rMiTiiiifiiiifinniiiiiiiiiiiiiiiriTriTiiiiiim~iiiiiiiiiiTirii_rtiiiii*iri.....rrtririiiMtj~iTriiiT*niiiiMiii-] .03 Koliko pomena ima zemljeknjizna mapa? (^Dalje in konec.) 11. Naglasati nam je, da namen temu spisu ni zgraditi stroge znanstvene teorije o pravnem pomenu mape, — zdi se nam to V sedanjih razmerah skoraj nedose5;no —, priboriti si pa hocemo stalisCe, ki dopusca razgled na praktiCne meje mapine ve-Ijavnosti. Tu nas mora voditi zavest, da na§e avstrijsko zemlje-knji2;no pravo nikakor ne razvija tabularnih naSel do dovrsenosti, zelo pomotno bi torej bilo, ako bi interpretujofi zemljeknjiSno mapo hoteli anticipovati popolnoma dozorelih tabularnih principov, katerih na§i zakoni do sedaj ne poznajo niti §e ne mogo priznati. Rek „veritas temporis filia" velja sosebno „in tabulis". Formalizem knjige dopusten je le toliko, kolikor so se tudi faktiCni odnosaji zivljenja prilagodili obliki; ali, da pridemo na formalizem zemljeknji^ne mape, koristen in mo^en je ta le toliko, kolikor so se lastninske meje zemljisc v prirodi utrdile V gotov okvir. Preudariti nam je torej: kaksne so faktiCne razmere meja V nasih de2elah, -- na kaki stopinji zanesljivosti so nase zemlje-knjiJne, prav katastralne mape —, a potem nam je tolmaciti nas sedaj merodavni zakon za to pereCe vprasanje. Natancnost meja je pri posestvih nasih pokrajin zavisna od vrste kultur. StavisCa, vrtovi, vinogradi n. pr. imajo veCinoma utrjeno obliko, slabeje je pri njivah, seno5;etih, najslabse pri pas-nikih in gozdih, ki navadno nimajo prav nikakih zanesljivih robov in ki njih celo lastnik natanko ne pozna, presojajoC jih le po u^itku. 23 — 354 — ') Cf Sitzungsberichte des Abgeordnetenbauses, Beilage 678 ex 1883. Ta pomankljivost meja izvira nekaj iz brezbri?;nosti naro-dove, dalje iz premale vrednosti zemlje, najveC pa od tod, ker nikakor ni sposobnih lokalnih geometrov, ki bi jih bilo urno dobiti. V le-tem pogledu je drugace baje samo v kraljevini Cegki. Zaradi tega pa je opazovati povsod v Avstriji veliko premifinost parcelnih meja, kine prihaja toliko iz pravnih sklepov, kolikor sama od sebe. V izkaz le to: V Avstriji je parcel blizo 49 milijonov. Pri popravljanji posestnih odnosajev za regulovanje zemljiskega davka, vr§efiem se 1. 1880., pokazale so se pri 10 milijonih parcel premembe posesti, ki so nastopile po zavrseni reambulaciji (1870 — 1879). Motivi evidencnega zakona pripisujejo to razliko temu, ker se posestne premembe v tem niso prijavile. Mi pa sodimo, da se jo precej veliko teh prememb vrsilo nevedoma, sodimo tudi, da prvi operati niso bili delani ven in ven pravilno. ^) Nedvomno pa iz tega izhaja, kako silno nevarno bi bilo za prakso, ako bi prisojali nasi zemljeknii2;ni mapi, ki je vender le katastralnega rodu, neomejeno gotovost, ko so fakticne razmere se tolikanj nezrele. V drugo nam je oceniti, kaksne so katastralne mape. Takozvani „stabilni kataster" priCenjal se je na ces. pat. z dne 23. decembra 1817 z namenom, da se ugotovi Cisti zemljiski prihodek, a izdeloval se je vec nego pol stoletja, in njegovo re-vizijo je ukazal zakon z dne 24 maja 1869, st. 88 dri. zak. Da taksno mapovanje s pravnega stalisca ni bilo zanesljivo in povse pravilno, tega umeti ni teSko. Zemljemerci bili so davcni organi in bilo se jim je po § 18 cit. pat. dr^ati faktiCnega po-sestnika (obdacenca), — sposobnosti niti niso imeli razlikovati pravnih razmer ter imeti na razpregledu pravnih prememb. Stranke so bile sicer zavezane naznanjati premembe, toda zanemarjanje te dolJnosti ni se pokorilo, niti s kaznijo niti s pravnimi nasledki. Merilo se je v pravnem pogledu le p o p r e k pravilno, ob jednem pa tudi povrsno, in to je zado§cevalo davkarskim potrebam. Zalezla se je v operate tudi obilica grafiCnih napak, ki jih praksa spravlja vedno na dan. Te napake so ostale, ker se izdelki geometrov niso pregledovali vec na mestu samem. — 355 — ') Cf. Sitzungsberichte des Abgeordiietenhauses, Beilage G78 ex 1883. 23* To pomankljivost so naglasali tudi motivi, s katerimi se je predlagal pomenljivi zakon o vzdr2;evanji razpregleda zemljiskodavcnega katastra z dne 2 3. maja 1883.i) Namen je temu zakonu, da se nadzorujejo uradno in zabeleJujejo vse premembe, ki se pripetijo glede osebe posestnikove, glede obdaCenih objektov, in premembe, ki se prikazujejo po popravljanji prvotnih operatov in map (§ 2.). Dolocba v § 16. nalaga posestnikom tudi dol5;nost, da naznanijo vsako na-stopivgo premembo, da ni pravnih posledic. Geometer ima se posebno dolSnost, da popravlja stare napake v mapi in da vsako tretje leto natanko reviduje ves operat (§§ 10., 24.). Sosebno le-ta tocka je va^na in pomenljiva, ker bode polagoma odstranila najbolj perece napake v geometricni podobi parcel. Vse to naj se vrsi vzajemno z zemljeknji^nim uradom, ki mora stranke celo prisiliti v to, da se vsaka prememba zvrsi tudi V knjigi. S tem postopanjem, ki pripusCa pri urejevanji mape 6q tudi le nedostaten sodniski vpliv, bode se doseglo s 6asom, da bodo urejene premembe, vrseCe se vsled pravnih dogodkov. Toda napake, ki tiCe v mapinih narisih samih zaradi prvotnih pomot, ne bodo se odpravile tako brzo, ker ni misliti, da bi geometer, ki ima prevelik delokrog, v kratkem zasledil in odpravil vseh napak, ki se skrivajo v operatih samih in katerih stranka ne more in tudi ni vezana naznanjevati. Mapa torej tudi po novem zakonu se dokaj dolgo ne bode tako zanesljiva in pravilna, da bi bilo moci povzdigniti jo v vrsto vpisov glavne knjige in takisto v prvstvo privilege vane gotovosti tabularne. To pa ne zabranjuje, da se mapi priznava do-kazna mocv manjsem okviru navadnih procesuval-nih dokazil, ker se ne da tajiti, da je dospela do pribli^-nje natanCnosti, ki jo dela obcinstvu „verjetno", ce tudi ne povse ^gotove". Ako vprasamo nase zemljeknjizne zak one, koliko pomena ima mapa, odgovora jasnega ne dobimo. Sedanji nas zakon iz-delan je na podlogi ogerskega zemljeknji^nega redaz — 356 — ») Cit. iz Zbirke hrvatskih zakonov, zvezek VI. (Knji2ara Hartmann, Zagreb). «) Kaserer, Matcri^ilien XV. pag 170. dne 15. decembra 1855; tega je bila avstrijska vlada razglasila le za Ogersko in Hrvatsko in tam se danes velja zaradi svojih vrlin Ta zakon se odlikuje s tem, da'je glede nasega vprasanja jasen. Ogerska in hrvatska jjgruntovnica" ka2e nie „imovinski ali obse^ni list," ki se imenuje „posjedovnica", in ne podaje le parcelnih stevilk, ampak celo v posebni rubriki povrsino njihovo V kvadratnih se^njih. Zakon paveli: „Registri parcel in nadrti poloXajni namenjeni so v to, da pokaSejo polo^aj vsake parcele . . . Svrha jim je tudi ta, dobiti iz njih kontrolo, da no-bena paxcala ni izpusSena in nobena dvakrat vpisana" (uvod zakona) — in § 51. pravi: „nego ne jamfii „posjedovnica" niti za resni^nost zunanjih znakov in svojstev niti za resnicnost po-vr§ine parcel, koje so na posjedovnici popisane".i) Naravno je vprasanje: zakaj nas zakon nima takih dolofieb? Glavnega vzroka iskati nam je v tem, ker je nas zemljeknji^ni zakon razcepljen nesrecno v 2 dela, rekse: v dr2;avni zakon z dne 25. julija 1871, st. 95 dri. zak. (o nacelih knjige) — in v zakone za razne deiele (o njihovi notranji upravi.) Resilo se po tem zgoraj omenjeno vprasanje ni zategadelj, ker spada V obe kategoriji in se je jedna stranka menda zanasala na drugo. Odseva to prozorno iz motive v. Komisijsko porocilo k obcnemu zemljeknji^nemu zakonu pripoveduje: „ugovarja se, da posesti iz obseJ^nega lista natanko ni razvideti ... to je naloga de^elnim zakonom!" 2) Oglejmo si torej debate glede deJelnih zakonov 0 notranji uredbi knjige. Sestero de2;elnih zborov prepustilo je sklepanje teh zakonov dr^avnemu zboru. Iz le-tega zapisnikov izvemo pa na-tanCno stalisCe zakonodavcevo. V zboru je poslanec Kronawetter razvil na dolgo in §iroko vpra§anje, koliko pravnega pomena bode li imel „imovinski ali obse^ni list" in i njim katastralna mapa za dokazovanje figuralnega obsega lastnine, ter grajal nacrt zakonov. Odgovoril je na tovladni zastopnik Harrasowsky ^Kataster se bode porabil pri napravi zemljiskih knjig le v to, da se doseie soglasje pri zaznamovanji onih objektov, ki slu^ijo — 357 — *} Kaserer, Materialien B. XX pag. 54 seq. katastru v obdaCenje, zem1ji§ki knjigi pa v podlogo pravnih razmer. Zemljiski knjigi nikdar in nikoli ni smeti prisojati naloge, da bi podajala kaj drugega, razen izvestja o pravnih razmerah, ki obstojajo na objektih stvarnih pravic, to je na zem-IjisCih. Mislim, knjigi ne bode mo5i nikdar odkazati namena, da izkazuje vrednostne razmere . . . Glede pravic, ki so vknji2;ene, daje se izvestje s popolno varnostjo, da, pravice nastanejo se le z vpisom V knjigo.Jednako gotovega izvestja pa glede obseJnosti zemljisc in glede drugih okolnostij, vplivajoSih na vrednost zemljisc, ni bilo moci nalo2;iti javni knjigi. Zaradi tega vladin predlog ne zaznamuje ploskvene mere parcel kot vsebine zemljeknjiinemu vloSku, ker ni mo6i, kakor reCeno, dati garancije za resniCnost te mere ltd. itd."i) V teh podatkih se „ratio legis" ne da tajiti: Zakono-davec ni nameraval, da bi pridobila zemljeknjizna mapa veljavo in znaCaj zemljeknji^nega vpisa. Naj se tudi navaja stari ugovor, da zakon, kadar je razglasen in iz-dan, zapusti in vnici motive, ki so ga poprej podpirali, a da velja samostojno sam iz sebe, — vender je tedaj, kadar je zakon nejasen in omahljiv, treba iti nazaj v njegovo delavnico in poseci po motivih, da ga zopet podprd. A tudi, 6e se postavimo na stalisce zakonskih doloceb samih, ne moremo nikjer zaslediti stavka, ki bi dolocno ali ne-dolocno ustanovil nacelo, da je naris v mapi jednakopraven vpisu V glavni knjigi ter da mu pristoja moc zemljeknji^nega vpisa, to je sosebno „publica fides." Glavni namen javni knjigi bil je od nekdaj le, da zaznamuje stvarne pravice, ne pa, da popi§e objekte, ki so tem pra-vicam podloga (§ 9, § 4 obc. zemlj. zak.) Nova knjiga storila je korak naprej, a nikakor ne se zadnjega in skrajnega koraka. Posestni ali obseZni list zaznamuje le objekte, a ne popisuje jih, podaje nam le „sestavo" zemljeknjiZnega telesa, nikakor pa ne slike zemljiske. „In concrete" seveda ni moci pravice in objekta razlofiiti; vknjiziti se pa da abstraktno pravo samo. Izpriduje to stalisCe § 5 dei. zak. za Kranjsko. ObseZni list naznanja le sestavine zemljeknjiZnega telesa (a ne njihovega — 358 - obsega). Le „zaznamovanje" sestavin mora se zlagati z „zazna-movanjem" v katastru in v katastralni mapi. Katastralna, t. j. zemljeknjizna mapa torej ni del glavne knjige, nego le njen postranski, ce tudi integrujo6i suplement. Zaradi tega pa parcelne Stevilke, uvrscene v imovinski ali ob-seZni list, niso nicle, kar za naso teorijo trdi dr. Pittreich, — te stevilke pomenjajo uprav katastralne parcele, narisane v mapi. Razlikovati nam je le glede garancije, ki jo daje knjiga. Knjiga jam6i le za to, da so parcele sestavine, da spadajo k zemlje-knjiZnemu telesu, ne jamCi pa s svojo „publica fides" za njihov obseg, za njihovo mero. To se da prav lahko in logiCno razumeti. VknjiZena pravica raztega se na katastralno parcelo, kakor na „ fundus instructus", ki niti vpisan ni, aU ona ne do-kazuje njihovega premiCnega obsega, nego je tega ugotoviti na drug na^in. Kar pa govori deZelni zakon o napravljanji novih knjig V § 14. in drugih, o dobavi mape in o njeni uporabi pri izgo-tovljevanji knjige, to ne more, uZe zaradi namena samega ne, meriti na to, da se mapa izpremeni v zemljeknjiZni vpis. Mapa je bila neizogibno potrebna za identifikacijo zemljeknjiZnih sestavin, le V to se je rabila v praksi. Razpolagala se je sicer mapa V ogled s posestnimi polami, ali nikjer ni receno, da je bila raz-poloZena v ratifikacijo za njeno pravomocnost — to je bilo stran-kam 6isto nemogoCe —, ampak le kot potrebni pripomoCek v ratifikacijo posestnih pol. Po just. min. naredbi z dne 18. maja 1874 k deZelnemu zakonu za Kranjsko bilo bi sodniku mapo popravljati celo grafiCno, — tudi to je bilo umestno, ker je odlomek parcele lahko postal samostojen in posebna sestavina. Iz vsega tega pa ne izhaja, da je mapa tako pridobila znaCaj vpisa. Tudi zakon z dne 23. maja 1883, st. 83 drZ. zak. ni do sedaj mapi pripomogel, kakor smo zgoraj razloZiU, do zemljeknjiZne neomejene veljave. Sodba na§a o pomenu zemljeknjiZne mape je ta: „de lege lata" vob5e ni zemlj eknjiZne mape smatrati zavpis vglavno knjig0. Zatorej ne uZiva ona prednosti „publicae fidei", in pridobitev kake stvarne pravice z dobro vero — 359 — V knjigo ne prepreCi dokaza, da je obseg parcele drugacen, nego ligakaZemapa. Tojeza prakso vele-pomenljivo, ker izkljuceni imenovani protidokaz bi o sedanjem znaSaji mape stavil v opasnost veCino immobilijar-nega imetja. Opozarjamo tu, da tudi stranka, ki pripisuje mapi pomen vpisa V knjigo, varuje si resilni izhod, zahtevajoC kot pogoj za tabularno veljavnost mape, ,,da je mapa pravilna" (prim, sosebno razsodbo z dne 19. decembra 1888, st. 12157 sub I). Toda, ako se razteza ta pogoj racijonalno, gine zopet pomen „publicae fidei". Zaradi tega ne moremo tej teoriji, bodi se tako vabljiva, pritrditi v principu. Da koneCno na podlogi razloZenega premisljevanja pridobimo razgled na pomen mape, v to naj nam sluZi najnavadnejsi slufiaj: lastninska pravda. Tozitelj A. je vknjiZen lastnik po-sestva vloZka X, Cigar sestavina je parcela 8, in le-t6 prepirni kos znamenjamo z a-b-c-d. — ToZeni meja§ B. je vknjiZen lastnik posesta Y, katerega sestavina je parcela 9, in lasti si prepirni kos a-b-c-d, ki je pririsan v mapi parceli 8. ToZitelj A. dokaZe po javni knjigi popolnoma, da je lastnik posestva, X in s tem njegove sestavine, cele parcele 8. Lastninske pravice mu torej ni treba dokazovati dalje. Dokazati mu je jedino le obseg parcele 8, to je dokazati, da je prepirni kos a-b-c-d pripadni del te parcele. Dokaz gre le za pripadnost kosa a-b-c-d, ne pa zalastnino. V praksi bode to dokazovanje lastninskemu do-kazovanju zelo podobno, ker nimamo v to posebnih doloceb, vender v premisah ne bode povse jednako. ToZitelj A. bode se, dokazujoC, po nasem mnenji smel sklicevati v jednem jedinem slucaji na glavno knjigo in bode s tem dokazal pripadnost kosa a-b-c-d k svoji parceli. Ako je namrec5 parcela 8 nastala iz kake delitve in se je po § 74. ob6. zemlj. zak. ter zakona z dne 23. maja 1883, st. 82 dvi. zak. odpisala v tem smislu, onda je njen figuralni naCrt vloZen v listinsko zbirko in je s tem del vpisa V glavno knjigo, in za sluCaj, da se je priloZila le skica katastralnega urada, je posredno tudi nacrt, v zemljeknjiZno mapo prene§en, veljaven vpis v glavno knjigo, ki uZiva „publicam fidem". To torej je jedini slucaj, da ima naris v mapi res znacaj knjiZnega vpisa in popolno dokazno — 360 - mo5. Ako pa ni takega sluCaja, potem mora dokazati toZitelj pripadnost kosa a-b-c-d na drug naCin. V najhujSem sluCaji skli-ceval se bode A. na to, da je 30 ali 40 let kos a-b-c-d vedno uZival kot pripadek, to je skupno z ostalo parcelo 8 ter tako pripadnost priposestoval. Ako bi se po nasprotniku vnel prepir zaradi. „ dob re vere", podpiral bi poloZaj mape stalis5e toZiteljevo, kadar bi razsojal sodnik dobro vero. Ako bi hotel toZitelj, ki je pridobil n. pr. parcelo 8 po kaki pogodbi, sklicevati se, da dokaZe pripadnost prepirnega kosa, „per analogiam" na § 372. oh6. drZ. zak. (Publiciana) ter hotel torej publicijanskim potem dokazati, da je pridobil kos a-b-c-d kot pripadek parcele 8 „justo titulo" in „bona fide" od prednika v posest, — to nas m6 ne ovira, da pravni naslov in dobro vero tolmacimo s pomoCjo katastralne in zemlj eknjiZne mape. Aka namrec pogodba (titulus) med toZiteljevim prednikom in toZiteljem glede meja parcele 8 nima doloCbe, razlagati jo smemo tako, da sta pogodnika hotela izroCiti, oziroma pridobiti lastnino v obsegu katastralne mape. ToZitelju je po tem takem treba le dokazati, da je prepirni kos a-b-c-d vzel skupno s parcelo 8 kot le-te pripadek v posest, 6q tudi le zaSasno, a onda se mu mora nasprotnik umakniti, ako ne dokaZe boljsega naslova. DA, mi segamo tako daljec, da uvidimo v katastralni mapi listino, ki sicer ne dela popolnega dokaza, vender pa kot „verjetna" listina prvo polovico dokaza za obseZnost kake parcele, ki ga je smeti dopolniti z dopolnilno prisego ali drugimi dokazili. Istina je, da je imela katastralna mapa glavni namen konstatovati davCne objekte, ne pa ozna5iti njihovega pravnega okvira — ali, geometru bilo je vender-le uradno fiksovati faktiCne posestne razmere in storil je to na verjeten, 6e tudi ne na neovrZen naCin. Najvisje sodisCe uvrstilo je v sodni repertorij stavek: „Po-loviCni dokaz, ki se je doprinesel po spoznanji sodnikovem s taksno listino, ki je sicer verjetna, ali sama za-se nesposobna ugotoviti polni dokaz, smeti je dopolniti z dopolnilno prisego (Spr. R. Glas. Ung. 6508). To dopolnilno prisego si mislimo tako-le: Ako dokazuje to-Zitelj, da pripada kos a-b-c-d k parceli 8 po priposestovanji, in ako kaZe katastralna mapa za 40, oziroma 30 let nazaj podobo — 361 — parcele 8 v istem smislu, dopu§ca naj se toZitelj k dopolnilni pri-segi, „da je kos a-b-c-d vedno uZival skupno, to je kot pripadek parcele 8." „Mutatis mutandis" je formulovati dopolnilno prisego pri publicijanskem dokazovanji. Vemo, prerekalo se nam bode, da je taksno dokazovanje brez temelja v zakonu, ali to ni res. Izvenredno to dokazovanje 0 obseznosti parcel je pravi izrodek one disharmonije, ki smo jo ozna&li zacetkom svojega spisa, nenaravni je effekt, ker je v nasem pravu zdruZeno nacelo tabularnega prava z naceli rim-skega immobilijarnega prava. „Tabula" dokazuje pri nas v obce le pravico in v sedanjem stanji se sestavnost glavnih zemlje-knjiZnih skupin, ne pa obsega posamnim objektom. Zatorej ostal je poslednji dokaz osamljen in odlogen od prava samega. Ziva je pa potreba v praksi, da se olajsa dokaz lastninski, da se ne pogreznemo zopet v labirint srednjeveskega pravdanja. Da bi zakon izgovoril bil prakticno stavek: „domneva se, da mapa kaZe pravi obseg parcelam" („praesumtio juris"), ne bi nam trebalo posiljenih teorij, da olaj§amo lastninsko pravdanje in ob jednem zaprecimo kriCeCe zlo, ki bi se rodilo, ako bi mapa kot zemljeknjiZno privilegovan vpis zabranila proti dobro-vernemu lastniku protidokaz, da je mapa realno napacna. Umevno je, da tudi v nasi teoriji mapa pridrZuje proce-suvalno dokazno svojo moc le pod pogojem, fie ni ocividno napacna in da je geometricno pravilna, to je, ako ne kaZe takih tehnicnih napak v stalnih tockah, da se v prirodo niti pre-nesti ne da, kar se dostikrat pripeti, in na kar je pri izvidu zvedencev posebno paziti, naj se klanjamo tej ali oni teoriji. Ponavljamo: ZemljeknjiZna mapa lahko sluZi kot procesu-valno dokazilo, ne pa naceloma kot zemljeknjiZni dokaz. —r. Posojilnice in zakon z dne 27. decembra 1880 (drz. zak. st. 151). Znano je, da se posojilnice obdaCujejo nekaj po zakonu z dne 27. decembra 1880, nekaj pa po dohodarinskem patentu z dne 29. oktobra 1849 (drZ. zak. §t. 439). Dohodarina po patentu — 362 - odmerjena je dokaj visja. Zakon z dne 27. decembra 1880 je izjemen zakon; po njem se je dohodarina za posojilnice pogojno zniZala, in to le za posojilnice, katere so samostalne in posojila dajejo samo zadruZnikom svojim. Prvi pogoj je izpolnjen pri vseh slovenskih posojilnicah, vsaka je samostalna, nijedna ni oddelek drugega obstojefiega denarnega zavoda, n. pr. hranilnice, nijedna ne dobiva svojih denarnih sredstev od drugih zavodov. Drugega pogoja pa ne nahajamo pri vseh nasih posojilnicah. Tu ne zadoscuje, da posojilnica dejanski posojila daje le svojim udom, nego ta omejenost mora biti izrecno doloCena tudi v pra-vilih. In to tofiko pravil je zvrsevati strogo. Davfino oblastvo ima vselej pravico, da preiskuje po svojem izvestitelji (davfinem nadzorniku), dovoljuje li posojilnica v resnici in dejanski posojila le svojim zadruZnikom. Posojilnice, katera je Zeni samoposestnici in nezadruZnici dovolila in izplafiala posojilo, obdaCiU so takoj po obfinem patentu, akoprem bil je moi posojilnici zadruZnik in je kot porok in plafinik podpisal doticno dolZno pismo svoje Zene. Posojilnicam, pri katerih so dolZna pisma bila tako sestavljena, da sta neud-porok in soud-dolZnik ob jednem potrdila sprejem posojila (va-lute), ni se priznalo obdafievanje po izjemnem zakonu. Treba je torej, da zadruZnik-izposojevalec za sebe potrjuje sprejem posojila ter da je neud-porok le zavezan dotifini dolg eventuvalno placati. Posojilnici se ni ravnati pri iztirjevanji posojil po § 1347 obc. drZ. zak., sicer je izjemno obdacevanje za njo pri kraji. To vse po nafielu § 1. omenjenega zakona z dne 27. decembra 1880. 1. In ko bi si posojilnica v teku leta predrugacila svoja pravila z ozirom na ta nafiela, mofii jo je po smislu nave-denega zakona obdafiiti se le pocensi s prihodnjim davfinim letom. Ako pa zadruga spada pod § 1. tega zakona, racunati je podlogo za odmero njene dohodarine izkljucivo le po dolofiilih tega zakona. Ta dolofiila so tako jasna in razumna, da jim je vsaka posebna tolmaCba nepotrebna. Da tu pa tam plaCuje katera posojilnica prevefi dohodarine, krivi so le nafielniki, nevescaki v davcnih refieh. Kedor noce umeti, da n. pr. nagrade, ki se delijo nacelnistvu kot takemu po procentih cistega dobiCka, ne spadajo pod tocko c) §-a 2. II. tega zakona, da je svote, izdane za novi inventar smatrati davku — 363 - Iz sodno-zdravniske prakse. PiSe med. dr. Fran Zupanc. (Dalje.) NajbliZnjivzroksmrti. Ni vsikdar lahko dolociti najbliZnjega vzroka smrti, namrefi vzroka, za katerim je pojedinec po poskodbi najprej umrl; dostikrat, osobito tedaj, ako smrt ni nastopila toliko vsled mate-rijalnih (tvarnih) prememb ustrojev, za Zivljenje vaZnih, kolikor vsled motenih funkcij, za Zivljenje vaZnih, — teh motenj pa anatomicno cestokrat ni moci spoznati —, treba se, dolocujoc najbliZnje vzroke, ozirati na posledke raztelesbe, a treba tudi V cislih imeti drugotne poizvedbe in tako, opirajoc se na patologifine in fizijologicne izkusnje, izvesti iz svojstva dotifine poskodbe najbliZnje vzroke smrti. NajbliZnje vzroke smrti po poskodbah razvrscujemo lahko V prvotne ali neposredne in v drugotne ali posredne vzroke. Prvotni vzroki so: a) Ce je uniden ali hudo poskodovan jeden ustroj ali vec jih, ki so za Zivljenje neobhodno potrebni n. pr. mo-Zgani, hrbtenjaca,^ pluca i. t. d. Ruckenmark podvrZenimi, da sosebno izkazane obresti od reserve za izgube niso obdafienja proste svote, da se zneski fiistega dobifika, o katerih obCni zbor ni storil nikakega sklepa, po zakonu vstevajo k davku podvrZenim, temu je svetovati, da si zakon natanCnejse pregleda. Vselej so nam pa nerazumne racunske bilance, v katerih se vstevajo nagrade in svote lanskega dobifika, ako se v letu kasneje izplafiajo, k razhodkom tega leta, jednakih svot pa ni najti med toletnimi dohodki bilance. K. Liibec. • — 364 - ') Thorax, Biustkorb. Herzbeittel. '^j VeMutuug. *) MHz. ») Blutleere, Anacmie. '') Schteimhiiute, h) Ce so drugaCe mehanicno motene funkcije ustroj ev, za Zivljenje neobodno potrebnih, tako n. pr. moZganov in hrbtenjace vsled pritiska krvi, iz Zil izstopivse, pluc, kadar se otvore ogrodi, ^) bile so li pri tem pluca zajedno poskodovane ali ne, srca, kadar kri, v osrfinik-) izstopivsa, ovira njegovo gibanje i. t. d. c) Izkrvavenj e,^) katero nastane po poskodbi srca ali vefijih Zil, a cestokrat tudi izhaja, ako so poskodovani krvnati Zlezasti ustroji, sosebno jetra, slezena,*) pluca i. t. d. Navadno razlikujemo vnanje in notranje krvavenje; o onem govorimo takrat, ako je kri, po poskodbi izstopivsa, truplo zapu-stlla, 0 zadnjem pa takrat, ako se je kri izlila v telesne dupline. Da je kedo izkrvavel, sklepamo nekaj iz svojstva doticne poskodbe, nekaj iz mnoZine izgubljene krvi, nadalje iz velike malokrvnosti^) doticnega mrlifia, katera se zopet svedofii na vnanje po posebni bledosti koZe in vidnih (oCitnih) sluznic,") po le prav slabo razvitih mrtvaskih pegah, na znotraj pa po tem, da je najti le prav malo krvi v srci in vecjih Zilah, sosebno, da so drugace zelo krvnati Zlezasti ustroji bledi m suhi. Malokrvnost izraZena je navadno najbolj pri vnanjem iz-krvavenji; na takem truplu so mrtvaske pege tudi sosebno blede in redke ter se cestokrat se le cez vefi dnij pokazujejo. Pri notranjem izkrva enji ne more se navadno zaradi omejenega prostora toliko krvi nabrati, da bi se gori navedena znamenja izkrvavljenosti tako zelo pokazala, no, vrhu tega pospeSuje v takih slucajih smrtni izid tudi to, da izlivajoca se kri ovira druge funkcije n. pr. gibanje srca, razsirjanje plufi i. t. d. Ne oziraje se na na-vedene okolnosti, zavisi v tej reci mnogo od zasebnih razmer; ' znano je tudi nadalje, da nastane splosno pri daljsnjem krvavenji, ki se pa le polagoma zvrsuje in le po presledkih ponavlja, veliko vecja malokrvnost, nego vsled akutnega (naglega) krvavenja. Iz izvida, da je dotifini mrlic zelo malokrven, ne gre pa takoj sklepati, da je izkrvavel; lahko je namrefi, da je bil pojedinec uZe poprej za Zivljenja malokrven, rekse slabokrven; po-znamo namrec celo dolgo vrsto drugacnih stanj, ki provzrocajo - 365 - 'I Tuberculosis. BoIjSe: ikriftavost. ker znaCi ikrica - tuberculum, Tuberculos: ikrifiav. *) Leuchamnie. BUichsucht, Chlorosis. *) seros. Choc. '¦) periphere Endigungen. '') sensible *) Sectionsbefund. ») Vasomotorische Nerven. Eingeweide-Nerren, Nerv. splanchnici. ") Commotio cerebri, Gehirnerschiitterung. veliko malokrvnost, rekse slabokrvnost (rak, j e t i k a i) ali su-sica, bledokrvnost,2) bledica,^) stanja, katera pa navadno prav lahko izkljucimo. Pri gnilih mrlicih naletimo Cestokrat na razkrojeno in raz-topljeno krv, ki je v bliZnje pleteZe usesana, oziroma v razne siratkaste*) mehurje precejena tako, da je srce in tudi veCje Zilje povse prazno, — to je znak napredujofie gnilobe; napacno bi bilo vsekakor, ako bi v takem slucaji naravnost izvajali iz-krvavenje. d) Drug prvotni najbliZnji vzrok smrti je dostikrat tako znani Cok^) in to znaci zastanek (otrpnenje) srca, ki nastane odsevnim (refleksnim) potem takrat, ako zelo draZi§ obkrajne koncine") obCutnih') Zivcev. Smrt za cokom opazujemo osobito po velikih poskodbah, primeroma najbolj pogostem pa po neznatnih a mnogobrojnih poskodbah, ki so bile same po sebi zelo boleCe in so se vrhu tega zelo hitro vrstile n. pr. pri strahovanji s sibami, s palico ltd. Tukaj nastane navadno smrt med hudim ravnanjem ali pa vsaj kmalu potem; kolikor vecji je bil presledek med dejanjem in smrtjo, tem oprezneje treba biti, izjavljajoc mnenje o najbliZnjem vzroku smrti in to tem bolj, ker je v takih slucajih izvid raztelesbe'*) izimsi neznatne poskodbe — navadno negativen. Za sodnika prav vaZna oblika cokova je tudi ta, kedar vsled travmatiCnega pretresa otrpnejo gibni zivci 2ilj,") osobito drobovni Zivci"). Znamenit je tu poskus Glotz-ov. Ako namrec tolces Zabo, ceprav zelo rahlo po trebuhu, otrpne jej kmalu srce; tako tudi ni dvomiti, da hitri pretres trebuha vsled sunka ali padca lahko ucini tudi na cloveku jednake nasledke. K otrpnenju, ki nastane odsevnim potem vsled zunanje sile na Zile gibnih Zivcev in za katerim cestokrat pride sama smrt, spada tudi stresmoZganovi'); o njem bode pa govor §e itak pozneje pri poskodbah na glavi. e) Dostikrat se zadusi poskodovanec. Pravo za pravo spada semkaj tudi 5ok, ker nastopi tudi tu smrt konecno vsled — 366 — ») Erstickung. ^) Brusthiihle, boljSe: prsi§5e. ») Inspiration, Einathmung. *) Entziindung. Eippenfell. " Pyaemie. ') Septicoemmie *) Uraemie. •) Erschopfung. ") Tetanus, Sfarrkrampf. zadu§enjai) kakor vsikdar, kedar nagloma prestane srce. Prav tako umorijo z zadusenjem poskodbe, katere otvorijo prsno duplino-) in tako onemogocijo razsirjanje pluc, potem poskodbe prodolZenega mozga; konecno lahko izvajamo najbliZnji, oziroma zadnji vzrok smrti skoraj vsikdar iz zadusenja, kadar je nastala smrt nagloma vsled poskodbe, ker je tudi izkrvavenje zgol posebna ol^lika zadusenja. Vcasih da se naravnost dokazati, da se je dotiCnik zadusil n. pr. pri urezninah na vratu, kakerSne dostikrat vidimo pri samomorih, ako namreC iz prerezanih Zil curkoma prodirajoca kri zaide v prav tako prerezani dusnik, oziroma ako je bila kri srkana pri vdihu-''). Za drugotne ali posrednje najbliZnje smrtne vzroke navaja Hofmann: a) Vnetje"') posameznih organov, vnetico mozganov, mo-Zganskih open, opne pogrodnice (porebernica)"). b) Gnoj no krv (gnojnokrvnost)«), gnilo krv (krvna gniloba)'), seCnato krv (seCokrvnost)**). c) 0pesanje.'O S tem izrazom pomagamo si takrat, ako je kedo umrl po dolgotrajni bolezni, osobito, ako je bila bo-lezen spojena z zelo zdatnim gnojenjem in ako razen poskodbe ni moCi bilo nicesar drugega najti, kar bi nas bilo moglo napotiti na drug vzrok smrti. (/) Splosna odrevenelost,") katere jednako coku ne moremo dokazati na mrlici, ampak sklepamo o nji samo iz pojavov bolezni. Dokaz, da je najbliZnji vzrok smrti v vzroCni zvezi s poskodbo. To dokaZemo razloZivsi, da je bila dotiCna poskodba stor-jena se na Zivem telesi in da je mogla provzrociti v organizmu one premembe ali motenja, katera smo spoznali za najbhZnji vzrok smrti, dalje, da izkljucimo naravno smrt in tudi taksno, ki bi morebiti bila mogla nastati vsled drugotnih sil. — 367 - a) Razlikovanjp jioskodel), ki so bile storjene na zivem ali na nirtveni tiiiplii. Vsilidar treba misliti pri raztelesbi na to, da so znabiti nastale pogkodbe se le na mrlici in to osobito takrat, kedar preiskujemo otrosko truplo. No, pa tudi pri odraslih je moci najti takih poskodeb, ki tako dajo povod zmesnjavam. Semkaj spadajo n. pr. sludajne poskodbe, nastopajoce na mrlifiih, ki v vodi leZijo, bodisi da jih je voda po produ seboj vlekla, bodisi da so sami zadeli ob kamenje, ob hlode ali da so jih naglodale Zivali; semkaj je pristevati poskodbe, katere nastanejo, Ce se nerodno snema obesenec itd. Nemogoce tudi ni in uZe, se je zgodilo, da kedo nalasC mrlica poskoduje, hoteC tako odvrniti od sebe sum umora ali uboja, da bi drugi mislili na samomor, no, in konecno kedo tudi lahko uZe drugaCe umorjenega cloveka potem poskoduje, ces, da je se Ziv. Da vcasih v poselanih okolnostih nastanejo se po smrti poskodbe, svedoci nastopni sluCaj, katerega Maschka popisuje: Zimsko noC obstrelili so tatinski lovci truplo decka, ki je oCi-vidno poginil pod padavicnim napadom in tako lezal uZe vec dnij pod snegom zasut do glave; lovci so menili, da imajo zajca pred saboj; ker je bilo mnogo sekancev v lobanjskih kosteh in moZganih, izvajah so tudi zvedenci smrt od strelne poskodbe, pozneje ge le se je zvedlo pravo. Govor je bil uZe o tem, kako je moci razlikovati oguline, na Zivem truplu storjene od takih, ki so se le po smrti nastale: sedaj si se oglejmo ostale poskodbe, osobito rane na mecji in kosteh. Tu je treba ozir jemati na to, da je odpornost meCja in kostij nasproti vnanjim, osobito topim silam na mrtvem truplu neprimerno veCja, nego li jo je opazovati na Zivem. Dalje treba gledati na to, so li v konkretnem slucaji znamenja vitalne re-akcije ali ne. Vselej, kadar je smrt nastala se le delj Casa po poskodbi, opazimo, ako mrlic ni uZe preveC gnil, navadno tako oCividna znamenja vneticnega otekanja, gnojenja i. t. d., da ni teZko spoznati poskodbe kot vitalne. Drugace je, kadar imamo posmrtne poskodbe razlikovati od takih, ki so bile storjene neposredno pred smrtjo. Tedaj treba pomisliti, da se pri poskodbah, ki so na Zivem telesu storjene; — 368 - Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) Fidejkomisna substitucija (primerljaj: izprijenost, fiducijarka: mati, fidejkomisar: sin). A. B. je umrsi zapustil ustno oporoko, glaseco se: „Za dedica vsega svojega premozenja izvolim svojo zeno C. z dodatkom, da je za-vezana vse podedovano premofenje po svoji smrti, ali pa tudi se za svojih zivih duij izrociti mojemu sinu D. Ako bi se pa utegnilo pri- loceno mecje neprimerno bolj skrci, nego na mrtvem truplu in da truplo tudi bolj ali manj krvavi. Vitalno skrcenje pokaZe se sosebno na koZi provzrocajoC, da zevajo robovi ran; koliko to, zavisi seveda od tega, kako je koZa pritrjena na spodaj leZeCe mecje in pokaZe se to najbolj tam, koder je koZa zelo premifina, torej le prav lahko spojena s podlogo. Umevno je, da obveljavajo te lokalne razmere tudi pri posmrtnih poskodbah, da tudi mrtva koZa obdrZi do gotove meje svojo proZnost in skrCljivost in da torej zevajo tudi posmrtne rane bolj ali manj, akoprem ne tako zelo, kakor opazujemo pri locninah, ki so bile storjene uZe na Zivem.. Tudi misifije skrci se krepostno pri poskodbah, ki so bile storjene na Zivem Iruplu, a skrcljivost njihova prestane se ne-koliko Casa po smrti in se se le takrat ve6 ne pojavlja, kadar je truplo uZe odrevenelo. Lahko je torej poskodba §e le po smrti nastala, dasi naj-demo skrcene, prerezane misice; zgodi se seveda to samo takrat, ako je bil mrliC neposredno po smrti ali pa vsaj tako kmalu po tem razkosan, da se je mogla se prijavljati skrcljivost misicja. Potem, ko je truplo popolnem odrevenelo, ne skrcijo se vec niti prerezane misice. Sploh pa zavisi skrcljivost prerezane misice tudi od naCina, kakor je pripeta na obliZnje dele. Opomniti je se to, da se na Zivem sosebno zelo skrCijo Zile odvodnice in nekatere suhoZilke (kitaste koZe), ker sestojajo vecinoma iz proZnih vlakenc. (Nadalje v prihodnjem letniku.) — 369 — petiti, da bi se sin D. izpridil, ali bi sicer ne imel lastnosti samostal-nega gospodarja, izroci naj moja zena premozenje po svoji previdnosti kaki hceri. Deset let po zapustnikovi smrti je dedinja C, kateri se je za-puscina prisodila z omojitvijo omenjene fidejkomisarne substitucije, iz-rocila zapuscinsko premozenje in sosebno tudi zemlj'fsci vloz. st. x in vloz. st. y kat. obfi. E. svoji hceri in sestri sina D. z imenom F. Sin D. je vlozil zaradi tega pri ces. kr. za m. d. okrajnem so disci V Lj. zoper izrocilko in prejemnico zupuscinskega premozenja tozbo, V kateri zahteva, naj se razsodi: Tozenki C. B. in F. B. morata pripoznati, da je C. B. pripadlo zapuscinsko premozenje po A. B. in sosebno tudi zemljisci vlozek st. x in vlozek st. y kat. obc. E. le pod substitucijo, da mora to premozenje ali uze za zivljenja, ce bi ga namrec C. B. hotela izrociti, ali pa vsaj o njeni smrti pripasti tozitelju D. B. in da sme to premozenje se le potem pripasti kakemu drugemu otroku zapustnikovemu, ce bi bil tozitelj v tistem hipu, ko se prigodi primerljaj, na kateri je bil postavljen on fidejkomisno za namestnega dedica, izprijen clovek in sploh nezmozen za gospodarstvo; tozenki morata torej pripoznati, da je po tem, ker je prvotozenka februvarija meseca 1888. 1. izrocila potem notarskega akta zapustnikovo premozenje drugotozenki F. B., nastopil primerljaj, na kateri je bil tozitelj postavljen fidejkomisno za namestnega dedica, obsodita se torej, da morata pripoznati, da je notarski akt s februvarija meseca 1889. 1., s katerim je C. B. nie za zivljenja izrocila zapustnikovo premozenje in sosebno tudi zapuscinski zemljisci vlozek st. x in vlozek st. y kat. obc. E. svoji hceri F. B., tozitelju nasproti pravno neveljaven in pravno brezupliven; tozenki morata torej omenjeno zapuscinsko premozenje in sosebno tudi omenjeni zemljisci takoj izrociti tozitelju v posest in uzitek ter privoliti, da se sme tozitelj pri teh zemljiscih vpisati proti temu, da izpolni vse tiste zaveze, ki mu jih naklada zapuscinski akt po A. B. in prisojilo z dne 2. avgusta 1868. 1., st. 15.038, v javni knjigi za lastnika. Prvo sodisce je tozbeno zahtevo z razsodbo z dne 21. janu-varija 1889, st. 1095 odbilo in to iz naslednjih razlogov: Tozitelj je izprevrgel oporocne besede, ker pravi „ . . . . ce bi bil V tistem hipu . . . izprijen clovek in sploh nezmozen za gospodarstvo", a V oporoki stoji zapisano: „Ako bi se pa utegnilo pripetiti, 24 — 370 — da bi se sin D. izpridil ali bi sicer ne imel lastnosti samostalnega gospodarja . . — Prvotozenka C. B. je vesoljni dedic. Zavezana je prepustiti prisojeno dedscino po svoji smrti ali pa Se tudi za zivljenja tozitelju; le-ta je torej fidejkomisarni dedic. Tozitelj pa je fidejkomisar, ce se ne izpridi; on je fidejkomisar, ce ima lastnosti samostalnega gospodarja Tozenoinili pravic je torej konec, naj se pripeti prvi ali drugi slucaj (§ 615. obc. drz. zak.) Opraviti je tu s pogojno substitucijo, ki zavisi od razveznega prigodka, zvrsivsega se v osobi tozitelja fidejkomisarja (§ 696 obc. drz. zak.). — Razvezen pogoj, ki je nastopil, odvzame pogojno pravico; ce se je tozitelj izpridil, ce sicer nima lastnosti samostalnega gospo-daija, kadar fiducijarka izrocuje dedscino dalje, prisel je ob svoje pravice. Le-tu nanasa se pojem izprijenosti vsekakor na nravnost, na celo subjektivno, od proste volje izvirajoco lastnost, a „samostaIen gospodar" znaci laliko tako telesna kakor dusevna svojstva in pri poslednjih se usiljujejo nehote juridicno vazni zadrzki samostalnosti: nedoletnost, za-pravljivost, blaznost, bebstvo. Fiducijarka je bila, izrocevaje dedscino februvarija meseca 1888. 1. sotozenki, hceri F. B , izvestno preverjena, da se jc sin D. B. izpridil; to njeno preverjenje vsaj prihaja na dan sedaj, ko je pozvana na od-govor in opravdo svojega koraka. Pokojnik tozenki takega opravicenja sicer ne nalaga, tudi zakon ne, in da-si § 614 obc. dri, zak, tukaj ne odlocuje naravnost, ker jeden descendentov pokojnikovih mora postati dedic, smeti je vender-le analogno uporabiti zakoniti smoter tako, da se varuje prosta volja fiducijarjeva, tukaj torej tudi o presoji, je li prednostni dedic izpridil se ali ne, Ker pa tozenka v pravdnih govorih izjavlja, da si je mislila, izro-cujoc dedscino v hcerine roke, da se je sin izpridil, naj se razlogi iz-reko tudi o tem, ali je njeno mnenje utemeljeno. Res da se mladostnemu ognju odpusca kak nepremisljen korak, ki se je storil proti obcim pravilom nravnosti; dekle pa, ki ima za-pored nezakonske otroke, zapade izvestno obsodbi javne morale in z dekletom vred tudi tist, ki se je z njo pecal, Ce naposled taka zenska svoje ljubimce celo menjava, gotovo ne sodi potem nic vec med nravne ljudi, in tist, ki se v tem stadiji z njo peca, sme li zahtevati, da bi se stel tako .med neizprijene ljudi, kakor oni, ki se take zenske ogiblje ? In ce se nenjavno znanje vlece celih pet let in ima poleg tega — 371 — 24* se i po verskih i po drzavljanskih zakonih obsojene nasledke v obliki postranskili otrok, potem ga ni dvoma, da prevladuje pri teh osebah dusevno svojstvo, o katerem sigurno velja, da je znak izprijene osebe. Tozitelj sam pripoveduje, da je zivel, predno se je porocil, pet let v konkubinatu s svojo zeno, da sta imela tudi uze nezakonske otroke in to po preteklem tridesetem letu zenine starosti. Tozitelj dalje pripoveduje, da njegova zena tudi kot dekle ni zivela vzgledno, ker je imela nezakonskih otrok z drugimi ljubimci. Ce je torej pricel in vzdrzal znanstvo s takim dekletom, reci je, da so ga morali imeti za izpri-jenega cloveka vsi vascani, kamo li ne njegova mati, o kateri se ne navaja, da jej nedostaje splosne nravstvene stopnje. S svojim preteklim zivljenjem je torej unicil tozitelj svojo fidej-komisai'no pravico, ki ne more nic vec oziveti, ce bi sedaj bil i naj-vzglednejsi clovek, kar iz njegovih govorov nikakor ne odseva. S takim sinom in tako sinaho bi bilo fiducijarki vsekakor tezko izhajati, in ker jej je svobodno izrociti dedscino naprej tudi za zivljenja, umevno je, da si ni izbrala sina za fidejkomisarnega dedica, odpustivsi mu njegovo preteklost, nego domnevno tisto hcer, pri kateri bode najloze zivela do smrti. Po vsebini toibine zahteve bi tozitelj celo ne hotel skrbeti za svojo mater, nego bi se drzal natanko dolznostij, katere nalaga dedicu prisojilno pismo, oziroma zapuscinska razprava, iz katere pa v tej pravdi ni prislo na dan, je li skrbljeno za zeno pokojnikovo ali ne, ko vender vsebina poslednje volje pokojnikove jasno kaze, da se je hotelo V prvi vrsti zascititi kolikor moci brezskrbno zivljenje vdovi in to kakor je razvidno iz prisojila, celo na skodo nujni pravici pokojnikovih, otrok. Po vseni tem se ne vprasa nadalje, ali bi tozitelju nedostajalo lastnosti samostalnega gospodarja; zadoscuje razlog, da se tozitelj glede na svojo preteklost ne more postaviti v vrsto s tistimi sinovi, ki so 2iveli cedno in neomadezevano, dokler so roditelji izprevideli, da jih je posaditi na svoje mesto v gospodarstvu. Ni treba torej dokazov o drugih nerednostih toziteljevih. V apelaciji toziteljevi se sosebno poudarja, da substitucije ni smeti tolmaciti tako, da je imela njegova mati dolociti po svojem subjektivnem prepricanji, je li on izprijen clovek ali ne; in pobijajo se razlogi prvega sodnika, da velja oni, ki ima nezakonske otroke, za nenravnega cloveka, ker slavi zgodovina mnogo moz, akoprem so imeli tudi nezakonske otroke. — 372 — h) Jednolicnost razsodeb vzlic raznolicnosti razlogov. K 8, 21 in 49 obc. sod. r. Okrajno sodisce v L. je v pravdi I van a B. zoper Urso B. zaradi pripoznanja lastnine razsodilo, da se tozbena zahteva za sedaj od-bija in sicer iz naslednjih razlogov: Ivan B. zahteva s pismeno tozbo v ustnem postopanji: Ursa C. mora pripustiti, da je moja lastnina vrt, cigar povrsina meri 256| |" in ki spada k mojemu posestvu v kat. obc. Slapah vloz. C. kr. visje dezelno sodisce v Gr. jez razsodbo z dne 17. aprila 1889, st. 4063 potrdilo razsodbo prvega sodnika iz njegovih razlogov, katerim se do daje: V prvi vrsti za resitev pravde relevantno je, je li prvotozenka pozva,na po vsebini poslednje volje soditi o tem, da se je pripetila pri toJitelji, njenem sinu, izprijenost in da je nastal pogresek za samostalno gospodarstvo. Na to vprasanje je odgovoriti z „da". Besede jpo svoji previdnosti" se morajo nanasati na celotno poslednjevoljno naredbo m ni jih smeti utesnjevati le na pravico prvotozenke, da sme izbirati med hcerami. Vprasanje, je li kak otrok izprijen in za samostojno gospodarstvo nesposoben, resuje pac najpravilneje starosta v druzini, ki je vodil otrocjo vzgojo in torej najvec imel prilike soditi o otrokovem pocetji V dosedanjem zivljenji. Zapustnik bi bil gotovo ukrenil kaj izrecnega, ce bi bil mislil le-to vprasanje odtegniti razsodnosti svoje zene. Tudi je po § 614. obc. drz. zak. substitucijo, ce je kaj dvojiti, tolmaciti tako, da se prostost dediceva glede razpolaganja z lastnino najmenj omejuje. Sploh je polozeno tezisce, kako je razsojati svojstva toziteljeva, tolikanj v subjektivne momente in v ves razvitek toziteljevega znaCaja, da je uze z naravnega stalisca svojo mater smatrati eminentno kot tisto osebo, ki se jej sme zaupati v tej reci najtocnejsa in najbolj utemeljena sodba. Tudi ni v pravdnih govorih prav nic videti, da bi bili materini nazori navdihneni z zametujocimi in srdnimi cutili. C. kr. najvisje sodisce je dne 5. septembra 1889 zavrglo izvenredno revizijo toziteljevo in potrdilo razsodbo II. instancije, ker se tozitelj ne opira na nikako nicnost in ker nicnosti tudi ni uvideti iz spisov; drugega uveta dvornega dekreta z dne 15. februvarija 1833. 1., st. 2593 zb. pr. zak. pa ni, ker je razsodba po svojih razlogih popolnoma opravicena. — 373 — s t. 4 8 ter je V p r i 1 o g i t o z b e C (v zemljeknjiznem ekstraktu) oznamenjen s 13!) inv prilogi tozbe D (v nacrtu lege) tudi s 139 in z a-b-c-d, — in tozenka mora opustiti sleharno posestno de-janje na tej parceli in na njenih delih i. t. d. V repliki pa tozitelj, izpovedajoc se, da predmet tozbi ni niti sestavni del posestva v Slapah vloz. st. 48, niti del parcele st. 139, spadajoce k temu posestvu, pre-drugaci tozbeno zahtevo tako-le: Ursa C. mora pripoznati, da je moja lastnina parcela starega katastra, ki spada k mojemu posestvu vloz. s t. 49 ad Slape ter je v prilogi tozbe D (nacrt lege) ozna-menjena z a-b-c-d in s kat. st. 139, in tozenka je dolzna itd. — Zoper to, da se je takisto predrugacila zahteva, upira se tozenka, in najprvo je treba preiskati, je li ta odpor utemeljen v zakonskem do-locili § 21. obc. sod. r. — Tozitelj pravi v tozbi, da je predmet tozbi parcela st. 139, ki se kaze v zemljeknjizaem abstraktu kot sestavina posestva vloz. st. 48 ad Slape, in opira zahtevo, da se mu odstopi, na zemljeknjizni abstrakt in na pogodbe; v repliki pa poudarja, da je predmet tozbi parcela 139 starega katastra in sestavina posestva vloz. st. 49. ad Slape: — po tem takem je brezdvomno, da je tozitelj bi-stveno predrugacil tozbeno zahtevo kakor tudi tozbeni temelj, — da torej ni mo6i po §§ 21. in 49. obfi. sod. r. vzeti v repliki storjene, predrugacene zahteve za podlogo odlocevanju. Ker pa sta si pravdni stranki zlozni v tem, da je predmet tozbi ist, ki ga ima tudi konecni odlok V motenji posesti z dne 3. avgusta 1883 st. 14793, a bi oziraje se na to bilo treba prav izvedenega pravnega prepira, — onda tudi tacas ni moci dolocno razsoditi stvari same. Zoper to razsodbo z dne 31. marcija 1887. 1. St. 8525 je tozitelj vlozil apelacijo ter v pritozbah razkladal, da je zgol nebistveno zboljsal v repliki tozbeno zahtevo. Predrugacil ni tozbenega prava ali tozbenega temelja, ker se je v vsej pravdi v jed-nomer opiral na jeden in ist pridobitveni razlog, namrec na kupno po-godbo in na svoj vpis v zemljisko knjigo. Premenil pa tudi ni pred-meta tozbi, kajti v tozbi je oznamenil kot prepirni predmet tisto parcelo St. 139, obsegajoco 25GQ'', katero je njegov prednik Matija S. s pogodbo A ad I kupil od Ljudevita P. in ki je v mapnem nacrtu D ad I obelezena z a-b-c-d in prav tudi s St. 139., v repliki pa je po-pravil le pomoto, da namrec recena parcela ni sestavina njegovega svojega posestva vloz. St. 48 ad Slape, ampak da spada k posestvu vloz. st. 49 ad Slape, ki je tudi njemu lastno; ostalo pa se ni nic izpre- — 374 — menilo in tudi je bilo obema pravdnima strankama isto pred ocrai, znani predmet poprejsnje pravde zaradi motene posesti a-b-c-d v A ad I. Ker se prepirni svet uze v kupni pogodbi A ad I ex 1859 kaze kot parcela st. 139, je v tem ocitno umeti le parcelo st. 139 starega katastra, in brez poniena je za to, ako razsodba poudarja, da to-zitelj V repliki vindikuje parcelo st. 139 starega katastra. Apelacijski odgovor pravi med drugim, da tozitelj zahteva V tozbi parcelo st. 139 novega katastra, spadajoco k posestvu vloz. st. 4 8 kat. obc. Slap, v repliki pa se, opozorjen od tozenke, prepira za parcelo st. 139 starega, to je st. 17 novega katastra, ki spada k posestvu vloz. st. 49 ad Slape; nacrt D ad I da nima nobenega procesuvalnega pomena, da ni slika v repliki zahtevane parcele, in ker tozitelj drugace ni opisal svoje parcele, morala se je tozenka drzati le imenovanih stevilk. Visje dezelno sodisce v Gradci je z odlocbo z dne 18, julija 1887, st. 7759, potrdilo razsodbo okrajnega sodisca. Raz-logi: To2itelj res ni v repliki predrugacil tozbenega prava po smislu § 21. obc. sod. r.; pravno ime, iz katerega tozitelju po njegovih mislih izvira pravica, ostalo je neizpremenjeno, — predmet tozbi se tudi lahko ni predrugacil stvarno, ker pravdni stranki .soglasno izjav-Ijata, da je predmet le-tega spora uprav tist kos sveta, ki se je v prepiru zaradi motene posesti Matija SI. proti Andreju C, resenem s konecnim odlokom z dne 3. avgusta 1883, st. 14792, oznamenil; — toda vender se kaze, da je tozbena, oziroma replicna zahteva brez podstave, ce tudi ne iz formalnega razloga §-a 21. obc. sod. r. Tozitelj zahteva v repliki, da mu tozenka pripoznava njegovo lastnino do parcele st. 139 starega katastra, spadajoce k njegovemu posestvu vloz. st. 49 kat. obcine Slape; a ni popisan v zahtevi predmet glede na lego, na meje in na obdelovanje; tudi ce se sklicuje na mapni nacrt, je to stvarno isto, kakor ce se predmet oznameni s katastersko ste-vilko. Zahtevi replike je torej treba z jedne strani to, da je posestvo vloz. st. 49 kat. obcine Slap dejanski v zemljiski knjigi vpisano na ime tozenke, potem pa dokaz, da je parcela st. 139 starega katastra res sestavina zemljeknjiznega vlo2ka 49 kat. obcine Slap; istovi se namrec predmet le s katasterskira oznamenilom, ker v zahtevi ni na-vedenih drugih znakov. Z zemljeknjiznim ekstraktom I ad III je sicer dokazano, da je tozitelj in tabulis vpisan kot lastnik posestva vloz. st. 49, nikakor pa ni dokazano, da je parcela st. 139 starega (sta- — 375 — bilnega) katastra tudi sestavina omenjenega zemljeknjiznega vlozka, kajti po besedah ekstrakta v I ad III obsega ta zemljeknjizni vlozek jedino le parcelo st. 17 — njivo, za to pa, da je parcela st. 131) starega katastra istovna s parcelo st. 17 novega katastra, tozitelj ni niti ponudil niti dognal dokaza Ker pa ni naloga sodnikova, da bi se le V pravdnem postopanji dognal istovnost predmeta ter tako dobil podlogo za izrek, ki bi bil zakonit in bi se zvrsiti dal, ker tozitelj tudi ni ponudil dokaza za istovnost parcele st. 139 starega katastra s parcelo st. 17 novega katastra, zato se kaze, da je proti pravilu § 8. obc. sod. r. nedolocena, torej brez podstave tozbena, oziroma replicna zahteva. Bilo je torej apelacijo toziteljevo zavreei, a povse potrditi izpodbijano razsodbo. Proti tej razsodbi je tozitelj vlozil izvenredno revizijo, ces, spodnji instanci izrekata isto sodbo, toda razlogi jima so zgol protivni: prva instanca odbija zahtevo zaradi §§ 21. in 49. obc. sod. r., visje sodisce pa zaradi nedostatne istovitve prepirnega predmeta skli-cujoc se na § 8. obc. sod. r., — in merito je torej doslej odlocila le druga instanca. Tudi je odlocba visjega sodisca ocitno kriviona, 1. ker gresi zoper dispozitivno maksimo; nobena stranka ni predlagala, da bi se odlocilo in merito, nego prosilo se je resila samo o tem, je li se res predrugacila tozba, in sodisce je izreklo prav po smislu pri-tozeb, da se ni predrugacila, 2. moralo bi bilo torej zaukazati prvemu sodniku, naj razsodi drugic na podlogi replicne zahteve. Najvisje sodisce ni ugodilo izvenredni revizijski pritozbi toziteljevi. Razlogi: Razsodba prvega sodnika izreka, da se tozbena zahteva za sedaj odbija, in s tem se je pac hotelo le reci, da za sedaj ni dopustna zahteva, ki jo je tozitelj bil predrugacil v repliki, ali da se za sedaj odbija ta zahteva, — in to razsodbo je povse potrdila druga instanca. Obe instanci sta torej toziteljevo zahtevo za sedaj odbili in zatorej je neosnovana trditev, ki jo v ocigled tema jednolicnima odlocbama trdi tozitelj v revizijski pritozbi, da jo namrec le jedna instanca odlocila in merito. To pa, da se je odbila toziteljeva zahteva, ne kaze ocitne krivice, ce se pomisli, da je po pravdnih trditvah toziteljevih le del parcele st. 139 ad Slape v starem katastru predmet prepira, da pa tozitelj tega dela ni oznamenil natancno in doloceno, kakor pise § 8. obc. sod. r. in da v to ne zadoscuje, ce se zgol sklicuje na nacrt lege D ad I, in sicer uze zategadelj ne, ker nacrt kaze vso parcelo st. 139 starega katastra kot prepiren predmet. — 376 — Kazensko pravo. 'k §-u 157. kaz. zak. in § 281. st. 3., 4., 5. kaz. pr. r. (Daljo in koneo.) Z obtoznico z dne 31. oktobra leta 1888. st. 5626 obtozilo je c. kr. drzavno pravdnistvo v Lj. tudi Franceta P-a zaradi hudodel-stva tezke telesne poskodbe po § 157. kaz. zak., storjenega prav tako, kakor od obsojenega Tomaza E-a. C. kr. dezelno sodisce v Lj, je pa z razsodbo z dne 7. decembra 1888 st. 9 785 tega Franceta P-a od te obtozbe oprostilo. Razl 0 gi: Zvedenca sta izrekla, da je Neza M. dne 27. marcija 1888. 1. zadobila le jedno poskodbo. Prici Neza M. in Pavel C. pravita pod prisego, da sta priskocila s kolmi dva fanta k vozu, in sicer k oni strani voza, kjer je sedela Neza M., in da je udaril jeden teh fantov po konji, jeden pa po vozu. To tudi prica Janez U. potrjuje; ta prica je pa tudi videla, da sta koj potem dva fanta Tomaz R. in France P. zopet priskocila k vozu in sicer na strani, kjer je sedela Neza M., in da sta oba s kolmi udarila po vozu. Prav pri tej priliki, tako pravita Neza M. in Pavel C, prizadejala se je Nezi M. tezka poskodba. Da se je jeden teh dveh fantov, namrec Tomaz R. ta cas, ko sta oba udarila na voz, Neze M. dejanski lotil, smatralo je sodisce za dokazano uze z razsodbo z dne 19. julija 1888 st. 5357. Ker je torej Neza M. po zvedenskem izvidu in mnenji zadobila le jedno poskodbo, bila je torej le jedenkrat udarjena, in ker se je sodisce uze dne 19. julija leta 1888. o tem prepricalo, da se je Tomaz R, Neze M. dejanski lotil s tem^ da je udaril po njej, moralo je sodisce danes za dokazano sma-trati, da je Tomaz R. Nezi M. navedeno jedno poskodbo prizadejal, in moralo je zaradi tega Franceta P. oprostiti po smislu § 259., st. 3 kaz. pr. r. Zahteva toziteljeva torej taksna, kakersna je, ne more biti v podlogo za zvrsljiv sodni izrek. Ker torej takaj ni podstav k dvornemu dekretu z dne 15. februvarija 1833, st. 2593 zb. pr. zak. in ker bi le ob teh podstavah bilo smeti predrugacevati jednakolicni spodnji razsodbi, onda ni moci astreci ivzenredni revizijski pritozbi toziteljevi. — 377 — Proti tej razsodbi prijavilo je c. kr. drzavno pravdniStvo v Lj. pritozbo nicnosti in jo sub praes. 21. decembra 1888 St. 9897 obrazlozilo takole : Kot neposrednega storilca po §§ 152. in 155. lit. b kaz. zak. je Tomaza R. c. kr. dez. sodisce v Lj. z razsodbo z dne 19. julija 1888 st. 5357 spoznalo krivim le hudodelstva po § 157. kaz. zak., smatrajoc dokazanim. kakor navajajo razlogi, da sta Tomaz R. in tudi France P. s kolmi udarila po sprednji strani voza, kjer sta bila Pavel C. in Neza M., oziroma po le-tej sami, in da je pri tem bila Ne2a M. od jednega imenovanih zadeta in poSkodovana na levi roki, ne da bi bilo moci izkazati, je li tja udaril Toma2 R. ali France P. Zaradi te razsodbe bil je obtozeni France P. od obtozbe oproScen. Tudi sedaj smatra sodiSce dokazanim: 1. da sta dva fanta priskoSila k oni strani voza, kjer je sedela Neza M., da je jeden udaril s kolom po vozi, drugi pa po konji; 2. da sta koj potem Tomaz R. in France P. zopet priskocila k oni strani voza, kjer je sedela Neza M., in da je bila takrat od jednega teh dveh fantov Neza M. na levi roki zadeta in tezko poSkodovana. Dejanje tako doloSivSi, sklepa sodiSce dalje: da je jeden teh dveh fantov in sicer Tomaz R. takrat se dejanski lotil Neze M., smatralo je sodiSce dokazanim uze s prejsnjo razsodbo. Ker je po izreku sodno-zdravniskih vescakov Neza M. dobila le jedno poSkodbo na roki, in ker je sodisce uverilo se uze prej, da se je Toma2 R. nje lotil dejanski, smatrati je danes dokazanim, da jo je tu tezko poSko-doval Tomaz R., a zaradi tega je oprostiti bilo Franceta P. Ocividno je ta izrek o odlocujocih okolnostih dejanja nejasen, nepopoln in sam sebi protiven in za izrek niso navedeni nikakersni razlogi, tu je torej vzrok nicnosti po § 281., st. 5 kaz. pr. r. 1. Najprvo je izrek sodiSca nejasen ta nepopoln in to o odlocujocih okolnostih, kajti sodisce ne omenja o tem nicesar, ce v tem (zgoraj pod 2), da sta namrec udarila Tomaz R. in France P. po oni strani voza, kjer je sedela Meza M., vidi hudo ravnanje zapoceto proti komu od vec ljudij, in lotitev po smislu § 157. kaz. zak, kakor v prejsnji razsodbi. 2. Sam sebi je protiven izrek sodisca in zanj niso navedeni razlogi zaradi tega, ker se naslanja le na razloge razsodbe z dne 19. julija 1888. 1., a sklepi iz njih so povse napacni. Nazori in razlogi prve razsodbe seveda niso vezali sodiSca pozneje. Ce pa je okolnosti dejanja v razsodbi z dne 19. julija 1888 sodiSce sprejelo kot prave v to poznejsnjo razsodbo, onda bi tudi ne smelo izpodbijati — 378 — teh zakljuckov in razlogov; v le-teh navajalo se je, da sta Tomaz R. in France P. hudo ravnala proti Ne2i M. in nje se lotila dejanski, ne da bi se dalo izkazati, kateri jo je tezko telesno poskodoval. Ce meni torej sodisce: „Ker se je po razsodbi z dno 19. julija 1888 Tomaz R. dejanski lotil Neze M , smatrati je, ker je bila Neza M. le na jednem mestu poskodovana, kot dokazano, da jo je poskodoval Tomaz R", to pride na podlogi tistih podatkov do povse drugacnega in ocividno na-pacnega zakljucka; ni treba namrec po § 151. kaz. zak , da bi izhajala iz dejanske lotitve vedno telesna poskodba. Sodisce torej v istini ni navedlo za svoj izrek nikakih razlogov; kolikor se pa opira na razloge prejsnje razsodbe, zakljucki so mu na-pacni in nasprotni. C. kr. naj visje kot kasacijsko sodisce na D. je z razsodbo z dne 12. aprila 1889 ad st. 1099, pritozbo nicnosti spoznalo za utemeljeno, razveljavilo povse razsodbo in kazensko rec zavrnilo v novo razpravo in razsodbo c. kr. dez. sodisca v Lj. Razlogi. Utemeljena je pritozba nicnosti c. kr. drzavnega pravdnistva, opi-rajoca je na § 281., st. 5 kaz. pr. r. Bilo je primerno trditvam obtozbe razsojati o tem, ali je obtozenec lotil se dejanski poskodovanke pri onem hudem ravnanji, ko je ona bila tezko poskodovana na levi roki; ali se je takrat lotilo vec oseb poskodovanke in poslednjic, je li znano, kedo prav za prav jo je tezko telesno poskodoval. Prvega vprasanja namrec, ali se je lotil obtozenec France P. Neze M., sodisce sploh ne odgovarja, ampak navaja le dotione trditve pric Neze M., Janeza U. in Pavla C, ne dolocuje pa nicesar pozitivnega nasproti obtozencevi trditvi, da ni udaril Neze M., nego le po deski na vozu. Uze zato, ker je izrek nepopoln o odloeujoci okolnosti, niceva je razsodba po § 281.. stev. 5 kaz. pr. r. Mislilo je seveda sodisce, da mu ni treba dolocevati gori navedenega, ker je skusalo naprvo resiti vprasanje, je li znano, kedo je tezko telesno poskodoval Nezo M., in ker je menilo, da je za krivca imeti Tomaza R., obsojenega po § 157 kaz. zak. r. z razsodbo z dne 19. julija 1888.1. Gotovo sodisce ni bilo sodec, kaj je Tomaz R. na-redil, kolikor to zahteva kazenska rec Franceta P., nikiikor vezano na dolocila razsodbe z dne 19. julija 1888. 1., s katero je bil Tomaz R. obsojen le po § 157 kaz. zak. zaradi tega, ker se je lotil Neze M. pri hudem ravnanji, zapocetem zoper njo od vec ljudij. Ce je bilo pa — 379 — sodisce prepricano, da Tomaz R. ni le lotil se Neze M., nego jo tudi tezko poskodoval na telesu, onda bi moralo tudi z razlogi podpreti to prepricanje. V razsodbi, zoper katero se je vlozila ta pritozba, pa ni prav nikakega razloga, zakaj se je preverilo sodisce, da je Tomaz R. provzrocil tezko telesno poskodbo. Ce se pa ta razsodba opira na prejinjo razsodbo z dne 19. julija 1888, mora veljati to le za uteme-Ijitev, da se je Neze M. lotil Tomaz R. Sklepu: Tomaz R. lotil se je, kakor navaja to uze prejsnja razsodba, Neze M., misliti torej je, da jo je on tezko telesno poskodoval — nedostaje logiene doslednosti in ne more veljati kot „zakonski razlog". Saj je jasno, da odtod ker je obtozenec samo lotil se poskodovanke, ne izhaja se, da jo je on tezko poskodoval. Stoprav nadaljnja dokazila mogla bi opraviciti ta sklep, tako na pri-mero, ce bi se dalo dolociti, da je jedini Tomaz R. lotil se poskodovanke, a na to se ne opirata niti razsodba z dne 19. julija 1888, niti poznejsnja. Kolikor ima sodisce Tomaza R. za istega, kateri je tezko telesno poskodoval Nezo M., nicna je razsodba po § 281., st. 5 kaz. pr. r., ker za to niso navedeni nikakersni razlogi. Pritozbi nicnosti je bilo torej ugoditi in rec zavrniti po § 288., st. 1 kaz. pr. r. v novo razpravo. C. kr. dezelno sodisce v Lj. je po novi razpravi obsodilo z razsodbo z dne 27. majnika 1889, st. 3823 Franceta P. zaradi hudodelstva tezke telesne poskodbe po § 157 kaz zak. v primerno kazen. Razlogi. Dne 27. marcija 1888 peljali so se iz P. cez K. nekateri fantje, vracajoc se od vojaskega nabora. Med njimi peljala se je tudi Neza M., sedec na desni strani vozniku Pavlu C, a fantje so sedeli zadej za njima. Fantje so v K—i rudeco ruto kot zastavo razobesili ter kricali „graben je nas." Nad tem razkacili- sb se v K—i pred krcmo stojeci fantje Tomaz R., France P., Anton St. in France P —k.; oboro2ili so se s koli ter vsi, prva dva naprej, druga dva pa za njimi, tekli proti levi strani voza. To so soglasno potrdile price Ne2a M., Pavle C. in Janez U., to obstal je pa tudi France P. Prica Pavel C. pricuje dalje, da je jeden, ali Tomaz R. ali France P., udaril po konji, drugi pa po Nezi M. in da bi tudi njega bil zadel, ko se ne bi bil ognil; prica Neza M. pa se izpoveduje, da je jeden fantov po konji udaril, drugi fant pa priletel od nasprotne strani (desne) ter hotel njo s kolom uda-riti, zadel jo je pa le na levi roki, s katero je hotela ona prestrici - 380 — udarec; na roki jej je obe kosti, levi lehti pohabil. Ta poskodba je sama na sebi tezka in pokazila je zdravje najmanj za 30 dnij in vzela poskodovanki za toliko casa zmoznost opravljati svoj poklic, kakor sta odlocno izrekla sodna zdravniska zvedenca. Obtozenec taji, da je udaril Nezo M. in priznava le, da je dvakrat udaril po vozu, a zadel obakrat le desko. DrugaCe pa odlocno potrjuje prica Janez U., da je udaril Tomaz R. po sredi konja in tistikrat tudi France P. po sredi voza — je li koga ta zadel, prica ne ve —, in je le bolj pognal, mahnila sta Tomaz R. in France P. istocasno po vozu, kjer sta sedela Neza M. in Pavle C, a le pri tej priliki bila je poskodovana Neza M. Tako se je tudi sodisce prepricalo, kajti le prici U. gre polna vera, ker je gledal mirno dogodek, a C. bil je v skrbi zase in za konja, Neza M. pa v strahu pred preteco nevarnostjo, in prav umevno je, da nista videla vsfcga natanko. Isto kaze tudi, ker trdi M. protivno vsem oslalim pricam, da je storilec priletel od desne strani, a pohabljena je bila le leva roka, in naravno je, da je skusala proti udarcu z desne strani braniti se le z desno roko. Ker se je France P. s tem, da je proti Nezi M. s kolom mahnil, lotil je in ker se ne da izkazati, ali jo je poskodoval Tomaz R, ali France P., postopati je proti obema le zaradi hudodelstva tezke telesne poskodbe po § 157 kaz. zak. Tega hudodelstva je Tomaz R. krivim spoznan uze s pravokrepno razsodbo, Franceta P. pa je bilo na podlogi navedenih dokazov spoznati krivim sedaj prav tistega hudodelstva. Pravna vprasanja. Pod tem nadpisom prinasali bodemo od sednj naprej razlicna pravna vprasanja in odgovore na nje, sosebno pa taksna, ki se usilju-jejo praktiku v njegovem delovanji. Smoter je dvojen: razpravljati na kratko pravna vprasanja, potem pa, podajati pravnikora temata za vecje razprave v nasem listu in pa za predavanja v shodih pravniskega drustva nasega. Marsikateremu pravniku je resiti v njegovem prakticncra delovanji vprasanje, na katero si ne ve koj pravega odgovora in o katerem bi rad zvedel mnenje drugih pravnikov; komur pride ton^j kako tako vprasanje na vrsto, poslje naj ga nasemu listu, da ga priobcimo in — 381 — Knjizevna porocila. — Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Rodna izdaja. V Ljubljani. Natisnila in zalozila Klein in KovaC. 1889. Dosedaj sta kmalu drug z>i dvngim izi§la 1. in 2. zvezek te priroCne zbirke, 1. v tretjem natisu, 2. v drugem natisu. Oba je uredil gospod Josip Pfeifer, de^elni tajnik v Ljubljani, in sicer tako, da je po jedni strani slo-vensko, a po drugi nemgko besedilo zakonov in ukazov. ]. zvezek (91 stranij) obsega: ObCinski zakon za Kriinjsko — Izterjevanje po sili javnopravnih de^elnih, okrajnih ali skladnih zalogov — Obeinske takse — Davek od psov — Novela h kazenskemu zakonu. Tu pi§e v pripomenku velecenjeni g. urednik: „0b6inski zakon za Kranjsko dne 16. februarja 1866, de2. zak. St. 2, se je dosle mnogokrat prenaredil. Ne glede na to, da ste dosedanji ro6ni izdaji iz leta 1866. in 1876. popolnoma poSli, ugajala bode menda ta izdnja obCinskega zakona temveo, ker je tako urejena, da se namestu onih doloCil, katera so iz-gubila veljavnost, uvrSiena sedaj veljavna doloCila in ker ji je prilozen natanCni register k obCinskemu redu in k obfiinskemu volitvenemu redn." — 2. zvezek (189 stranij) pa podaje driavne in de^elne zakone in druge predpise, ki zade-vajo obrambo poljseine, varstvo poljedelstva (varstvo ptiSev, varstvo proti gose-nicam, hroSCem in drugim mrCesom, zatiranje predenice), Cuvalne organs za dezelno kulturo, zvrSevanje lova, lovske varuhe, povraSilo po leva in divjaCini storjene Skode, prepovedani Cas za lov, premije za roparsko zverino in ces. patent glede oro2ja in streliva s poslodobuim predpisom vred. jSIovenski tekst," pozovemo s tem drttge pravnike, naj izrecejo svoje mnenje o njem. Kedor pa zeli pisati kaj vec, podajemo mu z zastavljenimi vprasanji priliko, da si izbere ta ali oni tema za svoj sestavek. Taka pravna vprasanja in odgovore na nje prinasajo tudi drugi, zlasti nemski strokovni listi. Odgovore prinasali bodemo koj v prihodnji stevilki, ali ce bi nam nedostajalo prostora, v jedni poznejsnjih stevilk. Za danes priobcujemo ta-le vprasanja: 1.) Je li kurator „ad actum" neznanega tabularnega upnika upravicen zaradi iztirjanja svojih stroskov prositi relicitacije zemljisca ? 2.) Je li dolocbo odstavka tretjega § 17. zakona z dne 10. ju-nija 1887. 1., st. 74 drz. zak. tolmaciti tako, da postavlja sodisce v vseh slucajih ne glede na predlog stranke uradnim potem sekvestra, ali pa velja ta dolocba samo za one slucaje, ki so nasteti v navedenem paragrafu ? 3.) Ako prosi vec zvrsiteljev zaporedoma zvrsilne prodaje zemljisca, je li vse prosnje reSiti povoljno? — 382 — pi§e velecenjeni g. urednik, „je posnet iz iiradnih izdaj dotiCnih zbirk. V kolikor se pa ne nahaja v nradnih izdajah, pripravila se je slovenska prestava na novo in to za nastopne predpise, namreC: Ces, patent o lovstvu in tatinskem lovu z dne 28. febniarja 1786, patent o lovstvu 7 marca 1849, tega patenta pqjasnila 31. julija 184!i in 10. septembra 184y, in posledobni doloCili glede oro2ja z dne 11. februarja 1860 in 24. novembra 1865.'' Za danes lahko recemo, da je ta roCna izdaja skrbno ter zanesljivo sestavljena, jo torej na kratko topic priporoCamo." — Die LandtafeJ in ihrer ge(,enirarfi(/en Gestalt. Von Dr. Heinrich Barth, Wien. Verlag von Karl Konegen, 1890. S to knjigo se dopolnjnje sestavek istega pisatelja o tem, kako je prak-tiCno uporabljati obCni zemljeknjizni zakon. Na kratko so v njej zbriina zakonska doIoCila za dezelno knjigo, a ob jednem ima delo v Cislih dotiCno literatnro in judikaturo. Pisatelj razlaga, kako se prieenjajo starej5a pravna ustanovila, kakSno jini je bistvo in kakgen dandenaSnji pomen, potem kako je 2 njimi ravnati v stari in novi de^elni knjigi, in naposled razkazuje dolofiila o novi napravi de^elne knjige. Knjiga bode v sluibil dobra pomoCnica, ker ni zmi-rom lahko takoj se zavedati starih zakouskih doloCil, ki se ti<5ejo pravic, vpi-savanih v dezelno knjigo. Dezelni zakonik za vojvodino Kranjsko. Leto 1889. (Dalje.) V. kos. Izdan in razposlan 24 aprila 1889. ll.