PODLISTE&Pred vojsko. ~\»ccdau pvstiu. Ljuba sij pomlad zelena, Kako si lepo razcvetena! Brž ko S9 ozeleniš, Ljubim fantom žalost striš. Ko se tirevje ozelenuje, Ljubim fantom napov'duje, Da ;je prišel tisti 5as, Ko jih kliSe vojske glas. Za to brainbo domovine Vzame (esar star,sen} sine, Božja sveta volja je, Da lep fant k Goldatom jgre. Mater, oSeta zapustiti, Se od hiše poslovili, Mlad oditi, Bog ve kani, To je bridko fantom nam. Ne vemo, kam se podali, Kam nas bodo zdaj pognaii, Al pa pride kdo domu, To je skrita ysakemu. Ne vemo, kje smrt je Bola» Kdaj ttl kje nas bo objela, Al-bo mirna naša smrt, Al bo kdo od kugle strt. Bobni todo ropotali, Pot krvavi oznanovali, Takrat, oj preljubi flom, Na te zadnjif; misliVbom; Krogle bodo žvižgat jele, Bombe in granate pele); Takrat zadnjič 66z gore Po/Jdrasljalo bo moje srce. Mater, ofieta v dirb objamem, Zadnjikrat slovo še vzamem, Desno toko jim podaia, Kam siruta grjem, ne znam. Zbogom, bratje in se^tpicajv, Puska bov-e mi družica, 2 varoi jeJel ve5 ne bota, , Kruh soid»-.fj-i jedei bom. Zbogom rf>>stna tivasica In domafa ti cerkvica, ZadnjiS ve.m padam; rolčd, Ce. m^ ve^ nazdi no bo. .luhej cosarski vi vojaki, Zdaj mi bo.it novi br ti: Fat lep voora blt soldat, Bog in cesnr ga 'ma rad. Boben nas že obuduje, Božja volj» se spolnuje: Puško, bat.'jo, bajonet Mora vsakdo zdaj imet! Starš', neuajte žalovati, Tud'» Mafija j' mogla dati Svojga božjega Sinu Gor Oč9i' nebef^kemu. Jaz vas pro^im lepo milo, Ce se bodc razglasilo: Mrtev sin je vaS B-rldat,' Dajt«! zar.jga m_"o brat! Sedma zapoved. l'O»lOT. J. /.. Od kraja so je obema precej dobro godilo. A 5asi sose vedna bolj slabšali iii število otrok je vedno bolj naraš6alo,'dolder jih tii bilo šost, kakor pri starera Strnadu: Zraven tega je Lirka svoje mesto nepričakovano zgabiK; ker je tovarno kupil drug tovarnar, ki je pripeljal svdje Ijudi seboj ter stare delavce večinoma odpustil. Lukee dolgo ni mogel dobiti stalnega mesta in tudi Nežika ni mogla 'iti nikamor na delo, morala je biti doma pri' otrokib. Tako sta morala prodati polagoma pohišlvo in tudi zadnji spomi1*! na starige, nekaj lcpih podob Iz sv. pisma. Ni^nsar ¦drugegft rii ostalo v sobi, nego lesen križ, pred katorim so lAikec in' njegova družinat pogosto iskrono molili in ga poljubovali. Zvest ostati temu sveterau znamenju je Lukec slovesno obljubil umirajočim starišem; in v svojem nadaljnem življenju ni niti za malce odstopil od svoje obljube. To iepo zaupanje v Boga se mu fle tudi popla<5alo. Že star pregovor pravi: ,,Kjer je sila najvišja, je božja roka najbližja". Ra\no, ko je bil pogled v prihodnjost najbolj žalosten, se je ta mahoma razjasnila. Spraznilo se je mesto v železniški tovarni novega gospoda tovarnarja in to mesto je Lukec na priporoCbo prejšnega gospodarja takoj dobil. Pla^ilo je bilo dobro, a delo je bilo iudi vredno plačila. To je priznal tudi novi gospodar, gospod Drvar, ki je pogosto pohvalil Lukeca in mu je včasib tudi dal kaj postrani zaslužiti, kar je vzbudilo pn drugih nevoščljivost. Posebno nevo?:Č;ljiv mu je bil Peter Skuhafi, jeden izmed delavcev, ki so prišli z novim gospodom. Bil je nemiren in jezljiv Clovek, ki nikomur ni kaj boljšega privošCil iu je bil vedno pripravljen delati prepir in nemir. Odkar je zapa/il, da je Drvar Strnadu naklonjen, je gojil vedno sovraŠlvo do Strnada in nifiesar si ni bolj želel, kakor da bi ga mogel pri gospodarju začrniti. Poznal jc pa tudi gospodarja precej dobro in je vedel, da ako je zgubil o kakem delavcu dobro mnenje, potGm si je to delavec težko vefi popravil. Najbitreie je mislil Peter, da se mu namen posrefii, ako dobi Strnada med svojo zlobno tovaršijo. Tnkaj se potem laliko napravi kakšen prepir in kot povzrofciteii pretepa se obdolži Strnad. Sumljivo je H'o, da se je kar na ma!h sktiSal Skuhae bližati Lukcu in da mu je že ve<5krat kako majhno uslugo storil s tem, da mu je med odmorom ponudil požirek siivovke ali par peres tobaka, kar pa je Lukec vedno odklonil, češ, da ni ne pivec in ne kadilec. Cudno se mu je gdelo, da je Peter ,,pre- pirljivec", kakor ga je imenoval, naei}krat tako pri- jazen postal. Pil Lukec ros ni, imel je doma družino. Posebno pa so bile v zadnjem 6asu družinske razmero prav žalostne; otroci so bolehali neprestano in vecina zaslužka se je porabila za zdravila. Po dnevn jc bilo polno dela, po noči pa ne miru, in ta napor je oslabil najprej maler in tudi Lukecu so zafiele moči pešati; enemu otroku je manjkala mo5 v udih, moralo bi dobiti boljšo hrano in se preseliti iz mokrega, kletnega stanovanja; drugo je imelo oslovski kašelj, moralo bi iti na čleželo na prosti zrak. Otrok je že bil tako slab, cla so o okrevanju dvomili, ako ne izpremeni zraka. Pa kje vzeti denar, kateri je Strnadovim tako že primanjkoval. Nežika ni vedela drugega sveta, nego kar je že možu večkrat svetovala, naj prosi pri delodajalcu, da mu da nekaj naprej. ,,Saj veš", je pristavila, ,,kako prijazno ti je Sel g. Drvar na roko, ko si bil pred dvema mescema bolan. Takoj si dobil 15 gl. naprej. In kako dobro so nam doSli. Gotovo bo tudi zdaj nekaj dal, in ko ozdrave otroci. pcfide delo zopet urno izpod 1 >">k in z dvojno pridnostjo zopet laliko to poravnaš, fcar se je pora>vilo." Lukec je neverjetno zmajal z glavo. ,-Tako malo časa je od ,tega, kar sem dobil prvi denar in ??e tega nisem popolnoma izpla?al." ,,Daj, pnskusi, otrokom na, ljubo", rau prigovarja žena, k.f,o M imel nekaj potovega v rokab, bi se Iahko presolili v stanovanje na dvoriS^u. Tamkai bi bilo subo. Bili bi v hiši posestnice mlejcarne In tam- kaj bi deček dobil vedno svežega mleka, in' za hišo je vrt, kjer bi se laliko v svežem zraku sprebajal. In potem r- če bi imela par goldinarjev pod palcem, bi lahko dali Anico na deželo k sestri, ki ima zunaj kmetijo. Tamkaj bi imela Anica dobro, labko bi okrevala in ostali otroei bi ne bili y nevarnosti, dobiti tudi oslovski .kašelj." To je govorila tako prepričevalno, da se je Lukec kmalu odločil iti k delodajalcu in ga prositi. Ko je drugega dne g. Dlrvar, ki ni bil oženjen, ležal v svoji privatni delavnici in opoldan počival — njegova pisalna soba je bila v prvem naditropju — je potrkal Lukec ponižno na vrata. Kratek, a vopdar prijazen ,,noter" se je slišal in Lukec je vstnpil. ,,Ah — V S'1 ;rad", je ;rekel Drvap,, a njegov, glas ni bil tako prijazen kakor navadno, kar je Lukec takoj zapazil in neprijetno mu je bilo pri srcu. ,,Ravno prav je, da ste prišli. Torej Vi ste", je nadaljeval z ostrim giasom, med tem ko je Strnada z bistrim pogledom premeril, ,,Vi ste tudi bili zraven, ko so se hoteli nezadovoljneži tovarne zadnjo soboto pripraviti na štrajk. Tega bi res ne bi bil mislil o Vas^ Strnad." Strjiad najprcj postane rudeG, potem obledi va.ed mučne zadrege; nili v sanjah mu ni priSlo na miselv se teh reči udeložiti. Se vedel rii, da se takšno stvari dogajajo med dolavci gospoda Drvarja. To je jovedal takoj tudi delodajalcu, ko se je zjiebil prvega strahu m pove<:al je to s tako odkritim glasom, tako mirno in jasno. da je bil Drvar kmalu o njegovi nedotžnosti prepričan. MPa vendar", je rekel počasi, ,,imenovalo se je Vaše ime med glavnimi voditelji." {nalje1 prihodjijid.)