspešna delavnost češkega ženstva in njega vzgoja. Ogledale bi si knjige, ki razpravljajo v žensko področje spadajoče vprašanje in so jih Čehinje deloma same spisale, deloma prestavile iz svetovnih jezikov. Seznanile bi se s češkimi ženskimi listi ter z znamenitimi čehinjami. Vse to bi dosti pripomoglo, da bi se naše ženstvo zavedlo velikega pomena, ki ga ima v narodu ter se resno lotilo dela, sebi in narodu v prid. To bi nas privedlo k močnejši organizaciji in vztrajnejšemu delu. Želeti je, da se slovensko ženstvo iz vseh krajev in slojev oklene z vso vnemo in ljubeznijo te misli. V gmotnem oziru bi ne bilo posebnih težkoČ, ker bo o priliki vsesokolskega zleta vožnja v Prago gotovo izdatno znižana. Sestanek bi se vršil en dan po sokolski slavnosti iu bi trajal morda dva dni. Pisateljica gospa P r e i s-sova ter ga. dr. Sohreinerj eva, soproga staroste češke sokolske zveze in še nekatere druge češke dame so vse vnete za slovenskočeški sestanek ženstva. Na Slovenkah je sedaj, da se t p« misel izpremeni v — dejstvo. Da bo vse lažje razumljivo ter da se že prej nekoliko informiramo o delovanju Cehinj, je napravil g. Lah pregled organizacije Češkega ženstva, ki ga prinese v naslednjih številkah „Slovenska Gospodinja". Informacije glede tega sestanka daje odbor „S p 1 o-snega slovenskega ženskega društv a".
— Farska zlobnost. I. Janežič, sin Jarja Janežiča v Studencu pri Igu, se je ženil in bil že na oklicih. Ko je šla nevesta pred poroko, kakor pravimo „molit", obdeloval jo je župnik na Golem tri ure za sveti zakon. Slikal ji je, kakšni grozni pošasti sta ženin iu njegov oče. Žganj arja da sta in kar je še hujše, največja liberalca sta in framasona. Naj ne hodi k tem brezvercem, ki bero od škofa prepovedani „Slovenski Narod" ; kdor ta časnik samo v roko prime, je že storil smrten greh. Pravil ji je nato o večnih kaznih v peklu, ki čakajo vse tiste, ki bero „Narod" in tiste, ki poslušajo to branje. Tam v peklu da imajo poseben oddelek samo za tiste, ki so „Narodovi" pristaši. „Če meni ne verjameš", ji je dejal, „vprašaj župnika v Tomišlju, kjer boš še bolj natančno zvedela, v kakšno hišo prideš1*. Istotako jo je pestil pozneje pri spovedi, to pot se je pa spravil le nad „mlađega", katerega mora spreobrniti, naj se zgodi, kar se Če. — Sadovi te farške zlobnosti in hujskanja se zdaj, ko je mladi par poročen, že kažejo. Kreg in prepir se seli v prej mirno hišo. Kdo je kriv tega, če ne farška nestrpnost? In kdo bo nosil posledice?
— Na roditeljski večer v soli
▼ Litiji dne 17. marca ob 8. uri po« poldne niso povabljeni le starši lolo-obiskuj očih otrok, marveč so dobro došli vsi prijatelji šolske mladine.
— K umoru na Rate tu se nam
dodatno in v pojasnilo včerajšnjega poročila še poroča: Ko je Košir stal na mestu avojega zločina in izzival Škrbca, se je napotil Škrbeo sam proti njemu; ko sta nato menjala še nekaj izzivanj, je Škrbeo najprvo udaril Koširja s pestjo po glavi. Nato je šele Košir z vso silo zabodel z ostrim nožem svojega nasprotnika v levo stran prsi, in sioer na kraj pod-ključnice (blizo nad srcem). Vrhutega je dobil Škrabeo še eno manjšo rano na hrbtu. Na klic smrtnoranjenega je šele tovariš Pavlin prihitel na lice mesta na pomoč, a dobil od Koširja močan zabod na hrbtišče. Vse to je trajalo seveda le nekaj trenotkov, in je torej neopravičeno zaradi nenav-zoČnosti napadati orožništvo na Ra-težu, kakor je storil to „Slovenec". Manj ranjeni Pavlin je šel takoj klicat orožnike, kamor mu je počasi in s pomočjo nekega znanca sledil tudi zaklani Škrbeo, vkljub svoji težki poškodbi. Orožniki pa uvidevši nevarnost situacije, so takoj preskrbeli, da se je odvedlo oba ranjenca v kan-dijsko bolnico. Obvestil se je tudi o Če umorjenega. Zato se tozadevna „S!o-venčeva" opazka danes splošno obsoja. Košir doslej Še ni bil kaznovan, prizna docela svoj zločin in je splošno neodorečen. Nasprotno pa je bil Skrbeč bolj „hude krviu, in se Čuje, da je imel zaradi tega že opraviti s pravico „na rihti". Toliko z czirom na včerajšnjo opazko, zlasti kar se tiče Kcšijja. Škrbec je bil pokopan v sredo.
— Ponarejeni goldinarji. Na
Dolenjskem je razširjena nova izdaja dvehkron^kih (goldinarskib) tolarjev z letnico 1873. Doslej so jih dobili v Metaki, Bršljinu in na Broda. Ponarejevalcu oziroma izdajatelju ne morejo priti na sled, vkljub pridnemu zasledovanju.
— Mrtvega so našli 661etnega prevžitkarja Antona Arnška iz Tr^ke gore pri Krškem. Zadela ga je kap.
— Strašen samomor. V Idriji
se je v sredo, 13. t. m., usmrtil z dinamitom upokojeni rudar Peter La pajne. Zjutraj ob 7. uri je šel pred hišo, kjer je izvršil samomor. Našlo se ga je sedečega s prekrižauima rokama, a skoraj brez glave, ker mu jo je na drobne kosce razgnal dinamit. Nesrečnik je bil vdan alkoholu in je mogoče izvršil samomor v hipni blaz nosti. Star je bil 62 let.
— Celjski Slovenci, pozor! Dijaška kuhinja v Celju, o kateri bo treba govoriti še marsikaj, je bila letos večkrat predmet časuikarskega razpravljanja. Vsled tega in iz drugih vzrokov se vrši v petek, 15. sušca, ob 5 uri popoldne izredni občni zbor v sejni dvorani celjske prsojilnice. Iz drugega vira izvemo, da je bila kriiika o tem zavodu večkrat popolnoma neutemeliena. krivična in dija-kom, ki so postali prešerni, morda bolj Škodljiva nego koristna; o tem pa še spregoverimo jasne besede pozneje. Danes opozarjamo celjske rodoljube na okolnost, da neki gospod — sedaj baje eden najvažnejših fnnkcijo-narjev te dobrodelne naprave, ki se na vse strani rad prav prijazno laska, a so šele najnovejši dogodki spravili na dan njegovo pravo barvo, namerava nekaj storiti in doseči, kar je v Celju že več tednov javna tajnost, kličemo mu, naj se ne igra z ognjem, da ne bo gorelo ; dijaška kuhinja naj ostane kjer je in klerikalci naj mirujejo.
— Griikega župnika je naše
zadnje poročilo o njegovem delovanju tako neprijetno zadelo, da se je dne 22. m. m. šel kopat v „Slovenčevo" kalno vodo v nadi, da se bo opral A s svojim razburjenim odgovorom potrdi ta duhoviti gospod nehote v polnem obsegu resničnost našega zanimivega poročila. O tem se nam piše iz Griž: Grižki „duhovni pastir" nas sili, da se ž njim še enkrat bavimo. Nepotrebni grižki župnijski svinjaki so se postavili vsled sitnobe grižkega župnika, kateri jih je zahteval in so se stavbni stroški — kakor smo svo-ječasno v listih čitali — posestnikom prisilnim potom naložili in od r.jih izterjali ter ljudje rubili. Bilo je vse skrajno razburjeno, en tovarnar z rodbino je vsled tega celo k luteranski veri prestopil. Župnik hoče vedeti, katerim ljudem je on kaj zalega storil in katere je preganjal? Kako se delate vendar nedolžnega! Mnogo je ljudi, ki Vas nočejo, več lj''di, nego Vi mislite! In sedaj naj jih Vam imenujemo za prihodnjo gonjo, kaj ne? Le potrpite še nekoliko. Župnik trdi nadalje, „da ne dobivajo ljudje izpovedne listke proti dobremu plačilu, ampak da za izpovedne listke nihče ne plača vinarja, da pa kar farani ob priliki velikonočnega izpraševanja darujejo prostovoljno za cerkvene potrebe." Zakaj pa toliko besed, gospod župnik? Vi tte ljudi pozivali, da naj dajo in zopet dajo denar povodom izpraševanja in izročanja izpovednih listkov in izmed navzočih je vs*k dal za listek denar, da ima pred Vami mir; dobil ga je torej proti dobremu plačilu! Župnik trdi, da se porabi ta
denar za cerkvene potrebe, da se plačajo ž njim svečar j i, mizarji, kleparji, zidarji itd. Dobro, to smo vzeli na znanje. Znano pa je nadalje, da ima grižki župnik razen tega Še jako lepih dohodkov, namreč za sv. maše, krste, pogrebe, poroke itd., kajti tozadevni računi grižkega župnika so — kakor obče znano — slani in zabeljeni in zaradi njih je moral slišati že marsikatero grenko besedo. Radi bi torej vendar vedeli, za kaj se navedene lepe vsote porabijo? Župnik trdi nadalje, „da smo v teku petih let že mnogo lepega pripravili". Da, da, se potrdi, da je sedanji grižki župnik v petih letih, kar je v Grižah, že mnogo pripravil in uspehi njegovih priprav gotovo ne bodo izostali, (čestitamo! Op. ured) Župnik nadaljuje, „da zbiramo (!) sedaj milodare za obhajilno mizo". Ali jo ne morete plačati iz svojih ogromuih dohodkov, ali morate farane za vsako stvar nadlegovati? O tem pa župuik nič ne omeni, kaj vsa so brez nadlegovanja faranov pripravili njegovi predniki, da mu je bilo mogoče vsesti se v pripravljeno toplo gnezdo! Na koncu potrdi grižki župnik še svoje hujskanje zoper naše poštene slovenske liste. Zuačilni za sovražnost iu omiko grižkega župnika so tudi izrazi, ki se rabijo v navedenem „Slovenčevem" dopisu, kakor: Strupen članek, laži, hinavski dopisnik, butelj, lažnjivi dopisnik, grda laž, ostudna laž, hinavec itd ; kaj ne, to so res žlahtne cvetlice iz župnikovega vrta? Značilno za vladoželjnost tega dušnega pastirja je tudi dejstvo, da so se farani že opetovano pozivali, da naj gredo vsi v Grižah k spovedi, da jih bo župnik bolj nspoznal" (aha), in ko smo si pred kratkim v Grižah ustanovili svojo Kmetsko posojilnico, se je tudi sitni župnik hotel vtikati vmes iu spraviti našo mlado posojilnico pod klerikalno komando. Svetovali bi grižkemu dušnemu pastirju, da naj pazno prečita pastirski list kre-monskega škofa in da si naj besedo za besedo globoko vtisne v svoje razburjeno srce.
— Zaradi točenja piva-pod-čcprdce je celjsko sodišče obsodilo natakarici Vidovič in Čonč, prvo na deset, drugo na tri dni zapora.
— Voz z dvema konjema ie izginil nekemu lesotržcu iz Reč iz pred Vrečerjeve  gostilne v Vojniku
— Poskusen samomor. Jožef Belantič, mestni uslužbenec v Gorici, si je prerezal vrat z britvijo, vendar je še upanje, da ozdravi. Baje se mu je omračil um.
— Obdolžena detomoraje bila
Antonija Nardiniz Bukovice na Goriškem in je že presedela nekaj časa v preiskovalnem zaporu. Zdaj se je izkazalo, da je prišel otrok predčasno mrtev na svet.
— RokO Si le Zlomil 321etni delavec Martin M i klavec v Trstu. Moral je v bolnišnico.
— Zaradi dvoboja sta bila obsojena na Reki odvetnik dr. T o t h in poslanec Z a n el 1 a, ki sta se dvo-bojevala 23. januarja 19C6. Prvi je dobil 5, drugi pa 4 dni. Toth se je pritožil proti kazni.
— Poskusen umor in samomor« V Dolenji Dragi pri Reki je prišel v soboto popoldne 661etni čevljar Pavel Bezjak pijan domov in se začel prepirati z ženo. Ko je hči Amalija Čula v sosednjo hišo vpitje in krik, hitela je domov in našla očeta v zadnjih dihljajih pud oknom, mater pa vso ranjeno in krvavo. Bezjak je ženo z nožem obklal in se nato vrgel skozi okno I. nadstropja. Morilec in samomorilec je kmalu umrl za poškodbami, ženo so pa prepeljali v reško bolnišnico zdravit.
— Poskusen samomor zaradi
slepote« V Se.cih pri Reki si je hotel z britvijo prerezati vrat 391etni mornar Martin L u k i ć, ki je po 251etnem mornarskem delu nenadoma oslepel. Težko ranjenega so prepeljali v reško bolnišnico
— Samomor vojaka. V Ore-hovici na Hrvatskem se je ustrelil sanitetni vojak Josip Hečimovič.
— Prijet morilec V Ljubljani
pri Kustosi j i na Hrvatskem je pred ^ tedni bila umorjena 72letna Ana B i-č a n i ć in o morilcu ni bilo nobenega sledu. V nedeljo je v Zagrebu v okrožno blagajno vlomil neki Marko Maješič, ki so ga kmalu nato aretirali. Pri zaslišavanju , vlomilca je sodnik primerjal njegov obraz s popisom obraza morilca Bi-čaničeve in prišel do zaključka, da mora biti Maješio ta morilec. Poizvedovanja so dognala, da je Maješič res umoril starko. Hudo ga bodo priprli.
— ČrevIJi in rokavice se po-draže znova za 20 do 25 odstotkov.
— Posloviti ae le hotel. Ku je
predsinočujem stražnik na Dunajski cesti zaradi beračevanja aretoval nekega postopača in ga peljal po Pre Šernovih ulicah, ni bil ta s svojim spremstvom nič posebno zadovoljen iu se je hotel dostojno posloviti pri-klonivši se rekoč: „Lahko noč, gospod stražnik!" Vtem je pa že tekel, kar so ga nesle noge, ker je bil pa stražnik urnejših nog, je stekel za
njim in kmalu sta bila skupaj. V osebi „dostojnoga" berača so potem kon-štatovali 281etnega vaganta, izučenega pekovskega pomočnika iz Stare Loke, ki ni bil nič manj kakor osemkrat zaradi tatvine kaznovan in je skusil že dvakrat prisilno delavnico.
— Stari znanec, pekovski vajenec Silvester Zajec iz Dola, o kojem smo pred kratkim poročali, da je v svoji domovni občini pobegnil izpod policijskega nadzorstva, se je priklatil v Ljubljano in pri gospe Bizjakovi vstopil v pouk. Fantu pa ni bilo na tem, da se izuči, ampak mu je bil glavni smoter priti do drobiža. Ko je včeraj prodal za 18 K kruha, je popustil voziček in jo odkuril z denarjem v svet.
DelavakiTt gibanje* Včeraj ne je odj.eljaJo z južcega kolodvora v Ameriko 29 Macedoncev in 40 Hrvatov. V Heb je šlo 60, v Inomost 29, v Beljak pa 30 Hrvatov.
7- Izgubljene in najdena reći.
Branjevka Apolonija Zerzutovova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 20 K denarja. — Neki gospod je izgubil bankoveo za 10 K. — Gdč. Marija Šušteršičeva je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 10 K denarja. — Neka dama je izgubila srebrno, znotraj pozlačeno tobačnico, vredno 24 K. — Najdena je srednja vsota denarja, katero dobi izgubitelj nazaj pri Sdlezijanclh na Rakovniku.
— Izgubil jc neki gospod 13. t. m. po Wolf vih, Prešernovih ulicah, Dunajski cesti mimo sodnijske palače proti južnemu kolodvoru, okrogel zavitek, v katerem so se nahajali različni pisemski papirji, pivnik, dva mo-nograma, rdeč svinčnik ter carinske tiskovine. Kdor ga J9 našel, naj bi bil tako prijazen ga oddati v trgovini K. Till.
— Jugoslovanske vesti. Japonci na Bolgarskem. Kakor čitamo v sofijskem „Dnevniku", sta dospela 7. t. m v Plevno, kjer se je izvojevala odločilna bitka v rusko-turški vojni,  dva japonska Častnika
— podpolkovnik Kavaj in poročnik Kacemura, da si ogledata bojišče, na katerem so Rusi izvojevali bolgarskemu narodu svobodo izpod turškega jarma. Japonce je sprem'jal bolgarski častnik. Kavaj in Kacemura sta z ve likim zanimanjem ogledovnla bojišče in zgradbe, ki so postavljene v spomin ruskim junakom, ki so padli za svobodo Bolgarske; posebno jih je zanimal relief, predstavljajoč oblega nje Pievne, ki ga je podaril bivši generalisimus ruske vojske v rusko-japonski vojski, Kuropatkin. Ko sta si japonska oficirja ogledala spomenike ruskim junakom, mavzolej in druge znamenitosti, sta se informirala
— oba namreč govorita izvrstno ruski —, na čigavo iniciativo in s čigavimi sredstvi so se zgradili vsi ti spomeniki. Ko sta izvedela, da se je vse to izvršilo po iniciativi Bolgarov in z bolgarskimi sredstvi, je rekel podpolkovnik Kavaj: „Bolgarska se je dostojno oddolžila svojim osvoboditeljem Rusom, izgradivši te prekrasne spomenike trajne priče ruskega junaštva v slavni Plevenski epopeji." Nato sta ae Japonca odkrila, se priklonila pred „Gomilo generala Sko-beljeva" ter odš a.
— Hrvatski sabor. V hrvatskem saboru se nadaljuje razprava o proračunu. V včerajšnji seji je zbornica sprejela predlog, da se razdeli notranji oddelek deželne vlade v dva oddelka; sprejet je bil tudi predlog, naj vlada uredi po deželi gledišča in v to svrho postavi v proračun potrebni znesek. Ko so se rešile nekatere manj važne točke, je jel sabor razpravljati o duhovniški beri. Proračunski odsek je namreč predlagal, naj vlada v sporazumu s škofijskimi ordinarijatom uredi vprašanje o duhovniški beri. O predmetu je govoril poslanec dr. Vrbanič, ki je v svojem govoru naglašal, da je že skrajni čas, da se odpravi bera, ki je zgolj ostanek srednjega veka. To je v interesu naroda, kakor duhovščine same. Rešitvi tega vprašanja se je dosedaj upiral škofijski ordinarijat, sza to bo treba ne glede na ta faktor swar urediti. V imenu Starčevioancev je izjavil dr. Bauer, da je treba to vprašanje rešiti samo v sporazum-ljenju z ordinarijat m. Na to je govoril predsednik „Hrvatske ljudske napredne stranke" dr. Lorkovic, ki je v stvarnem govoru dokazal, da je bera zastarela ustanova in je predvsem nedostojna za duhovščino. Ker je obenem tudi veliko breme za ljudstvo, zlasti za to, ker berivo ni enakomerno in razmerno razdeljeno, je že skrejni čas, da se vprašanje o beri reši tako, da bo v korist ljudstvu in duhovščini sami. Za odsekov predlog so glasovali samo napreduj aki in poslanci Marjanovih, Vrbanic in Bar-lović. Sprejet je bil dr. Bauerjev dodatni predlog.
* Najnovejšo novice. Iz katoliške cerkve je izstopil opat barnabitskega samostana v Mistelba-chu na Nižjeavstrijskem, Inooenc Tuohl er.
— Nadvojvoda Fran Ferdinand je prevzel protektorat nad jubilejno razstavo v Pragi.
— 10 milijonov dolarjev je podarila milijonarjeva vdova Sage New Yorku za socijalne namene.
— Umrl je opat benediktinskega samostana v Admontu il o tirna n n.
— Rodbinska drama. Blizu Zagreba je pobegnila logarju Ančiču njegova mlada žena z očetom in s svojim ljubČkom. Mož je tekel za njimi ter ustrelil ženo ia ljubimca, očeta pa hudo ranil.
— Katastrofa na francoski oklopnioi „Jena". Vsled eksplozije so razrušene v Toulonu tri velike tovarne. Uradno se poroča, da pogrešajo 114 oseb.
— Tobačni monopol razpisuje maroška vlada.
* Uradno  potrjena  smrt —
Jezusova. Češki listi pripovedujejo tole zgodbo: V Petrovičih na Češkem živi tercijalka Viktorija S., ki ima navado, da po pošti pošilja pisma na naslov gospe Marije in gospoda Jezusa ali jih pa pušča na altarju v cerkvi. Nedavno tega je koncem lanskega leta oddala na pošto pismo s temle naslovom: „VsegamogoČnemu gospodu neba in zemlje, vladarju in gospodu Jezusu Kristu, ki se ima te dni roditi v Betlehemu v Judeji. Pizmo se naj pošlje preko Prage itd." Na to pismo je pritisnila znamko za 10 vinarjev. Glasom poštnega pečata je bilo to pismo odposlano iz Petro-včičev 23. decembra 1906. No, pred enim tednom je prišlo dotično pismo nazaj. Na zadnji strani je pismo imelo pečat: „Jerusalem, O esterr. Post. 2. Februar 1907". Na sprednji strani zgoraj na levem oglu je prilepljen listič, na katerem je napisano: „Gestorben — Decedee (umrl)". S tem je torej uradno potrjeno, da je Jezus Krist umrl. Nazaj došlo pismo se je izročilo odpošilja-teljici Viktoriji S., ki je morala obenem plačati 40 vin globe, ker je bilo pismo premalo frankirano.
* Carjevo bogastvo. Nedavno je izšel na Ruskem koledar, ki je navajal carjeve dohodke. Koledar je bil takoj zaplenjen, vendar se je zvedelo za približno bogastvo ruskega vladarja. Car dobiva svoje duhodke iz državne zakladnice, iz carskih domen (nekdanjih cerkvenih zemljišč) in iz kabinetnih posestev. Iz državne zakladnice dobiva car na leto 30 milijonov kron. Nekdanja cerkvena posestva, ki so sedaj last ruskih vladarjev, imajo večji obseg kot cela Irska. Dve tretjini teh posestev so neizmerni gozdovi, in samo iz gozdov Belovec se proda na leto dva milijona kubičnih metrov drv. Najboljši vinogradi na Ruskem so carjeva last ki dajejo na leto 3 milijone čistih dohodkov, nadalje so carjevi najbogatejši rudniki (vseh je nad 100) I2 cerkvenih posestev se je izplačalo od Aleksandra I. do danes ruskim car jem 500 milijonov, a 106 milijonov so plačali odkupnine nekdanji kmet ski sužnji. Glavnice nosijo carju seveda ogromne obresti. Kabinetna posestva so tako velika, kakor cela Francija.
* Znamenita dvestoletnioa. 20.
januarja je preteklo dvesto let, kar je umrl kardinal Leopold grof Kolonič (t 20. jan. 1707.) Poleg Starhemberga in kralja Sobieskega je bil Kolonič najznamenitejša oseba, ko so Turki 1. 1683 oblegali Dunaj Turški poveljnik Kara Mustafa se je bil zaklel, da bo Koloniču z lastno roko odsekal glavo, kadar dobi Dunaj v roke. Ko so premagani Turki zbežali od Dunaja, so krščanski junaki pobirali v turških šotorih bogate zaklade. Tudi škof Kolonič je prišel v tabor in si izbral delež, ki mu dela Čast. V turškem taboru je namreč ostalo do 500 zasužnjenih otrok, starčkov in žen. Teh se je Kolonič usmilil rekoč: „To je moj plen!^ in jih vzel v svojo skrb. Kolonič je bil iz hrvatske rodovine, ki je čez 200 let imela v posesti tudi stari grad v Slivnici pri Mariboru.
* Šekspirova  slika v vaški
krčmi. 15 km od angleškega mesta Darlingtona stoji stara gostilna, ki je vedno prehajala od očeta na sina. In od pamtiveka je visela v gostilniški sobi stara oljnata slika v hrastovem okviru. Nihče se za sliko ni brigal, ker je že popolnoma začrnela. Nedavno je zašel v gostilno neki gospod iz mesta. Zapazil je sliko, jo vzel s stene ter spoznal na sliki oekspira iz mladih let, kakršne slike dosedaj ni bilo nikjer. SI ko so pregledali strokovnjaki, ki so to potrdili, da je slika iz zadnjih desetih let petnajstega stoletja, ko je bil Šekspir star 30 let. Strokovnjak Hiistie je cenil sliko na 75 000 do 100 000 K. Sliko je lastnik dal hranit v banko.
Izpred sodišča.
lazenske obravnave pred deželnim sodiščem,
PoneverjenJe in tatvina. Alojzij Drnovšek iz Tržiča je služil pri kantinerju Gor še t u v Ljubljani
za hlapca. Leta 1904 ob času orožnih
vaj, je poneveril tri, od rezervistov Vilibalda Rusa, Ivana Ver biča in Franceta Keleta mu v shranjenje zaupane kovčege z obleko in perilom vred, v skupni vrednosti 120 K 60 v. Takoj po odhodu rezervistov na orožne vaje je zapustil alužbo in zastavil zaupano mu blago pri nekem peku za 20 K, ter se podal v Stanijel na Primorsko. Lansko leto je pa tudi v Tržiču svoji službeni gospodinji izmaknil raznega blaga v skupni vrednosti 27 K 30 v. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Ti mene, Jaz tebe. Posestnik Jožef Kirin in bajtarja sin Gregor Pavlovec sta se v Škrlovi gostilni v Knežaku sprla. Prvi je udaril Pavlovca z roko po obrazu. France Kirin, nečak Jožefa Kirina je prišel z nekim polenčkom stricu na pomoč in udrihal po Pavlovcu. Med tem pa priskoči Jože Kirin z neko železno palico in udari z njo svojega nasprotnika, da se mu je po obrazu kri vlila. Pavlovec mu jo iztrga iz rok rekoč: „ker si ti mene, bom pa še jaz tebe" ter ga udari po glavi in ga težko poškoduje. Pavlovec je bil obsojen na 6 mesecev, Kirin pa na 3 mesece težke ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Reka 14. marca. Dunajski župan dr. Lueger prida v sobeto v Livran, kjer ostane šest tednov, dokler popolnoma na okreva.
Sofija 14 marca. Prgreb uono!Jen?ga ministrskega predsed nika Petkova bo jutri na grobnu cerkve sedm h svetnikov, kjer se baš gradi panteon za zaslužne bolgarske rodoljube Tu je že pokopan Kara velo v. Pogrebi se os:boo udeleži knez Ferdinand, ki se je danes vniil semkaj Za spre ved sa pr pravljajo velike varnostne odredbe, ker se * 1 a d a boji, da bi se baš pri tej priliki izvršil kak atentat na kneza Ferdinanda samega. Ulice, koder se bo pomikal sprevod, bo straž la vo-jašt* o.
Sofija 14. marca. Policija je aretirala več oseb, ki so na sumu, da so bile v zvezi z atentatorjem Petrovom. Med aretir nci je b lo tudi več dam, ki so pa bile skoro izpuščene razen enj, ki se je nekoliko dni pred umorom izrazila, da ve dobro, da bo ministrski predsednik v nekaj dneh ubit. Danes je bil pri et še drugi urednik opozicijonaluega lista „Balkanska Tri buna" *
Sof j a 14 marca. Uradno je d gnano, da, je urmr Petkova dalo tajne zarote, ki ima svoje člana oe samo v Scfijt, nego tudi po vseb mest h širom B))g irske. Pravijo, da imajo zarotniki tudi v načrtu, da umora ša kneza Ferdinanda D asi se tej vesti ne verjame, vendar je vlada ukrenila v sa potrebno, da dobi vse zarotnike v svojo roko in tako pre preči vsak radini atentat.
Petrograd 14. marca. Ker je načelnik redarstva v Tavrdski palači zabranil časnikarjem vstop na hodnike in jim prepoedal tu občevati s poslanci, so se žurna-iisti pritoždi pri predsadoiku go-^udarstvene dume Gol ovi nu. Golovin je d&l načelniku polkovniku Chtensakena strog uker ter mu ukazal, da mora časnikarje pripustiti v dumi na hodnike. Oitensaken je izjavil, da je časnikarjem zabranil vstop na višji ukaz
Pariz 14. marca. Povodom katastrofe na oklopnici „Jeniu je med prvimi brzojavno kondoliral predsedniku Fallieresu nemški cesar Viljem. Tudi papež Pij je izrazil svoje so'utje povodom katastrofe tulonskemu Škofu.
Pariz 14. marca. V vojnem ministrstvu se sp'ošno sodi, da katastrofa na „Jenia ni slučaj, marveč je delo zločinske roke.
Pariz 14. marca. Pri katastrofi na „Jeniu je bila močno poškodovana križarka „Suffren-, ki je bila usidrana jedva 40 metrov od „Jeneu.
e e
Ker je telefonska zveza z Dunajem pretrgana, so izostale najnovejše telefonske vesti.
Foulard-svila
po 65 kr do gl. 3 70 meter za bluze to
obleke. Frscko in if «f«rlnjrn« se pogirja na dom. Bogata izbera vzorcev ne po&lM a prvo posto lomni« »m m% llu Sfns^rrc, Ziirlrh. 2 107—«
Meteorologieno porodio.
'i*tn% n*d mor)*m Ml   Srad^Ji areni tl*k. 7MO
•> čas % jopaso B j vanj a
Htanje
tiaro-metra
4&"
Vetrovi
Nebo
13. 14
9. *V.
7. U.
8. pop.
T37 0 293
— 87
—68 14
•1. JVZh. Ji
al. jiah. oblačno •1 vsavsb det jasno
napTKfiHjCL kpžo
belo in nežno.
Oo-bi mm povod.
I        Srednja veerajinja temperatura: — 2-6* nor-rasJe :   3 1J.       Padavina v mm 0.0.
Javna zahvala.
Podpisani odbor se usoja izreči svojo najtoplejšo zahvalo vsem častitim damam in gospodom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je Gregorčičev večer v
Mestnem domu, dne 10. t. m. uspel toli častno za slavnega pokojnika in za »Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani". Posebej pa se zahvaljuje gospe. Olgi Kobau za deklamacijo, gospici J o s. Šušteršičevi za petje, gospici H Kila rje vi za igranje na klavirju, č. g Fr. Ks Meškuza prolog, gosp. P. Grošlj|u za krasno predavanje, g. dr. G v- Sernecu za solopetje, oddelku slavnega pevskega društva „M e r k u r" in gospodu pevovodju Al. Sachsu za pevske točke, si »G 1 as beni Matici** za njeno naklonjenost in pomoč, nadalje tvrdki I. Naglasovi za dekoriranje odra in mo-bilije. g mestnemu vrtnarju V. H e j n i c u za okusno aranžiranje zelenja in grmičevja, g J. B ah ovc u za Gregorčičev kip, prebl. gosp. mestnemu županu Iv. Hribarju za brezplačno prepuščeno dvorano i. dr., uredništvu .Slovenskega Naroda" in »Lai-bacher Zeitung* za prijazna poročila ter končno si. občinstvu, ki je v tako obilnem številu posetilo našo slavnost.
Za odbor „Splos. slov.'iensk. društva-
Fran-a dr. Tavčarjeva, predsediica. Minka Govekarjeva, tajnica.
* Borzna poročila
Ljubljanska
^Kreditna banka v Ljubljani11.
Uradni karal dun. borze 14 marca
HtakMi psarasj
§3% srebrna renta   . . ¥ t avstr kronska/ renta . . f»/t    „   zlata       .   . . 3% »grška kronska renta .
d*/i     m     zlata „
poeo^.lc dež. Kranjske l*U*U poiojHo mesta Spljet *%%       b . Zadar
4V,*9 bos.-herc. želeanišk poboji jo 5902 .  . . a češka dtž banka k. e.
d1;,*;, -tast. pisma gal. del.
hipotečne banke . . m%% pest kom.  k. o. *
PO pr.....
zatt. pisms Jnnei*tt
- hranilnice.....
m*j*% zaat. pisma ogr. cente. dat. hranilnice.  . . z. pis- ogr. hip. ban. 1, cbi. ogr. lokalnih ie-lezn^c d. dr. ... #V« 7U oiL češke ind. banke -prior. !.?k. ielaz. Trst-
Poreč.....
pricr. dolenjskih šot. . W% prior.       žel. kup. 1 «*/.*', avstr. pos. za iti. ».
3r*ča».
3r*tčk* od L IčbO1/, .  - . r    od L iS§4 • • • .
, tfzske ......
v    sem. kred. I. emisije
s        m        .     1» »
, ogrske kip banke . m    srbske i fr«. 100-—
v turške......
^asiliki ar« te« .  . .
Xreditiu: .    ■ • •
inomoške m    * • *
Krakovske - ...
Ljubljanske 9 • . * Avstr. rdeč. krila a , • . Ogr. t, m m • • * Rudolfov* 9 ...
»aicburške B ...
>onai9ke kom.   „     . « •
Dalalaa.
južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne 6*\m . Avstr. kredenc banke 3grske     9 m .
iivnostenske , . . -?remogokop v MooHi (Brte) 4Ipir.3ke mentan .... >raške iel. fad. or.   . . .
tlma-Murisivi.....
Trboveljske pree*. onrr*/«; Avstr. crofne tevr. draiot sJadfe^roe mmitm .
S 8 10*- —
99- -116 80
94 6> \U 70!
93 Rnl 104-30!
99 85;
!
99V:
99 76' 99 30;
100*—
106- -
100 —
100-
!00 •-!
I
100 !
100*—
3^ 90J 98 7* 3' 6 50 99' 5G
HM7.
Blag
J 2 .1
100 20 9? 20
117
94 81 112-9
09-60
101 60 100 86
100-66 10075 99 75
lfG'83
107 —
I•)! -
100-61 100-M
T'jo K
101-
1S?26!
^65 —I 15 r ,7J 1
Ž49 -
9-5
183 76 81 80
80 92
£6
45 75 t6 50 56
84 60
49(J -
148 '0 875 75|
1762 -| "8: 60 8o4 75 244 -75f> -610 -
2610 " 662 50 280 -663 138 -
11-36 19 10 23-52 24 10 117-72 96 3*. 3 6« 4-84
99 Th
307 5fi
!0f-f0
154 25
867 — if**— 279 5'i
282 5(1 Ž59 106-50 18* 7S
238) *48 -
90 101
61-70
47-7r>
28 50
60
90 60 60O -
i49 60
676 75 763 — 38 ?.60 805 76
76> — 611 — 816 -563 50
283 — 557* 140 SO
11*40
19-13 23 60 14-15 117 92 M 55 1*64
Žitu« cene v Sudfrnpdftt?
Dne 14 marca 1G07. Pšenica na april       .   , 1
Koruza
a oktober • epril a
maj
jalij •prU
50 fcp K
&0 . .
60 , ,
60 , a
50
7 64 7P6
6 71 6*24
6-39
7 61
Mirneje
Zahvala.
Za presrčne dokaze sožalja povodom bolezni in smrti našega preliubega brata, strica in svaka, gospoda
Karla Fabianija
trgovca
kakor tudi za krasne vence in mnogobrojno častno spremstvo v Kranju in v Škofji Loki se zahvaljujejo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem 904
žalujoči ostali.
V Ljubljani, dne 6. marca 1907.
taro mrežo
s koli za ograjo kopi
Ivan Zakotnik
tesarski mojster na Dunajski cesti 40.
881 1
slo zelje
v sodcib od 50 kg naprej (cena 100 kg 18 krou) razpošilja tvrdsa
jo ICtJLSfcl«13L Kritij (Gorenjsko). 863 i
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantski časov na Kranjskem.
{.Ponatis iz „Slov. Naroda**.)
Lična brošura ob§eza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmeteki punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, * po&tnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schvventnerjn, kr.
v Ljubljani, Prešernove uHce.
Mesečno sobo
pri bitliii obitelji, t bltitni Marijinega trga UČO soliden gospod.
Ponudbe pod „aaliioau na uprav-
ništvo „Slov. Naroda--. 879— l
Podjetje
kapi kupte s trdnim kapitala«
Ponudbe pod l(kaplUlif na uprav
o n8lov. Naroda*. ggg i
ništvo
J(«pl at
najemninska ali zasebna hiša.
Lega postranska stvar.
Ponudbe pod „takoj" ua upravn.
B81ov. Naroda**. 889 -l
Kupi se
tudi brez hiše, za vsako ceno.
Ponudbe   pod   „gotovina" na
npratmStvo „Slov. Naroda".        890- L
(.•5t*rx>vlJeno i«U 1642.
&RATA EBERLJ
M/IRMRNR WlkloSi«eva cesta St. 6. ^ ■ Telefon it. 154.
LjCJB
S3i
o IO ^ ■■" «»t? zei0 priljubljene gld. 1 3u; dunajske 86 kr; bolj ti ne gid   1*15 za kilo.
GJliat ' ,a Pra^-* 1 SJd;brez koati gl. 1 23; -■J*** pleče brez kosti 95 kr; suho meso P6 kr.; slanina 88 kr.; srlavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjska klobase, vel. tna 20 kr. S JV^Vk- Drini«TO<>, gld. 120 lite ^',,r^*-'irrv^ pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej. 7G6—3
Sveti špeh *80 kr,mast *yG kr'
iztrebljeni po tržni ceni.
glava a iti kr., prašiči
Janko Ev. Sire v Kranju.
Razglas.
Uprava Kol i žeja oddale za leto 1907 8 oziroma tudi za već let
izpraznjevanje greznic
(gnojnih jam)
90L---1
proti dobremu plačilu.
Kdor želi to izpraznjevanje pre vzeti, blagovoli se prijaviti dO koncem tega meseca m pisarni De-ghecgbi, Gesta na Rudollovo železnico at. is.
F. M. NETSCHEK
I
c. kr. dvorni A dobivatelj
,Pri veliki tovarni1
R« sijeva cesta 3    [ZlUlZJflJtjl :J' S». petra cesta 37
priporoia^svojo ravookar*do$lo velikansko
zalogo spomladanshe KonfehcOe
za gospode, dame. dečke in deklice. *|
yCojnižjeXC€nc*
906—1
•postrežbo ^elidno.
j A. LUKIČ, poslovodkinja.|^
zdrav in krepak, 'star 14—16 let, poštenih starlev, ki je dovršil ljudsko Solo, sprejme takoj Sinke KeS| mesar ln posestnik m IdrllL 874-2
VRT
v mesta se da takoj V ntjem. Najemnina po dogovoru. Miren prostor pripraven za vrtnarje ali droge obrtnike. — Več se i t ve na KarlOVSkl cesti Št. SO v prodajalni peciva pri g. Mariji Mole. 886—1
zdrav in krepak, poštenih starKev, ki je dovršil vsaj eno realko, se Sprejme tako| v trgovino Specerijs&eg-a blaga Štetan Lapa|ne, trgovec, gostilničar in posestma v Spodnji IdrllL   so i 1
Kupi se
veistavblft
Lega in izmera postranska stvar.
Pisma pod „isče 80 takoj" na
upravniitvo „Slov. Naroda**. 887—1
Kupi 86
mlin iii
Lega in cena postranska stvar.
Pisma pod 1tbrZ0 „Slov. Naroda4*.
11
na upravn.
891-1
ki zamore takoj nastopiti službo
- se sprejme.-
Sprejme se eventualoo tudi vajenec, ki bi bil za ta posel zmožen.
Ponudbe  na  nnravništvo „Slov. Naroda" pod „dacar". 902-2
Ura z verižico
za samo K 2-—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošiUa Sle-eijaka razpoši^alnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo K »• -- kakor tudi 31etno garancijo. — Po povze^u razpošilja
Pmsko-ileiliska razposUJevalnica
P. WINDISCH v Krakovii U/38«
NB. Za neugrajajoče denar naza,i. 885
(rrajifiinskeaa vrtnarja
kateri je vešč v vseh strokah vrtnarstva ln sadjarstva; neozenj-m, ne čre& 40 let star, zmožen slovenskega in za silo tudi nemškega jezika, sprejme graj&činsko O skrbništvo Krit pri Kamniku.
Ponudbe 8  prepisi  spričeval je poslati dO L aprila t. L gori imeno vanemn uskrbnistvu.
Vse drugo po dogovoru.    ; 901—1
Dvorski trt St. 3
pod,.Narodno kavarno".
Od 10. marca do 16. marca 1907.
Uzhodnla Indija
Bomba j, Madura, K al kut 3.
Učenec
primerno iz* bražen, dobre redbiue, no takoj sprefme v trgovino 1 mešanim bugom j. Pretnar na Bledo. 83»-5
Gospodje ln dame!
Velikansko skrivno sred tvo in pojasnilo u obuditev 1 j a b e k n i pri obeh spol h m razpošilja diskretno za 3 K v znamkah pod natlovom »Sreča 1907« posta reatante Lfabllsom.
Popolnoma  neškodljivo,  uspeh   tako) brex dvoma. Na tisoče zahvalnih pisem.   776 9
Sprejme se takoj
popolnoma zmožen železninske ia spe rer jske stroke pri J. Kraiovicn v talen. 872-2
Strojzapražeiiie iave
(Kugelbrenner) sUoro nov, v ;> p ,\-liuna iabnem s ta a ti, SO COttO proda.
Natančneje se izve pri Josipu Weibl, ključavničarski mojster, Ljubljana, Slomškove ulice. ioj-j
Kot podpora gospodinji se išče
gospica
do 20 let, ki bi imela nadzorstvo ku-binje neke restavracije.
Naslov pove upravuištvo »Slov. Naroda44. 8f>6-2
se po nizki ceni prodaja
Jtiartinova cesta 10.
►47-4
Iz proste roke se proda v
Izve se pri lastniku.
m -2
telMRICLAV
v Kranju
se daje v najem.
P nndbe je  vposlati   na naslov: Vinko Majdičj Kranj. s : 2
Proda se ceno lepa, nova, eno-nadstropno zidana
vila
s prostorom za vrt ali brez njega, pod zelo ugodnimi pogoji. Zida se tudi lanko Še gospodarsko poslopje.
Vpr*ša naj se v Streliških ulicah St. 29. r,♦ •■ -a
V novi vili v Zgornji Šiški se odda takoj lepo, moderno
stanovanje
s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pntikiinami (v vili je na peljan vodovod, zraven se nahaja tudi
lep vrt). fc8J—1
VeČ se poizve pri lauaiku v Zg. Šiški št 100 ali pa pri g. Ivann Zakotniku v Ljubljani, .Dunajska cesta št. 40.
SprffMM —vaj#vfMia IsfAsii Ifv j rj«nj« po najrainsvrstaejllli konbinaeljah | pod tak« ■godnimi pogoji, ko Boboma
9*
8LAVIJA
drogu  BBTarovalnioa   Zlasti Jo Tsgodao a» varovanj©   na   dolive^«   in   smrt ■ maojiajočhol m vplaHM.
Vse*  Član  ima po  protokn   potih lot pravico do dividoado.
i.
Res. fondi: M,786637-76 K. Izplačane odškodnin« fn kapftalijo 87,176.38376 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica uma* države
»■I feilo>^ f*n«fes>»n*ro>olf»o> vfimvs.
beuieaoi hm
mastOp V Ljubljani, Čigar pisarno 00 v
laMet • JS2
poinrniBB   ikodant  po BOJni škodo osntnjs takoj ta Dllva   aoiboOii tiovoa,
DovoJJajo t> podpora v
Prva domača slouenska
Ustanovljena leta IBM.
priporoča slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje |aV lzbomo
iVOVOrno G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice itev. 12
4012 IS3
Številka teletona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
A9D
7YVG
D6^B
Pohištvo.
Zola a 4 fotelji ln dmge reci so naprodaj na Opekarski cesti it 10, L nadstropje.
Ogleda se lahko vsak dan.   356 1
TfotTaT
aren in spreten, ki zna dobro izdeio-vrti eevi in kolena iz tenke pločevine,
se sprejme takoj. sen-2
Ponadbe z izpričevali na upravn. „Siov. Nareda" pod „kotlar11.
Službo
pzd. in poljskega taja
odda takoj občina Zgornja Šiška.
Medtčut; plače ."JO kron. Prednost imajo orožniki v pokoju. 876-1 Ponndbe je poslati podpis, urada.
Županstvo obi!. zsornle Šiške
dne 13. marca 1907.
Ivan Za kotnik.
Osebni kredit zo uradnike.
častnike, učitelje Itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na
dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 31—18
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. JnrOr.)
Zahtevane
vedno, ako Vas muči kašelj, bripavost ali zaslezenie sopil,
salmiakove pastilje
lekarnarja
PICCOLIJA v Ljubljani
ki   izborno vplivajo v zgorajšojib
Slučajih.       I" 4386-3 Škatlica 20 vinM 11 Skatljic 2 kroni.
NaroČila izvršuje t-Čno in po povzetju lekarnar PICCOLI v Ljubljani, na Dunajski cesti.
!! Največji uspeh novega časa !!
je znameniti
5678-27
Vpisana varstvena znamka.
Daje bleščeče belo perilo popolnoma brex duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Zavitek z 250 grami 16 vinarjev n    s 500   „  30 „ „    z   1 kilo   56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Na^ debelo: L. Minlos,
Dnu a j I., Molkerbastei 3.
O**, kr. avetrjjeke    {f|    4rlavne ieleznlo*.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven ae
m Ljubljano ju*. ZaL t
9mtO sjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenic«, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žeL, Celovec, Glandorf, Salcburg, Ino m ost. Line, Budejevice, Praga.
TH7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nova mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H-30 pre>p<;dn». Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. JeL, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg« Inorr.ost, Bregenc.
»•OS popoldne Osebni vlak v smeri: Nova mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 00 popnid-i«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c kr. drž. žeiM Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Celovec , Štajer. Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
F*oa ivefier Osebni vlak v smeri: Nova mesto, Kočevje.
7SB zv*6er. Osebni vlak v smeri: Trhli.
K>*23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c kr. drž. žel., Trst c kr. dri. zaL, Beljak, hioMOtt, M ona k ovo.
Dobo« v LJubljano j ni. iaL:
7-oe zjutraj. Osebni vlak te Trbiža. a-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
•Mokra 1906. leta.
H is predpoiano.   OsahaJ vlak ia fmmm
c. kr. dri. zaL, Trbiža, Celovca, Ume*
Prage, Dunaja zahodni kolodvor, a-32 popoldne   Osebni vlak ia
Toplice, Novega mesta, Kočevja, a 3o popoldne. Osebni vlak ia Seletala
Celovca, Ino mosta, Monakovega, Seljaka
Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž Trsta e. kr. ari. i e*se zveoer. Osebni vlak iz Straae-TapHa
Novega mesta, Kočevja, a 48 zve6er. Osebni vlak ia Prage, Uaca
Dunaja jui. žel., Celovca, Beljaka, Ttbiia
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. laf u*34 ponool.   Osebni vlak ia Pootabfe
Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Oorica c kr. e. I Odhod ia LJubljane dri. keledve*t 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik, a-oe popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zveoer. Mešani vlak v Kamnik. IO 4S ponool Mešani vlak v Kamnik
v oktobru in le ob nedeljah m
OohoS v L|nbl|ano ari
•-40 zjutraj. Mešani vlak la Kai ♦O 5© p edpoldne   Mešani vlak it Oto zveoer. Mešani vlak ia Kamnika 0-66 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. 'Sama v oktobru in le ob nedeljah ia praanSriej (Odhodi in dohodi so naznačeni v s ss> evTopejakem ćaeu-}
C. kr. ravnateljstvo državnih želeinic v Ti sta,
3tiOGCOGO0CC«X X X X X xxxxxxxxxxxx X
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narode« Tiskarn-:11 v Ljubljani ▼ izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne Številke »ljubljanskega Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". —
T* knjige so:
Juaipa Jurčiča shrani spisi, zvezek I.
do XI., broširan a 60 kr,, elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke „ljubljanskoga Zvona" po 40 kr.
Zbirka zakonov. L Kazenski zakonik, 7eean k 3 gld.
Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vez ar k 2 gld. 80 kr.
Zamikov! shrani spisL L zvezek, bročiran k 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ..4000". PoveBt, brofe. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broft. k 20 kr.
Tnrgenjev: Otoi ln sinovi. Rocaaa,
broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. k 20 kr.
Lefebvre: Parts v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano k 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinska doma. Povest,
broširana k 15 kr. Halevy: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Rasne pripovedke,   broširane a
40 ki.
— Dve pc vesti, broš. k 25 kr.
T h e u r i e t: TJndina. Povest, broš. k 20 kr
A. Trstenjak:  Slovansko glada
llšoe, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Ustki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr.
Avstrijski pstrijot: V9Partelwesen dar Slaven", broširano k 50 kr.
Beneš-Tfebizskj:  Blodne   da*«, t
Roman, broširan k 70 kr. I
Po znižani oenl priporoCam: Pran Kocbek, Pregovori, prilika In raki. Prej
50 kr., sedaj mamo SO 1«-.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige.
J ur i »t
lite primerne službe ¥ piaaraL
Naslov pove is prijaznosti upravn. wSlov. Naroda-. 873 1
tU.
star 20 let, vešč slovenskega, nemSkega, hrvaškega ia ogrskega jcuka, isučen Špecerijske, manufakturne, modne ia gahtnterhsko stroke, želi v t^ka 6 t»dnoT ali še poprej slažbo premenltL — Naslov pove uprav nistvo „Slov. Naroda.* 842—2
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna za kose Karel Zeilinger
V   IIIIII lil 4'I tMTJC II
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljahni obliki in umožini. 819 2
Cene iu vzorci kos se pošiljajo na zabtevanje franko.
Vljudno se priporoča
trgovina
stliMiifltalji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtnrl t« Štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512      Gene zmerne. 48
bi
zemljišče
ali
kupčijo
vsake vrste
kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, gostilnice, kmetska posestva rad prodal hitro in diskretno ali rad
najel nanja posojilo, naj  se le najprej zanpno obrne na prve vrate strokovno strogo reelno in
največje podjetje
Mednarodni kupčijski kurir
(Internaz. Geschafts-Courlr)
v Gradcu, Elisabethstrasse J.
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestu in če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do-menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo. 53-29
3(u r£a ^Ta 35
Crgovina s papirnim in galanterijskim blagom
J. TONI
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 31
priporoča 837—i
svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovijalnega In barvastega papirja ter kuvert razne oblike In velikosti.  Trgovske knjige in
vse šolske potrebščine. Albumi za slike in razglednice ter poezije. Denarnice, listnice
in ročne torbice.
UdiRa izbira
velikonoč. inumet. razglednic.
Trgovski pomočnik
xx g *&     *& g
is  dobre rodovine in s primerno izobrazbo se takoj sprejmeta v trgn vino z rorAuu'in t»l»nr m Ivan Modlc
v Novi vasi pri Rakeka. 3
Že nad 30 let obstoječa, dobro idoča
trgovina
mešanega blaga
s t aiiko in žganjetočem
v večjem trgn zraven farne  cerkve se
odda z zalogo ali brez zaloge takoj V najem radi preobilega posla pri dragem podjetja. £04-3 Vsa ti zadevna vprašanja sprejema
Janko Popovič, trgovec v Ceikdiel pri Rakeku.
Vrlo zmožen  w-___„ n
■loo Uče za prodaju uvajala pra-debro rt no mi ranega izdelka kavaije ti&tUKBm-ll zmožnega   *;J  r_ ^0
pri pekarj h t Liubljani ia aa kranjskem dobro uvedenega
Ponndbe   na   noravistv* .Slov Nar." pod šifro „Farina".        S6o— 1
U najem!
lisa
z gostilno in t go?ino
oboje dobro uspevajoče, h'nu Železnilks postaje v Istri se radi rodbinskim razmer
daje v najem. ~%£Q
Naslov  pove  npravaiitva .Slov. Naroda*. 845-t
Generalno zastopstvo
za vsa mesta na Kranjskem odda edina najodličnejša kemična tvornica za neko v vsaki hiši potrebno sredstvo.
Naj se oglasijo samo dobro vpeljani solventni trgovci pod šifre? ,»F. Z." na upravn. „Slov. Naroda". 89ž—i
Prostovoljna prodaja.
V konknrsoo maso zaprjftčme p<» nmrieai Francetu Kočarja z Jesenic spadaioče špecerijsko u drugo blago, eenjeno ua 1121 K 55 v, proda se
OD blOO '-.»"mn p(»nnduiiiu.
§ 1. K«'Uknrzna maa ne jamči ne za kakovost De za množine prodanega blaga.
§ 2  Sprejemajo se ponudbe črez, za in pod s* duo cenilno vrednosti«.
3. Poondbe je poftiljati podpisanemu oskrbniku koDkurine mane do dne 24. marca L L »u priložiti 10'' 0 ponnjene eene kot varščino. Oskrbnik kon-kurzne mase daje tudi v-a pojasnila.
§ 4. Vsak ponudnik je toliko ča<a vezan na svojo ponudbo, dokler ne dobi obvestila ali je njegova p« nud>>a sprejeta alt ne.
§ 5. Po obvestilu o sprejeti ponudbi pa mora nemudoma plačaU vso pe-nadbeno ceuo v roke oskrbnika konkurzne mase. 875—l
Kranjska gora, dne 10. marca 1907.
Janko Hudovernik,
c. kr. notar kot upravnik konkurzne mase.
Vožnja traja = dni ^ dni
in ostane
prstna pnli|^2apo<
z najnovejšimi leta 1905 in 06zgrajenimi veliKatrsi^mi psnuHI
!9.°.?^Vir*oria 25,oooton
d z a-12pootonami
ftjasnila dajezastopnilt ff^eUnlg,
jhubljaria j^i0"ns^e-uiiccštv.28
^Odhod iz ljubjjane vsaKj ponedeleMorcK'" četrteKv tednu.
Dovoljujem si p. t. občinstvu naznaniti, da je moja zaloga no vodošle konfekcije za gospode, dame, dečke, deklice m otroke za pomladojo sezono  popolnoma  preDiana   in    jo  prodajam   po brez konkurenčnih cenah. 868-1
0- Bernatovič, Angleško skladišče oblek
ladajateij in odgovorni urednik: Bas to Pnetoilemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*
96
552765
R1FL