ŠOLSKA TEORIJA Biblioterapija ali bibliosvetovanje? Literatura v namen vzgoje in izobraževanja Živa Slavec, študentka Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Univerzi v Ljubljani Biblioterapija je svetovanje s pomočjo literature, ki se lahko uporablja v namene zdrav- ljenja, obenem pa je lahko tudi uporabna metoda za vse, ki opravljajo pedagoško delo. Gre za branje literature, ki mu sledi vodena diskusija o likih v izbranem tekstu. Poleg diskusi- je je najpomembnejši del biblioterapije prav izbira primernega teksta, ki bo posamezniku omogočal čim večjo identifikacijo z liki. Izraz »biblioterapija« lahko nadomestimo tudi z izra- zom »bibliosvetovanje«, ki je primernejši za šolsko okolje, kjer se zdravljenje ne izvaja. Biblios- vetovanje je lahko uporabno tudi pri delu z otroki s specifičnimi učnimi težavami, saj spod- buja učenje strategij spopadanja s problemi na področjih, kjer imajo pogosto težave, kot so težave z branjem, načrtovanje daljših aktivnosti, socialno vključevanje, učenje zaporedij, izražanje mnenj in občutij, evalvacija dela. Ključni pojmi: bibliosvetovanje, biblioterapija, Tako je biblioterapija tehnika dela, ki se po navadi specifične učne težave, strategije reševanja pro- uporablja v kliničnem okolju kot dopolnitev zdra- blemov, otroška literatura vljenja (Zabukovec idr. 2007). Pardeck si je bibli- oterapijo predstavljal kot uporabno tudi pri delu Že v času antike so knjige veljale za orodje zdra- z otroki in je v skladu s tem spodbujal starše in vljenja, v štiridesetih letih prejšnjega stoletja pa se učitelje, da to metodo uporabljajo pri otrocih, ki je prvič začela uveljavljati tudi biblioterapija, ki je se spopadajo s težavami, kot so uravnavanje in bila sprva znana pod različnimi imeni, kot so bibli- izražanje čustev, težave pri navezovanju socialnih osvetovanje, bibliopsihologija, knjižnična terapija, stikov, težave pri spopadanju z ločitvijo staršev literarna terapija ipd. (Pardeck 1998). itd. (Pardeck 1998). V primeru, da se tako tehniko uporabi v strukturiranem kliničnem okolju ter jo Za boljše razumevanje biblioterapije je potrebno izvaja strokovnjak (psihoterapevt, psiholog, psi- najprej opredeliti, kaj terapija sploh je oz. kakšen hiater …), govorimo o klinični biblioterapiji. Taka je njen namen. Namen psihoterapije (terapije v oblika se pogosto uporablja za reševanje motenj kliničnem okolju) je zdravljenje motenj, ki so na- hranjenja, vedenjskih težav, obsesivno-kompul- stale iz čustvenih in nagonskih navzkrižij, pri če- zivnih motenj itd., pri čemer je cilj to, da otroci mer terapijo izvaja nadrejeni terapevt (Zabukovec razumejo, da lahko rešijo svoj problem. Ko govo- idr. 2007). rimo o uporabi literature za namen pomoči posa- meznikom, katerih zdravje ni resno ogroženo in Najsplošnejša definicija biblioterapije pravi, da se jo uporablja za namene preventive, govorimo se pri biblioterapiji vodi diskusijo, s katero se pri o razvojni biblioterapiji. To vrsto se večinoma upo- udeležencih uporabi integracijo čustvenega in rablja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Krvina kognitivnega odziva na izbrano literaturo, s čimer in Mlakar 2021). se dosega kvalitativne spremembe na čustve- nem, vedenjskem, kognitivnem in socialnem po- V šolskem prostoru se klinične terapije ne izvaja, dročju (Hynes in Hynes-Barry 1986, v Zabukovec prav tako je biblioterapija uporabljena večinoma idr. 2007). Cook, Earles-Vollrath in Ganz navajajo v preventivne namene in kot podajanje uvida v šest možnih ciljev biblioterapije, ki jih je zastavil določene situacije, pri čemer ne zdravi. Lahko pa že profesor socialnega dela, Pardeck (1995, v Cook določene elemente biblioterapije povežemo z ne- idr. 2006). To so nudenje informacij, nudenje vpo- katerimi šolskimi podsistemi, kot sta svetovalna gleda v specifično izkušnjo ali situacijo, nudenje služba in šolska knjižnica (Zabukovec idr. 2007). alternativne rešitve problema, spodbujanje dis- Zato Zabukovec, Resman in Furlan (2007) meni- kusije o tem, kaj je dejanski problem, podajanje jo, da je primernejši izraz za uporabo teh metod v novih zornih kotov in odnosa do problema ter po- šolskem okolju (biblio)svetovanje oz. svetovanje s moč učencem pri razumevanju, da se tudi drugi pomočjo literature. Gre tudi za manj hierarhično vrstniki spopadajo s podobnimi težavami (Cook in bolj demokratično obliko odnosa kot v primeru idr. 2006). klinične terapije. Upoštevajoč te argumente ter 58 Didakta namen uporabe te metode v šolskem okolju, tudi dita predzadnja faza odziva na poistovetenje ter ta članek v nadaljevanju uporablja izraz bibliosve- zadnja faza vpogleda, kjer bralec pridobi uvid v tovanje. svojo situacijo s pomočjo situacije junaka iz knji- ge. Po zgledu knjige lahko bralec svojo situacijo IZBIRA PRIMERNE LITERATURE spreminja ali jo sprejme (Bašić in Žižak 1989, v Pri izbiri primerne literature v namen bibliosve- Kucler 2002). V primeru, da se bralec zelo vživi v tovanja si izvajalec lahko pomaga z naslednjimi zgodbo in sočustvuje z liki, se s tem spodbuja tudi vprašanji: Bodo učenci razumeli koncepte ter vse- razvoj empatije in zavedanje, kako postopati, ko bino dela? Bodo učenci razumeli uporabljeno be- se ljudje okrog njega spopadajo s podobnimi si- sedišče? So okolje, kontekst, starost likov, problem tuacijami kot liki v tekstu (Cook idr. 2006). primerljivi z mojo skupino učencev? So liki v knjigi predstavljeni dinamično (se skozi zgodbo razvijajo), Ker je branje načeloma sproščujoča dejavnost, realistično, brez negativnih stereotipov? Ali ilustra- omogoča več možnosti za aktivno udeleženost cije pomagajo učencem bolje razumeti zgodbo ter posameznika v procesu (Zabukovec idr. 2007), ne predstavljajo skupin ljudi na diskriminatoren na- kar je poleg izbire primerne literature bistveno za čin? Ali zgodba ponuja strategije reševanja in spo- uspešnost metode bibliosvetovanja (Kucler 2002). padanja s problemi? (Rozalski idr. 2010) Strokovnjak, ki izvaja bibliosvetovanje, mora tudi poskrbeti, da okolje izvajanja daje učencem ob- Izbira teksta je prva faza metode bibliosvetova- čutek varnosti in spodbuja odprto in iskreno ko- nja. Pri tem upoštevamo starost, značilnosti, po- munikacijo. Bibliosvetovanje lahko poteka indivi- trebe in težave bralca. Naslednja faza vključuje dualno ali pa v manjših skupinah, znotraj razreda, ponotranjenje izbranega teksta, ko bralec knjigo knjižnice, pisarne svetovalnega delavca, v ordina- vzame za svojo izbiro. Do tega lahko pride le, če ciji. Lahko se uporabi različne pristope, tudi igro izvajalec pozna bralčeve interese. Sledi faza iden- vlog, pri kateri se oseba še bolj vživi v zgodbo. Di- tifikacije z liki, ki je tesno prepletena že s prejšnjo alog, ki sledi branju gradiva, mora izvajalec biblio- fazo. Gre za ponotranjenje in vživljanje v besedilo, terapije zastaviti tako, da vključuje interpretacijo, pri čemer se bralec čustveno vključi v proces, kar analizo, sintezo in evalvacijo dela ter bralčevega tudi vodi do naslednje faze – projekcije bralčevih doživljanja. Hkrati pa mora voditi tudi k občutku čustev, sanj, želj, potreb na lik v knjigi oz. na knji- zadoščenja (Cook idr. 2006). Večina virov navaja ževnega junaka. Pri tem spozna, da sta si z juna- zaključek biblioterapije kot nekakšno razodetje kom podobna in se z njim poistoveti. Temu sle- oz. sprejemanje svojih težav ter rešitev zanje. 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA PRIMERI LITERATURE tvorjenjem povedi, pisavo itd. Prav tako imajo otro- Hafnar (2018) navaja primere literature za različ- ci s SUT lahko težave pri ohranjanju in pomnjenju na področja, ki jih želimo z bibliosvetovanjem pri informacij, ohranjanjem pozornosti med procesom otroku bolje raziskati ali razviti. Večina navedenih svetovanja, razumevanju navodil ter sledenju pote- knjig je primernih za vrtec ter prva tri leta osnov- ka bibliosvetovanja. Pomembno je, da strokovnjak ne šole. zna prilagoditi metode glede na specifične zahteve otroka ter njegovo predznanje in sposobnosti ter pri Simon in skokec, Margaret Wild (smrt ljubljenčka) celotnem poteku uporabi aktivnosti, ki bodo otro- Anica in zajček, Desa Muck (smrt, spopadanje s ka uspešno vodile k ciljem svetovanja (Piltch-Loeb smrtjo) 2022). Oglas za eno mamo, Patricija Peršolja (smrt starša) O miški, ki je zbirala pogum, Nina Mav Horvat (strah) BIBLIOSVETOVANJE KOT UČENJE STRATEGIJ RE- Pritihotapil se je mrak, Ella Burfoot (tema) ŠEVANJA PROBLEMOV Mišek Tip noče v vrtec, Anna Casalis (odhod v šolo, Uporaba literature načeloma vodi tudi v učenje vrtec) strategij reševanja problemov. Tako lahko postopek Za šolo sem absolutno še premajhna, Lauren Child bibliosvetovanja razdelimo na naslednje štiri faze: (odhod v šolo) predbranje, vodeno branje, diskusija, ki sledi bra- Prvič v šoli, Maja Črepinšek (odhod v šolo) nju, ter učenje strategij oz. aktivnosti za utrjevanje Mislili bomo nate, babica, Antonie Schneider (smrt spoznanj. Pri predbranju strokovnjak (učitelj) naredi starega starša) pregled primerne literature ter izbere tekst, ki ga bo Veveriček posebne sorte, Svetlana Makarovič (ose- uporabil. Pri tem tudi z različnimi vprašanji ter aktiv- be s posebnimi potrebami) nostmi spodbuja razmislek ter ugotavlja predzna- Luka je med nami, Lesley Ely (osebe s posebnimi nje udeležencev (učencev) v sledečem svetovanju potrebami, gibalna oviranost) (Forgan 2002). Drugačen, Kathryn Cave (motnje avtističnega spektra) Vodeno branje pri mlajših otrocih poteka tako, da Ko najdeš pravega prijatelja, Hortense Ulirch (po- strokovnjak na glas bere izbrano literaturo, če je sebne potrebe) uporabljeno daljše delo, se bere po delih. Temu sle- Novi mali človeček, Lauren Child (rojstvo sorojenca) di nekaj trenutkov samorefleksije, strokovnjak lahko Škrat s prevelikimi ušesi, Bina Štampe Žmavc (spre- uporabi literarni dnevnik, v katerega si otroci po bra- jemanje oseb s posebnimi potrebami) nju zapišejo kratko obnovo, misli … Seveda je ta faza Sovica Oka, Svetlana Makarovič (sprejemanje oseb prilagojena starosti otrok, pri starejših otrocih lahko s posebnimi potrebami) branje poteka tudi individualno (Forgan 2002). Plašček za Barbaro, Vitomil Zupan (osamljenost) Zgodba o dveh kozah, Tom Barber (reševanje sporov) Tretja faza, ki jo avtorji pogosto navajajo kot najpo- Mihovo pismo, Tom Percival (prijateljstvo) membnejšo, je diskusija, ki sledi branju. Začetek dis- kusije je kratka obnova branega dela, ki ji sledi pogo- BIBLIOTERAPIJA IN OTROCI S SPECIFIČNIMI UČ- vor o likih. Sodelujoči v bibliosvetovanju delijo svoja NIMI TEŽAVAMI opažanja o vedenju in občutjih likov. Strokovnjak, ki Uporaba bibliosvetovanja pri otrocih s specifičnimi vodi svetovanje, lahko postavi vprašanja o likih ter učnimi težavami (v nadaljevanju SUT) je lahko izre- spodbuja razmišljanje o drugih zornih kotih, iz ka- dno uporabna pri spodbujanju tehnik za spopada- terih lahko pogledamo na vedenje likov ter njihove nje z občutki manjvrednosti, znižano samopodobo odzive. Sodelujoče spodbuja, da razmišljajo o drugih itd. Vseeno se v tem primeru od otroka s SUT priča- možnih rešitvah problema, s katerim se spopada lik kuje, da se osredotoči na metode dela in materiale, v izbranem tekstu. Z vprašanji poskuša spodbuditi s katerimi ima že v osnovi težave, kar lahko vpliva poistovetenje sodelujočih z liki ter navezavo možnih na uspešnost svetovanja, ne glede na to, kako pri- strategij reševanja/spopadanja s težavami z njihovi- merno je izbrano literarno delo za otrokovo situa- mi lastnimi situacijami. V tej fazi lahko pride do tako cijo. Pred izvajanjem bibliosvetovanja je potrebno imenovane katarze, pri čemer udeleženci pridejo poznati otrokove težave in zmožnosti pri branju, do načinov, kako rešiti njihovo osebno težavo. Sko- pisanju in razumevanju ter njegov odnos do le-teh zi vodeno diskusijo sodelujoči lahko pridejo tudi do (Piltch-Loeb 2022). spoznanj o počutju drugih. V primeru razreda lahko bibliosvetovanje uporabimo kot strategijo razlage Otroci s SUT imajo lahko težave z razumevanjem situacije otroka njegovim sošolcem, s tem se spod- določenih fraz, metafor ter drugih izrazov, prav tako buja tudi empatija (Forgan 2002). imajo lahko težave pri branju poezije, ki ne sledi usta- ljenim vzorcem in pravilom, ki so se jih učili v šoli. V Naslednja faza je faza učenja strategij reševanja pro- primeru, da se pri bibliosvetovanju uporablja tudi pi- blemov. Ta faza je še posebno pomembna za otroke sanje, lahko tudi to predstavlja težave z izražanjem, s SUT, saj imajo pogosto slabe veščine metakognici- 60 Didakta je (evalvacije svojega dela, načrtovanja aktivnosti, spopadanja z ovirami itd.) in so na tem področju odvisni od učitelja, svetovalnih delavcev itd. Na podlagi zgodbe likov iz izbranega teksta s pomo- čjo sodelujočih najprej identificiramo problem, ki je predstavljen v tekstu. Lahko se osredotočimo na enega ali več problemov, ki so aktualni za so- delujoče v bibliosvetovanju. Pri tem ločimo osnov- no oz. primarno težavo in sekundarne težave, ki so nastale kot posledica prve, ter pojasnimo razliko in vzročno razmerje med njimi. Zatem se osredo- točimo na možne rešitve osnovne težave. Pri tem se spodbuja razvoj pogovora o možnih ovirah, ki bi onemogočale rešitve, ki smo jih prej našteli. S tem skozi pogovor ugotovimo, ali so rešitve mogoče ali ne ter ali bi bile sploh uspešne. Pri tem moramo sodelujočim pojasniti, da je normalno, da večina rešitev dejansko ni mogočih oz. jih večina ne bi bila uspešnih. Pri tem pregledamo vse naštete rešitve ter izberemo kot najbolj optimalno tisto z nič ali najmanj ovirami. Pomembno je, da poudarimo, da je dobra rešitev tista, ki reši njihovo težavo na dolgi rok in ne le momentalno, ter da to pomeni, da bo mogoče potrebno izločiti nekaj rešitev, ki izgleda- jo na prvi pogled najbolj privlačne. Ko si sodelujoči izbere rešitev, spodbujamo, da jo uporabi tudi na- slednjič, ko bo naletel na reševani problem. Na tej točki lahko strokovnjak uporabi tudi metodo igre vlog, pri kateri sodelujoči odigrajo situacijo, v ka- teri se pojavi reševani problem. V naravnem oko- lju bodo sodelujoči mogoče potrebovali dodatno spodbudo strokovnjaka (učitelja v šolskem okolju), da izpeljejo dogovorjeno rešitev. Končna faza je faza evalvacije, v kateri sodelujoči skupaj s strokov- njakom evalvirajo, ali je bil izid rešitve zaželen in ali je bila rešitev sploh efektivna. Evalvacija lahko spet poteka v obliki diskusije, individualno ali skupin- sko. Strokovnjak postavlja vprašanja o poteku reše- vanja problema, kaj je šlo po načrtih in kaj ne, zakaj izid ni tak, kot se ga je pričakovalo, kaj bi naslednjič Viri in literatura Cook, K. E., Earles-Vollrath, T., in Ganz, J. B. (2006): Bibliotherapy. naredili drugače, ali so bile prisotne ovire, ki jih niso Intervention in School and Clinic, 42(2), str. 91-100. Dostopno na: predvideli itd. (Forgan 2002). https://doi.org/10.1177/10534512060420020801, maj 2023. Forgan, J. W. (2002): Using Bibliotherapy to Teach Problem Solving. Intervention in School and Clinic, 38(2), 75-82. Dostopno na: https:// Kot aktivnost za utrjevanje novih spoznanj lahko doi.org/10.1177/10534512020380020201, julij 2023. Hafnar, Z. (2018): Pravljica kot biblioterapevtsko delo v vrtcu. [Di- uporabimo igro vlog, resnične vsakodnevne situ- plomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints. acije, pri katerih udeležence spodbujamo, da upo- https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104195 Krvina, M. in Mlakar, S. (2021): Stališča strokovnjakov do bibliotera- rabijo naučene strategije, pisanje dnevnika doma pije [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. itd. (Forgan 2002). Repozitorij UL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129238 Kucler, M. (2002): Pravljica kot socialnopedagoška intervencija. So- cialna pedagogika (Ljubljana), let. 6 (št. 1) str. 21-46. Dostopno na: Bibliosvetovanje je lahko odlično sredstvo za pre- https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6PFK3M8K Pardeck, J. T. (1998): Using books in clinical social work practice: A magovanje komunikacijskih ovir med odraslim in guide to bibliotherapy. otrokom. Tako so na primer pravljice odlično sred- Dostopno na Routledge: https://dokumen.pub/using-bo- oks-in-clinical-social-work-practice-a-guide-to-bibliothera- stvo za spodbujanje soočanja s težavami, razmi- py-9781306520119-1306520118-9781315821719-1315821710.html šljanja o svojih značilnostih in situaciji, v kateri se Piltch-Loeb, J. (2022): Bibliotherapy with children with Neurodiverse profiles: A literature otrok znajde. Spodbuja lahko razvoj veščin in stra- review. Dostopno na DigitalCommons@Lesley: https://digitalcom- tegij reševanja problemov, pri otrocih spodbuja mons.lesley.edu/expressive_theses/648/ Rozalski, M., Stewart, A., & Miller, J. (2010): Bibliotherapy: Helping samopodobo, motivacijo, samokontrolo, kar je še Children Cope with Life's Challenges. Dostopno na ERIC - Educa- posebno uporabno pri delu z otroki s specifičnimi tion Resources Information Center: https://eric.ed.gov/?id=EJ921647 Zabukovec V., Resman M. in Furlan M. (2007): Bibliosvetovanje (bi- učnimi težavami. blioterapija) v šoli. Pedagoška obzorja, 3-4, 63-69. 61 Didakta