Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov
(St. 421-1/72, z dne 16.7.1974).
PLANSKE NALOGE V LETU 1982
Vsepovsod varčevanje
9. KONGRES ZKS
Že v lanskem letu, kot prvem letu izvajanja srednjeročnega programa razvoja, so bile pred temeljne organizacije in delovno skupnost postavljene zelo zahtevne naloge.
Letošnja, bolj zaostrena gospodarska situacija, zahteva, še odločnejšo usmeritev v racionalno gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih našega delovanja.
Celotno naše delovanje mora biti usmerjeno v: doslednejšo izvajanje stabilizacijske politike, večanje storilnosti dela in s tem dohodka in življenjskega standarda zaposlenih, racionalnejšo organizacijo dela,
razvijanje stimulativnejših oblik nagrajevanja, nadaljnje dograjevanje sistema informiranja, in ne nazadnje v prodoru na tuja tržišča pri izvajanju investicijskih del.
Pri postavljanju planskih nalog temeljnim organizacijam in delovni skupnosti v letošnjem letu smo morali upoštevati več dejavnikov, in sicer:
1.	Družbene usmeritve
Resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1982. Resolucije o politiki izvajanja družbenih planov občin na območjih, katerih delujejo naše temeljne organizacije.
Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982.
2.	Temelje planov temeljnih organizacij za srednjeročno obdobje 1981 — 1985.
3.	Ekonomske in druge pogoje
Tržno analizo zasedenosti proizvodnih zmogljivosti. Ostale družbene ukrepe in gibanja (zaostreno investicijsko politiko, politiko cen, bančno politiko itd.)
Ob upoštevanju vseh naštetih dejavnikov in razpoložljivih zmogljivosti. ie planirani vrednostni obseg proizvodnje naslednji:
PLAN 1982 TOZD	(v 000 din)
Celje	820,000
Laško	260,000
Šentjur	262,000
Slovenske Konjice 250,000 Žalec	350,000
Ljubljana	900,000
Rogaška Slatina 415,000 IGM Medlog	511,000
Proizvodni obrati 240,000 Lesni obrati	75,000
Mobilia	97,800
Mehanizacija	340,000
Prevozi	106,000
Projektivni biro 26,000 DS Skupne službe 211,052 Skupaj	4.863,852
Primerjava doseženega obsega proizvodnje v letu
1981 in planiranega za leto 1982 kaže, da moramo v letošnjem letu računati na padec obsega proizvodnje v gradbeništvu kot predvideva Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1982.
Da pa bi ob manjšem obsegu proizvodnje ohranili realne osebne dohodke na ravni iz leta 1981, ustvarili sredstva za razširjeno reprodukcijo in za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, bo potrebno resnično racionalno in varčevalno obnašanje na vseh področjih.
Ivo Steble
Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost ze to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge.
Volitve 11. marca
Naše delegate za samoupravne organe v temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji ter za delegacije zbora združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, bomo volili 11. marca 1982. Volišča bodo odprta od 6.30 do 12.00 ure.
Priprave na 9. kongres ZK Slovenije, ki bo 15. — 17. aprila 1982, so v polnem teku. Centralni komite ZKS poziva vse komuniste, osnovne organizacije in vodstva ZK, naj organizirajo široke razprave in na njih obravnavajo kongresne dokumente. V času do kongresa naj spregovorijo o nalogah svojega okolja in na tej podlagi razvijejo družbenopolitično in samoupravno aktivnost, hkrati pa s pripombami ustvarjalno, kritično sodelujejo pri dokončnem oblikovanju stališč in sklepov.
V Ingradu smo se komunisti tvorno vključili v predkongresno aktivnost in v februarju pripravili tematsko konferenco, o kateri poroča Anton Aškerc, vodja delovne skupine za družbenoekonomske odnose pri konferenci ZK Ingrad.
Tematska konferenca ZK Ingrad
10. februarja 1982 smo se komunisti v Ingradu ponovno sestali, da preanali-ziramo dosežene rezultate naših prizadevanj, pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije v grad-
V novi poslovni stavbi Ingrad imajo razen skupnih služb prostore še TOZD Projektiva
in TOZD Gradbena operativa Celje
beništvu. Ta konferenca ni bila prva na to temo. S to problematiko smo se resneje spoprijeli že na delovni konferenci aprila 1980 in v novembru istega leta. Po problemski konferenci, katero je sklical CK ZKS 3. julija 1981, smo s svojim delom še pospešeno nadaljevali.
Na naši konferenci smo se posvetili predvsem:
—	notranji organiziranosti delovne organizacije,
—	delitvi po delu in
—	prerazporeditvi delovnega časa.
Iz razprave po uvodnem poročilu je bilo razvidno, da se komunisti v Ingradu z vso odgovornostjo zavedamo resnosti sedanjega gospodarskega trenutka. Zato smo se dogovorili, da bomo s svojo aktivnostjo zagotavljali takšne odnose in razmere, da bomo dosegli čimboljše delovne rezultate in ekonomske učinke.
Sprejeli smo nekaj konkretnih zaključkov in sklepov, katerih skrajšana vsebina je:
Nadaljevali bomo z izboljšanjem organizacije in tehnologije dela. Organizacija dela bo temeljila na realnih planih in spodbujena (Nadalj. na 3. str.)
skji svet DO, Skupno disciplinsko komisijo, odbor samoupravne delavske kontrole in finančni svet.
g!
ihr-j
Bik;
AA—	v rrifTT
i )'■ J:	' ■
.	> i ■
TfTm1 j-V:
- :S3|l£i3
Dl <>n j.,vitji /uwi
e	j*

(100,0č;2 90i[fiu>i
.
008, it* 000,0; a 000,60 i| 000,os I s soj j ul imsiiij
dl ritju
Delavski svet. jo na 0. retoenr^BaAju; ■ 27. jaguarja MSS, 'bazpbSvljal in itkle-pi^l <> BgS^dpj^
] podana je; -biia .poslovna probematjka pa delo v do-PMpjekgr ludi„?ai delo v JraKu, Poročilo za dorria-je ,V. glavnem zajelo-! zasedenost kapacitet za le«' 1982 in' probleme, ki zadevajo gradbeništvo glede na omejitve "irivesticlj-ske dejavnosti pri nas.
Poročilo o delu v Iraku je zajelo obseg del, ki jih izvaja Ingrad, nadaljnje perspektive, začetne kadrovske in ostale težave, s katerimi se srečujemio pri skupnem nastopu v Iraku. Podano je bilo J^dt* po-
imenoval naša predstavnika, dipl. inž. Marjana Prelca, glavnega direktorja in inž. Toma Studnička, direktorja komercialnega sektorja, za njuna namestnika pa dipl. inž. Leona Gre-pinšika, direktorja tehničnega sektorja.
Delavski svet je razpravljal in potrdil samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana SOZD ZGP Giposs.
Glede na izkazane potrebe po več pomočnikih glavnega direktorja, je delavski svet sprejel sklep o sistemiziranju delokroga za strokovna pomočniška in koordinacijska dela pri vo-;i>ipti'TfeloVhe' organizacije
roč-.lo o.sprejemanKnv,-^ pbmočnika glavnega di-u pravni h	aktov, v Kateri h, reaktorja, enega za podroČ-"
vkijufiiviio ,, nawž| . delttvpe
organizacije pfiiutieiu ■ v'"Iraku.
V poslovni odbor za (Jelo v Iraku je delavski svet
je Ljubljane, drugega za področje ostalih temeljnih organizacij. S tem v zvezi, je tudi sklenil, da se prične postopek spremembe statuta1 DO GIP »Ingrad«
in Samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP »Ingrad« in razpisal referendum za sprejem teh sprememb za 11. marca 1982.
Istočasno je sprejel sklep o razpisu del in nalog pomočnika glavnega direktorja in imenoval komisijo za razpisni postopek.
V marcu letos poteče mandat sedanjim samoupravnim organom DO GIP »Ingrad«, kakor tudi samoupravnim organom TOZD. Zato je delavski svet na podlagi 82. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP »Ingrad« sprejel sklep o razpisu volitev v organe na nivoju DO..
Volitve v samoupravne organe bodo 11. marca 1982 od 6.30 do 12.00 ure.
fflvipju^čilpvnp lorgmir 9ačUe;.y-wrno> naslednje sa-mpupravng qrgflnf: deiav-vsio'iq cy£
Sklep o razpisu volitev v samoupravne organe TOZD sprejmejo delavski sveti TOZD.
Istočasno z volitvami v samoupravne organe Ingrada bomo izvolili svoje delegate tudi v delavski svet SOZD ZGP Giposs. DO Ingrad ima v delavskem svetu SOZD ZGP Giposs tri delegate. Predlog delavskega sveta je, da delegirajo v tej mandatni dobi svoje delegate TOZD GO Celje, TOZD Mehanizacija in TOZD Mobiilia.
Volilni postopek, kakor tudi postopek referenduma za sprejem Statuta DO ip Samoupravnega sporazuma o združitvi, bo vodila komisija v sestavi:	Štefka
Krušič, predsednik komisije, Franc Ramšak in Nada Muhič, člana, namestniki pa\ jtq: Adolf Strašek,
patnečtoiK.) predsednika,
Drgajner in Apton
000,098
nnnnnnnnrinnsirmsi5T5lilnsi!nnri5iiznjm.nnnnrzniirinrirmri5^ra^fisBnrin£UMi5tnnn!iimnnjimn5innnn!njisiLJi!szsin^sin
Vhod in sprejemna avla v pritličju stavbe
pjapis na vrhu stavbe
Vstop v stavbo
■ ."A' "'V	: ■ J
! * b Jlall
‘it \	11
iti-/.:;
'Iltlvfl
^ kalil jSitsir
|i t;k>h <K> l ''' ■
Ih Ivtife "5-nr (;;•;?
.JifcB
||t# t>(| >	•
Hodnik v II. nadstropju, enaki so v vseh etažah
Stopnišče
Ivan Prodan, inž. arh., projektant poslovne stavbe
'ils> .' : rr .' Ah Sejna soba v I. nadstropju	■ i loO (- .'Oddebk ^ripraVa del« *— skupaj v enem prostoru
Streicher, namestnika člana.
Delavskemu svetu je bilo predloženih s strani odbora za racionalizacije in tehnične izboljšave nekaj predlogov izplačil odškodnin za podane predloge tehničnih izboljšav. Delavski svet je odobril odškodnino za pet inovacijskih dosežkov v lanskem letu, v katerih je sodelovalo 11 članov kolektiva.
V odbor samoupravne delavske kontrole Poslovne skupnosti FARMIN je imenoval za člana Mileno Petrič, vodjo oddelka za plačilni promet, za njenega namestnika pa Lojzko Mravljak, referenta plačilnega prometa v skupnih službah.
Delavski sivet je razpravljal 6 deficitarnih ’ poklicih in glede na možnosti, ki jih daje 10. člen Samoupravnega sporazuma o štipendiranju, da se za deficitarne poklice lahko kad-drovska štipendija poveča db- 200- točk' in na podlagi liste deficitarnih' poklicev, ki jo je' potrdila ; Skupščino Skupnosti i za Zaposlovanje; odobril dodatne točke za-"zidaf>jaV' tesarja,1 žblezo-krivca, staVbhegti ktop&hja jn, mizarja, |p<p 1,5iQ , dodatnih .-točk in za sdbpislikarja po 50 dodatnih tpčk,
Odobril je odpis obveznosti ., vračila prejete štipendije Faniki Pušnijk, ker ji Ingrad ni mogel zagotoviti zaposlitve in si je motala poiskati zaposlitev drugje.
Gledd na spremenjen sistem izobraževanja učencev, ki ga prinaša usmerjeno Izobraževanje, j P delti vski Svet sprejel .začasni Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri šltupnem izvajanju vzgojno-izobraže-valnih programov ža gradbeništvo;
'V skladu z odlbkoifn b pripravi, in sprejemu dolgoročnega plana občine Celje, je izvršni svet :na osnovi kriterijev omenjenih odlokov določil poleg ostalih večjih delovnih organizacij v Celju tudi Ingrad kot.nosilca planiranja v okviru Celja	.......,	.
GIP »Ihgrtid« Se je v skladu z odlokom in programom q pripravi ir^, sprejetju dolgoročnega plana občine obvezal, da' sprejme sk]ep o pripravi svojega dolgoročnega plana. S,' tepi v zvezi je : delavski. ’ svet sklenil:
1.	GIP »Ingrad« "pripravi in sprejme dolgoročni plan DO za obdobje 1980» 1995;	'80'
, i2,r,D?lo„yf.Rj/ezj.^„,priprar vo in sprejemanjem plana bti organizirala in. usmerjala strokovna komisija/ ki jo sestavljajo: direktorji sfek-torjev, glavni direktor1 in predstavniki DPO.	.
Postavljena j^, bila. zahteva po zvišanja., .dnevnic, ker sedanj,e višine ne. zadoščajo za pokritje, stroškov delavcev , na . pddaijenejMi deloviščih.
Strokovna službo1 bo1 proučila možnost. povišanja glede na določila resolucije.
I ivicti' Bezlaj
V RAZPRAVI ZAKLJUČNI RAČUN
Uspešni v letu 1981
V teku so razprave o poslovanju v letu 1981, zato s podatki o dokončni delitvi čistega dohodka še ne razpolagamo. Ugotovimo pa lahko, da smo v preteklem letu poslovali uspešno. Nobena temeljna organizacija namreč ni poslovala z izgubo. Nasprotno ugotavljamo, da so zlasti temeljne organizacije gradbene operative poslovale uspešneje klot prejšnje leto. To velja tudi za vse tri temeljne organizacije v Ljubljani.
Celotni prihodek v letu 1981 je znašal c ca 4,7 milijarde dinarjev, pri čemer je izvzet prihodek, ki je bil dosežen v prvem polletju, zaradi statusnih sprememb temeljnih organizacij v Ljubljani.
Prihodek je v tem obdobju pOrastel za eno tretjino.
Ugotavljamo, da se že čutijo zaostrene razmere zlasti v temeljni organizaciji Mehanizacija, Proizvo-
dni obrati in Projektivni biro in to predvsem zaradi prekomerne rasti cen reprodukcijskega materiala, oziroma manjšega obsega prevzetih del.
V celoti se je akumulacija povečala, razen v prej navedenih temeljnih organizacijah. Rezultati poslovanja posameznih TOZD so na splošno bolj izenačeni kot prejšnja leta.
Prikazani ostanki dohod-ika pred delitvijo so bili sorazmerno visoki, po poravnavi obveznosti iz dohodka in čistega dohodka pa je ostalo marsikateri temeljni organizaciji malo sredstev za lastne potrebe.
Sprememba osnove za nekatere obveznosti (prispevek za nekatere SIS itd.) je povzročil večkratni porast prispevkov, kar ni ravno v Skladu z načeli razbremenjevanja gospodarstva.
Pri izvajanju revolucijskih določil je potrebno zlasti opozoriti, da smo v
celoti vzeto spoštovali določala resolucije glede delitve osebnih dohodkov v preteklem letu. Nekoliko manj pa smo bili uspešni pri izvajanju določil glede omejevanja nekaterih izdatkov (kilometrine, dnevnice, pogodbe o delu, reprezentanca itd.), ker nekateri izdatki presegajo dovoljeno višino. Vendar so tudi tu preseganja predvsem zaradi izredno nizkih izhodiščnih lanov oziroma določenih akcij pri izvoznih poslih.
Sklepna ugotovitev je ta, da so sedanji rezultati ohrabrujoči, istočasno pa nas zavezujejo, da pri delitvi dohodka ravnamo skrajno racionalno in ustvarimo določene potenciale za slabše čase, v katerih se gradbena operati-va že nahaja.
Skrajni čas je že, da preidemo od besed k dejanjem in začnemo še bolje gospodariti.
Janko Golob
Tematske konference ZK Ingrad so se udeležili predstavniki vseh TOZD
(nadaljevanje s 1. strani)
z moralnimi in materialnimi učinki. Morebitna odstopanja pa bomo sankcionirali v skladu s sprejetimi pravilniki in sporazumi.
Razvoj tehnologij bo stalna naloga vseh delavcev Ingrada, posebno organizatorjev proizvodnje in razvojne službe. Razvojna služba in delavci TOZD Pro-jektiva pa so odgovorni, da stalno dopolnjujejo že obstoječe tehnologije (predvsem montažni sistem Ingrad in sistem Outinord). Odbor za inventivno dejavnost mora s svojo akcijo stalno spodbujati inventivno dejavnost na tem področju.
V letu 1982 bomo dogradili sistem delitve po delu in to na področju fizičnega in umskega dela. Doseči moramo, da bo pri merjenju učinkov dela zajetih več pokazateljev, od katerih je odvisen izdelek ali faza dela. V ta namen bomo imenovali komisijo, ki bo skupaj s strokovnimi službami pripravila predlog dopolnjene delitve po delu.
du s samoupravnimi akti in drugimi pravili bomo u-krepali proti posamezniku ali skupini, ki bi vnašala ozke, grupnolastniške interese, oziroma »podjetniško« obnašanje v TOZD ali DSSS.
Svobodna menjava dela med TOZD in DSSS še ni dosegla željenega učinka. To velja predvsem za izpostavo skupnih služb v Ljubljani in angažiranje nekaterih sektorjev za potrebe TOZD v Ljubljani. Strokovne službe so zadolžene, da ta problem rešijo v najkrajšem možnem času.
Komunisti Ingrada sc zavedamo nujnosti povezovanja dela in sredstev v gradbeništvu, posebno na področjih, kjer smo gradbinci najbolj razdrobljeni. Predsedstvo konference ZK v Ingradu bo pobudnik razgovorov o tej problematiki s komunisti v sorodnih delovnih organizacijah.
V letošnjem letu bomo pričeli z akcijo prerazporeditve delovnega časa, z
SEBE PRESOJAMO Z KAKOR DRUGE.
ozirom na sezonski značaj naše panoge. Smatramo, da je potreben postopen prehod, ki bo v končni fazi imel pozitivni ekonomski učinek. Pri iskanju dokončnih rešitev je treba upoštevati celoto sovpadajoče problematike, vključno s sedanjim položajem gradbenega delavca, ki mu v dani situaciji vsekakor ne zagotavlja tistega, kar mu pripada.
Iz povzetka zaključkov delovne konference je razvidno, katere naloge smo si zastavili za prihodnje obdobje. Pri uresničevanju sklepov bomo aktivno sodelovali vsi člani ZK, kakor tudi ostali delavci Ingrada. Z večjo zavzetostjo pa se bodo morali v akcijo vključiti tudi odgovorni iz strokovnih služb, saj se kljub temu, da je bila konferenca večji del posvečena problemom pri njihovem delu, niso aktivno vključili v razpravo, kar jim vsekakor ne more biti v ponos.
Anton Aškerc
VSE VEČJO PROŽNOSTJO
Komunisti Ingrada bomo s svojo aktivnostjo zagotavljali enotnost DO. V skla-
LJUDJE, KI NE DELAJO NAPAK, OBIČAJNO NIC NE DELAJO.
3. KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Za socialno varnost
VLOGA IN NALOGE SINDIKATOV PRI UVELJAVLJANJU DELAVCEV KOT NOSILCEV SOCIALNE POLITIKE
Socialni politiki moramo v sindikatih nameniti posebno skrb. V ta namen je bila tudi sklicana tretja konferenca ZSS.
Priprave na to konferenco so bile obsežne in dosledne. Takšne sindikalne angažiranosti v Celju in tudii v Ingradu že dolgo ni bilo. Opredeljene so bile nekatere naloge, ki so bile objavljene tudi v Informacijah OSS Celje:
Zadržati nadaljnje upadanje realnih osebnih dohodkov, kar moramo doseči s tem, da bomo povsod in vsi bolje in več ustvarjalno delati.
Zaščititi standard delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki z ustreznejšim grupiranjem del in nalog, katerih rezultat in vrednost bosta ustrezala vloženemu delu ter zagotavljala pokritje vsaj minimalnih življenjskih stroškov delavca.
Uvesti evidenco o socialnem stanju delavcev, najprej e za vse tiste delavce, ki so deležni katerekoli oblike družbene denarne pomoči v OZD. Popolnejše poznavanje socialnih razmer delavcev je neobhod-no potrebno za uresničeva-
nje dogovorjene politike.
Uveljaviti potrebo po ustreznem organiziranju, vključno profesionalizacij i socialnega dela v OZD ter za njegovo povezovanje s KS in občinskim centrom za socialno delo.
Zagotoviti, da bo v sleherni OZD sprejet samoupravni sporazum o izvajanju politike zaposlovanja.
Spodbuditi čim širši krog delavcev z nepopolno osemletko, da si pridobijo osnovno izobrazbo v odd-delkih za odrasle.
Na področju zdravstva in invalidskega varstva ter varstva pri delu moramo najpozneje v prvem tromesečju, povsod kjer še tega ni, ustanovita odbore za varstvo pri delu. Težišče njihovega dela mora hiti v iskanju vzrokov za preveliko odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb.
Zagotoviti delavcem v vseh OZD organizirano prehrano med delom.
Poenotiti kriterije in načela za dodeljevanje stanovanj delavcem, zlasti še kadrovskih stanovanj v OZD.
Analizirati učinkovitost izkoristka razpoložljivega delovnega časa in delo ustreznejše organizirati, vključno z uvajanjem izmenskega dela ter dela v deljenem delovnem času, povsod kjer so za to pogoji.	Jože Mešl
FARMIN
Nove možnosti v proizvodnji hrane
V	Šoštanju je bila 16. decembra 1981 prva ustanovna skupščina FARMIN — Poslovne skupnosti za izgradnjo in montažo objektov za proizvodnjo hrane.
V	poslovno skupnost, ki ima svoj sedež v Titovem Velenju, smo vstopili kot eden izmed petnajstih soustanoviteljev. Vsaka članica skupnosti ima svojega delegata v skupščini poslovne skupnosti. Za predsednika skupščine v prvem mandatnem obdobju je bil izvoljen inž. Jože Grah iz Tovarne usnja Slovenj Gradec.
Naša delovna organizacija ima tudi delegata v samoupravni delavski kon-
troli.
Na prvem zasedanju smo bili delegati v skupščini seznanjeni z možnostjo prodaje objektov in opreme v letu 1982.
Planirana je skupna realizacija v višini 2.663,800.000 din, od tega bi bilo gradbeno obrtnih del za cca 1,312.000.000 din.
Drugače povedano, predvidena je izgradnja 58 objektov za perutninarstvo in 12 objektov za prašičerejo v skupni površini 70.000 m1
Iz te kratke informacije vidimo, da se v proizvodnji hrane odpirajo široke možnosti, mi pa se moramo potruditi, da bomo v tej sredini našli svoje pravo mesto.	Alojz Krajnc
Dokončani objekti Perutninarske farme v Banjškem
V rubriki Iz naših TOZD so na temo Kaj, kje in kako bomo delali v tem letu obširno spregovorile naše temeljne organizacije. Ker gre za prvo letošnjo številko glasila, so prispevku temeljnih organizacij dragocena informacija za vse nas, saj bomo iz njih izvedeli, kako smo pripravljeni na letošnje naloge.
Tri temeljne organizacije se niso odzvale vabilu, pa zato pričakujemo, da sodelujejo s svojimi prispevki v prihodnjih številkah.
Zapisi so ne samo zanimivi, marveč tudi na moč aktualni. Stopili smo v leto težkih preizkušenj. Cas, ki sega in omejuje nove naložbe, ima svoj vpliv na naše delo. Prav zato bo prišla do veljave ne samo sposobnost, marveč še druge odlike, ki nam niso tuje. Razveseljivo je, da se jih kolektivi dobro zavedajo in da so pripravljeni spoprijeti se z vsemi težavami, nalogami. Sicer pa, zrcalo
pripravljenosti so prispevki TOZD GO LAŠKO
Tudi zunaj
Do zdaj je ugotovljena vrednost prevzetih inve-stioijlskih del v temeljni organizaciji v višini 30 odstotkov letošnjega plana. V tej vsoti so upoštevana dela, 'ki se nadaljujejo iz lanskega leta in morajo biti končana letos ter nove pogodbe, ki so že sklenjene in podpisane s strani investitorja za dela v letu 1982.
Predvidene novogradnje v Občini Laško so: stanovanjski objekti NIZ II Debro, stanovanjski objekti Koleno v graben Radeče, industrijski objekti Papirnice Radeče in otroški vrtec Ra deče. S Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Laško so tudi že potekali razgovori glede vzdrževalnih del obstoječih objektov, za izgradnjo stanovanjskih blokov v Junkloštru in Rimskih Toplicah.
V zdraviliščih Laško in Rimske Toplice pa planirajo rekonstrukcijo zdraviliških prostorov.
Glede na letni plan in na že prevzeta dela, bo potrebno mnogo truda, da bodo pridobljena dela potekala v roku ter brez zastojev. Ker pa je letos predvidenih manj del v laški občimi, bo nujno potrebno pridobiti objekte na področjih zunaj občine. Sicer pa temeljna organizacija že sedaj izvaja nekaj objektov na področju
naših temeljnih organizacij.
občine
Štor, Radeč in Zagorja.
V kolikor bo pravočasno zagotovljen zadosten obseg del, bo plan lahko izpolnjen, kot je predvideno.
Glede na ostre pogoje na tržišču in konkurenčne cene za pridobivanje del, smo te že delno prilagodili, s tem, da se je upoštevala boljša organizacija del in večja storilnost.
Z novim operativnim načinom dela in novimi te-učinek, da ne bi prišlo do hnologijami bo potrebno v proizvodnji doseči večji izgub na posameznih gradbiščih.
Osnovne naloge vodstev gradbišč so: boljša organizacija proizvodnje, ki pa mora biti prilagojena čim-večjemu izkoriščanju mehanizacije, notranjega transporta, nabavi materiala in tudi večji disciplini celotnega kolektiva.
To so nujne smernice za boljše gospodarjenje. Ce se tega ne bomo držali, tudi proizvodnja ne bo uspešna.
Vsekakor je veliko odvisno od delovne skupnosti skupnih služb — komercialnega in tehničnega sektorja, da pravočasno razišče tržišče za pridobivanje novih objektov ter da le-te tudi enakomerno porazdeli v izvajanje med posamezne temeljne organizacije.
Bgidij Fifer
TOZD GO SLOVENSKE KONJICE
Dodatni obejkt v sklopu Hotela Planja na Rogli
TOZD GO ŽALEC
Proizvodne hale Juteks v Žalcu — grajene po montanžem sistemu Ingrad
Stanovanjska stolpnica v Štorah
Mj' jj	
	
	
	
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
Veliko projektnih dokumentacij
Projektna dejavnost v gradbeništvu je ena izmed tistih panog, ki bi zahtevala neposredno širšo družbeno angažiranost in veliko naporov, da se sedanje razmere v njej postavi jto tako kot je ugodno za družbo v celoti, za njen hitrejši ekonomski, gospodarski in samoupravni razvoj z maksimalnim doprinosom na področju načrtovanja, projektiranja in izvajanja gradbenih objektov. Prihranki v gradbeništvu so možni, ekonomičnost graditve objektov je še mogoče izboljšati, energetski prihranki so ravno tu ključnega pomena itd. Pogoj za racionalnejše projektiranje je, da se za vse naložbe zagotovijo komple-
tni investicijski programi, sodelovanje projektantov pri graditvi objektov do njegove fizične realizacije, zagotoviti obvezno strokovno nadzorstvo nad vsemi naložbami in preko poenostavljenih in skrajšanih postopkov omogočiti ponovitve kvalitetnih tipskih projektov. Na področju stanovanjske izgradnje smo pripravili idejne rešitve novega sistema projektiranja in gradnje prilagodljivih stanovanj.
V tem letu bomo sodelovali pri izdelavi projektov za stanovanjski soseski v Celju:	Spodnja Hudinja
cona 12 in 13 1 in Dolgo polje 3. Glede na to, da bo povabljenih več projektantskih organizacij, se bo-
mo 'morali še posebno potruditi.
Junija 1982 bo pričel veljati nov pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih, Id predpisuje bistveno ostrejše pogoje izvajanja stavb zidanih z opeko (manjše število etaž, manjši razponi i. p.), tako, da se bo poslej potrebno izogibati gradnje zidanih stanovanjskih objektov.
Na področju industrijske gradnje načrtujemo naslednje večje projekte: predilnica TTP v Biogradu na m aru in Preboldu, skladišče Gamet Zreče, proizvodni objekt Steklarne v Rogaški Slatini, energetski objekt in objekt
EMO — tovarna energetske opreme v Šentjurju — zgrajena po montažnem sistemu
centralnih delavnic Juteks Žalec.
Zaradi zagotavljanja sredstev, investicijo delimo na	»ekonomsko-tehnične-«
in »funkcionalne celote«, ki le izjemoma zaživijo kot homogena celota. Taka delitev investicij povzroča nizko produktivnost in povečuje stroške projektiranja in gradnje, ki jih je investitor, predvsem po svoji krivdi in za svoj račun dolžan na koncu poravnati.
Pri objektih širšega družbenega pomena je situacija zaradi omejevanja investi-
TOZD Proizvodni obrati
Naša najvažnejša in prvenstvena naloga, ki stoji pred nami letos, je zagotovitev nemotenega poslovanja s polno zasedbo kapacitet, ker je le od tega odvisno izpolnjevanje proizvodnega plana in ustvarjanje zadovoljivega dohodka. Vemo, da je leto 1962 tisto, v katerem bodo prišli do polnega izraza vsi ukrepi o zmanjševanju investicij. V izgradnjo bo šlo izredno malo objektov in se bomo morali zaradi tega znatno bolj angažirati kot doslej. Morali se bomo bolje organizirati, več povezovati, spoštovati samoupravne akte, zmanjšati posredne in neposredne stroške izdelave, zboljšati delovno disciplino, kvaliteto in seveda spoštovati tudi pogodbene roke. To dalje narekuje tudi tesno sodelovanje med vsemi temeljnimi organizacijami, kakor tudi delovne skupnosti skupnih služb.
Značilno za našo temeljno organizacijo je, da je bilo izredno malo del pre-nešenih v letošnje leto in se nam zaradi tega že pojavlja problem zaposlitve inštalacijskih kapacitet. Kaže, da se letos ne bomo spoprijemali le s problemom zaposlitve, temveč napovedujejo tudi občutno pomanjkanje materiala. Obveščeni smo, da proizvajalci valjanih profilov, pločevin, kablov, cevi, barvnih kovin itd. zahtevajo sovlaganje, odnosno združevanje sredstev in dela (nekateri celo devizno), kar nam pove, da bomo prisiljeni najti potrebna sredstva in si zagotoviti potreben reprodukcijski material. Optimalnim zalogam materiala moramo posvetiti vso skrb, kar je v sedanjem času izredno pomembno, ko je na trgu občutno pomanjkanje nekaterih materialov. Zopet pa se na drugi strani trudimo, da bi v zalogah vezali
TOZD GO Šentjur
Medtem, ko v temeljni organizaciji razpravljamo o doseženih rezultatih poslovanja v preteklem letu in ugotavljamo, kaj moramo storiti, da odpravimo hibe In si tako zagotovimo
cij težja. Kljub temu predvidevamo, da bomo v letošnjem letu izdelali projektno dokumentacijo za naslednje objekte:
dozidava zdraviliškega objekta v laškem,
WO Zarja — enota Dobrava,
VVO Žalec soseska V, telovadnica osnovne šole v Radečah,
prizidek k osnovni šoli Anton Aškerc v Rimskih Toplicah,
adaptacija kulturnega doma »Svoboda« v Libojah.
Janez Kovačič
bodo potrebni veliki napori v temeljni organizaciji in v delovni organizaciji, da zagotovimo popolno zasedenost kapacitet. Medtem, ko so bile zmogljivosti v lanskem letu polno zasedene in je bil precej presežen letni plan proizvodnje, kar s kaže tudi v ugodnem poslovnem rezultatu, so obeti za leto 1982. dokaj slabi. Gas zaostrenih pogojev gospodarjenja in zmanjšanja investicijske izgradnje se zelo ostro odraža tudi na območju naše temeljne organizacije.
Zaključiti moramo objekt
TOZD GO CELJE
Letošnji plan temeljne organizacije je z ozirom na lansko leto nekoliko povišan, kar je pri investicijski politiki za leto 1982 zelo optimistično. Vendar je ta optimizem precej realen, saj smo uspeli do sedaj pridobiti del za cca 80 odstotkov plana. Ta dela zajemajo naslednje objekte:
Zaključiti moramo stanovanjski kompleks v Novi vasi, kjer je potrebno do aprila končati lamelo 7 in zunanjo ureditev kompleksa.
V polnem teku je gradnja na stanovanjski soseski Sp. Hudinja, kjer moramo v letu 1982 predati 163 stanovanj, preostalih 49 pa spomladi 1983. leta.
Kljub precejšnjim dvomom o upravičenosti nadaljevanja gradnje Bolniškega centra v Celju, se bo ta gradnja nadaljevala in to predvsem dokončanje gradbene konstrukcije, krovne konstrukcije ter dokončanje energetskega objekta, ki ima vso prednost.
Do maja letos moramo končati vsa dela na hali Libela z zunanjo ureditvijo.
Uspeli smo pokriti halo Izletnik pred zimo, tako da moramo do maja dokončati vsa obrtna in instalacijska dela.
Dom upokojencev smo uspeli pred zimo povsem zapreti, tako da se preko zime izvajajo vsa notranja finalna dela, ki jih moramo zaključiti do maja.
Hala JekloVlek Store je praktično pokrita in zaprta. Z deli bomo nemoteno nadaljevali in jih končali do avgusta.
Vrtec Center je zelo farsi ran Objekt. Imeli smo
Tovarne energetske opreme EMO v Šentjurju, adaptacije Klavnice KK v Šentjurju in nadaljevali bomo z gradnjo 78-stano-vanjskega bloka v Šentjurju, kjer naj bi v letošnjem letu dokončali 40 stanovanj v dveh lamelah.
V Železarni Štore bomo nadaljevali z raznimi vzdrževalnimi deli, montažna skupina pa z montažnimi deli na objektih, katere bodo izvajale ostale temeljne organizacije v Ingradu. Tudi na tem področju niso rožnati obeti.
Kar zadeva nova dela,
smo smolo, da so nam groba gradbena dela padla v zimski čas, ki nam je gradnjo precej zavrl. Potrebno bo maksimalno forsiranje, da nam bo uspelo objekt končati do junija.
Avtomehanična delavnica v Cinkarni je v grobem končana. V teku so še finalna dela, ki jih moramo končati do maja letos. Prav tako v Cinkarni izvajamo večja vzdrževalna dela preko vsega leta.
Tudi letos bomo spomladi 'pristopili k obnovi fasad in streh na objektih Ju-gomonta.
Na objektu Hala Regeneracija Zabok so nam preostala še gradbena delana aneksu, vsa obrtno instalacijska dela in zunanja ureditev. Vsa dela moramo končati do julija.
Na tuzlanskem območju gradimo štiri trgovske centre. Vsi objekti so bili zmontirani pred zimo. V tem letu moramo zaključiti preostala gradbena, obrtna in instalacijska de-
računamo na vključitev v izgradnjo objektov »zelenega« načrta za investitorja KK Šentjur, v pripravi je dokumentacija za izgradnjo Kmetijskega šolskega centra v Šentjurju in proizvodnih prostorov Alposa, kjer bomo poskušali doseči naše sodelovanje v izgradnji.
Zavedamo se, da bomo samo s kvaliteto del, zagotavljanjem realnih rokov ter ob primernih cenah u-speli v ostri konkurenci. Temu načelu morajo biti podrejena naša prizadevanja.	Marjan Kotnik
la in predati dva objekta do maja, dva pa do julija letos.
V zadnjem času nam je uspelo skleniti pogodbo za gradnjo manjšega vojaškega Objekta. Z deli smo pričeli ta mesec.
Prav tako smo v mesecu januarju sklenili pogodbo za gradnjo Glasbene šole v Celju in v tem mesecu že tudi pričeli z deli.
Skoraj vse formalnosti so urejene za pričetek del na objektu Samopostrežna trgovina Center na Otoku III S. Potrebno je le še pridobiti soglasje regijske 'komisije.
Močno se angažiramo za pridobitev nadaljnjih večjih investicijskih del v Bosni, potrebna pa bodo večja sredstva za soudeležbo in kreditiranje investicij.
Iz pregleda prevzetih in predvidenih del ter precejšnji udeležbi pri izvajanju del v Iraku lahko zaključimo, da perspektive za leto 1982 niso ravno slabe, potrebno pa bo vložiti maksimalne napore, da bomo objekte zgradili v pogodbenih rokih in primerni kvaliteti.	Roman Ajster
Kako do materialov?
Cas kaže zobe
čim manjša sredstva in zmanjšali tudi stroške notranjega transporta.
Osebnim prejemkom, ki bremenijo materialne stroške, sledimo, in se le-ti smejo gibati skladno s porastom obsega proizvodnje in dohodka. Pri tem pa smo včasih nemočni, ker moramo prevzemati . dela tudi v bolj oddaljenih območjih in se nam s tem ti stroški večajo.
Sistem nagrajevanja po delu bo potrebno še dograditi tako, da bodo vključeni poleg časovne norme še nekateri elementi, kot so udeležba na prihrankih itd.
Ob spoznanju, da bodo zmanjšane investicije, smo že ukrepali v smeri preusmeritve nekaterih dejavnosti z uvajanjem drugačne tehnologije, odnosno komplet atije storitev. Kleparski obrat je že delno preusmeril svojo dejavnost tako, da je kljub kadrovskim težavam podvojil fizični obseg proizvodnje. Ne samo to, vso skrb posvečamo tudi opremi. Ker je ni mogoče nabaviti (ni uvoza) smo se odločili izdelati stroj za upogibanje, ki bo prispeval k zmanjšanju stroškov.
Enota za prezračevanje, ki deluje v sestavi obrata centralnega ogrevanja, je svoj obstoj v preteklem letu v popolnosti upravičila in izvedla nekaj zahtevnejših objektov. Dani so vsi pogoji, da se loti še nekaterih del, ki so. ali na tudi ne. vezana na instalacijsko dejavnost.
Ob boljši organizaciji ključavničarskega obrata, bi se ta moral vključiti v zunanje posle, saj bi s tem pridobili prepotrebna devizna sredstva. Poleg tega pa moramo razmisliti o sami proizvodnji, kjer niso možnosti dopolnitve programa, oziroma preusmeritve nič manjše kot v ostalih obratih.	Jože Pintar
uspešnejše in učinkovitejše poslovanje, so naše misli usmerjene tudi v prihodnost.
Kljub temu, da bomo nadaljevali z gradnjo objektov, začetih v letu 1981,
Avtomehanična delavnica Izletnika Celje
Dokaj ugodni vidiki
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Zmanjševati stroške
TOZD MOBILIA LJUBLJANA
Se enkrat večji izvoz
TOZD Gradbeništvo Ro-gaška Slatina v tem letu nadaljuje izgradnjo že pričetih del iz lanskega leta na širšem območju občine Šmarje pri Ješah, v tovarni avtomobilov TAM Maribor in občini Pregrada. V občini Šmarje pri Jelšah gradimo šolo in bloke v Ratanski vasi, gostinsko-tr-govski center v Šmarju pri Jelšah, rekonstrukcijo obrata »Vlital« v Mestinju, sušilnico lesa v »-Bohorju« Mestinje, perutninarsko farmo v Hanjskem za Kmetijski kombinat Šmarje in kislinsko polimioo s skladiščem za TOZD Dekor Kozje. Za potrebe Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah adaptiramo skladišča in trgovine
v Polani, Podsredi in Lesičnem. Gradbišče imamo tudi v Virštanju, kjer adaptiramo gostišče za Kmetijski kombinat. V TAM Maribor gradimo prizidek k livarni in adaptiramo stari objekt jedilnice.
Na sosednjem Hrvaškem imamo gradbišče v Tvor-nici staikla i plastičnih proizvoda Hum na Sutli. Gre za temelje peči in orodjarno.
Razne manjše objekte gradimo v Straži-Plastika. V Pregradi gradimo novo šolo, gradimo v obratu ORI-ROTO temelje za šotor, razne prizidke in urejamo tovarniško dvorišče. V De-siniču končujemo stanovanjski blok.
V temeljni organizaciji si prizadevamo, da bi v tem letu zmanjšali stroške, ki nam jih povzročajo zelo odmaknjena gradbišča, veliko število objektov, razdrobljenost in večkrat tudi majhna vrednost objektov.
Naša stabilizacijska prizadevanja, ki smo si jih zastavili s programom, morajo biti usmerjena tudi v to, da zmanjšamo predvsem še režijo TOZD. To režijo nam povzroča mnogo objektov, oddaljenost objektov, prevozi delavcev do teh objektov in ostali stroški, ki so vezani na organizacijo in življenje gradbišča. Tudi število samih režijskih delavcev je zato večje.
Večina objektov, ki jih gradimo sedaj bo do polletja gotovih, zato bomo morali do tega časa pridobiti nova dela.
Potrebna bo zelo velika angažiranost, saj se investicije zmanjšujejo. Morali bomo delati še na ostalih območjih, kjer nam do sedaj vsled obilice del v preteklih letih ni bilo potrebno. Več se bomo morali povezovati z ostalimi TOZD gradbene operative.
Vsekakor bo v tem letu veliko problemov in težav, s katerimi se bomo srečevali. Z doslednim izvajanjem naših stabilizacijskih prizadevanj, z dobrim in kvalitetnim delom ter izpolnjevanjem rokov, bomo premagali vse težave.
Albin Sprajc
Gradnja Kulturnega doma
začasno ustavljena
Stanovanjski blok v Ratanjski vasi
Osnovna šola Rogaška Slatina v soseski Ratanjska vas
Kaj si gospodarske organizacije, še zlasti lesno predelovalna industrija, lahko obetajo od letošnjega leta?
V vseh gospodarskih panogah, še posebej v gradbeništvu, so bolj ali manj previdni, ponekod celo zaskrbljeni. Praktično je bilo 1981. leto prelomno z mnogimi gospodarskimi navadami in slabostmi. Čeprav so ti ukrepi dolgoročno u-smerjeni in edino sprejemljivi, so povzročili tudi dobro dozo nelagodja temeljnim organizacijam. Leto 1981 ni bilo lahko, leto 1982 pa ne bo nič lažje.
Preteklo leto je prineslo kup gospodarskih težav: visoka inflacija, zadolženost, primanjkovalo je reproma-teriatov in drugega blaga, do izraza so prišle tudi težave, ki so posledica trga-
lo Integracijo z DO GIP Ingrad, smo k našemu proizvodnemu programu dodali še primarno predelavo lesa.
Z gotovostjo planiramo, da bomo v enotah naše TOZD v letu 1982 proizvedli izdelke v vrednosti 97,8 mio din (po cenah iz leta 1981) in sicer v enoti Mobilia 62,5 mio din, v enoti Mizarstvo Medvode 17,3 mio din in na žagi Se-ničlca 18 mio din.
Naše izdelke bomo tako, kot že vrsto let doslej, montirali na objektih po vsej Jugoslaviji. Izmed pomembnejših objektov, ki jih bomo opremili, so Dom upokojencev Moste, Dom samskih delavcev Ljubljana — stavbno opremo (gradi Ingrad), Poslovno zgradbo UNIŠ v Bugojna, več ob-

Z vključitvijo v Ingrad In pridobitvijo žage Seničica nabava rezanega lesa ni več problematična.
Dober izkoristek materiala — večji dohodek
nja tržnih odnosov.
Glede na proizvodno u-smerjenost TOZD Mobilla, lahko potrdimo, da smo delavci pripravljeni pričakali postavno leto, saj so prizadevanja tehnično-komer-cialne službe v zadnji polovici leta 1981 obrodila sadove, tako da so naše proizvodne kapacitete praktično zasedene do druge polovice leta 1982. Izvozna prizadevanja, ki smo jih pričeli uresničevati v zadnji polovici lanskega leta, pomenijo dobro startno osnovo za izvoz na konvertibilno tržišče v letu 1982.
Proizvodna usmerjenost TOZD ostaja nespremenjena, kar pomeni, da bomo še naprej proizvajali pohištvo in notranjo opremo za znanega kupca. Z uspe-
jefctov za ZOI v Sarajevu, trgovino Elan v Titogradu, Avtobusno postajo v Prištini ter več manjših hotelov in trgovin v sodelovanju z Lesnino in Slovenijalesom, s katerimi imamo sklenjene letne sporazume o poslovno tehničnem sodelovanju.
Iizvbz v letošnjem letu nameravamo povečati za 100 °/o. Planiramo, da bomo uspeli na natečaju za opremo dveh hotelov v Izraelu in šole za kadete v Libiji. Izvoz v današnjem trenutku ne predstavlja samo potrebo, pač pa tudi nujo, saj ni realnih možnosti, da bi se v naslednjih letih povpraševanje po naših proizvodih pri nas povečalo.
Delo, ki smo si ga zas-ta-
vdli, bo mogoče uresničiti či, med ostalim tudi hitrej-le z aktivnim viključeva- šemu porastu svojega oseb-njem vseh zaposlenih v nega standarda.
TOZD slkupaj z vsemi V letu 1982 bo potrebno DPO.	posvetiti tudi več pozarno-
Zastavijene naloge bo s ti jačanju delovne dis cipo trebno v celloti izpolniti, pline in samoupravne od-čeprav se borno morali v govornosti vseh zaposlenih, tem letu marsičemu odre-	Zoran Trošt
TOZD Prevozi
Velike naloge
Izhajajoč iz sedanjega zapletenega gospodarskega položaja v gradbeništvu, smo si delavci v temeljni organizaciji »Prevozi« zastavili zahtevno nalogo in planirali, da bomo v letu 1982 ustvarili 106.000.000,— din celotnega prihodka ob enakem številu zaposlenih kot smo jih planirali že leta 1981.
delovne organizacije. Glede na dejstvo, da so za gradbeništvo pred nami težki časi, letni proizvodni plan Gradbene operative tem bolj potrebujemo, da borno v primeru nepopolne angažiranosti kapacitet, le-te /poskušali oddati zunanjim koristn i kom;
— V peskokopu H ras teni ce bomo takoj pričeli s
Za realizacijo zastavljenega cilja pa bo prvenstveno potrebno:
— S temeljno organizacijo Gradbena operativa Ljubljana in ostalimi TOZD v delovni organizacija vzpostaviti kar najboljše medsebojne odnose pri naročanju in koriščenju prevozov in strojnih storitev. Izkušnje potrjujejo, da se delo uspešno odvija le, če je dobro organizirano in planirano.
Ker je temeljna organizacija »Prevozi« prvenstveno organizirana za prevozne in strojne storitve, s katerimi zadovoljuje potrebe deda TOZD Gradbene ope-raitive v Ljubljani, je za možnost boljših rezultatov potrebno, da naša temeljna organizacija dobi poleg rednih tedenskih, mesečnih planov tudi letni predvideni obseg gradbenih del, kar nam bo omlogočalo preskrbeti predvidene potrebe po strojih, oziroma najemanju dodatnih kapacitet zunaj
proizvodnjo drugih gramoznih agregatov, posebno ob dejstvu, da so za to dani pogoji in možnost, da se določena	neizrabljena
strojna oprema, ki jo imamo v delovni organizaciji, koristno uporabi.
— Da se bomo delavci naše TOZD, Skladno z možnostmi, vključili v izvajanje gradbenih del, ki jih zvaja naša delovna organizacija v tujini.
Ne nazadnje maramo o-meniti, da bomo v letu 1982 pričeli z gradnjo nadomestnih prostorov, kar je zapisana Obljuba in dolg delavcem naše temeljne organizacije že od vključitve v GIIP »Ingrad«.
Naloge, ki so pred našim majhnim kolektivom, niso lahke. Prepričani smo, da bodo ob naporu in pomoči delavcev naše TOZD in ostalega kolektiva GIP »Ingrad« ob koncu leta že vidni rezultati in plodovi našega dela In prizadevanja.
Nevenka Ahčan
PISMO IZ IRAKA
Dela napredujejo
Kol-7, 11. 2. 1982.
Dne 16. t.m. smo prejeli pismo od dipl. inž. Petra Pavlina iz Iraka, v katerem sporoča, da zaradi preobilice dela ni mogel pripraviti obljubljenega prispevka za naše glasilo.
V pismu je napisal nekaj telegrafskih podatkov iz gradbišča Kol-7:	»Začeli
smo delati 20. novembra 1981, dela uspešno napredujejo, naselje gradimo po planu, prednaselje (kontejnersko) s kuhinjo je bilo končano za novo leto, v
montažne barake smo začeli vseljevati delavce na začetku februarja, glavna restavracija bo začela obratovati 1. marca, z glavnimi deli na objektih bomo pričeli 15. februarja. Delavci so skoraj brez izjeme enkratni itd.«, končuje svoje pismo.
Zal, slik restavracije, naselja v gradnji in čistilne naprave sredi puščave nismo mogli objaviti, ker smo film prejeli prepozno. Objavili jih bomo v prihodnji številki.
- mj
TOZD GO LJUBLJANA
Naš načrt je 900 milijonov din
Po združitvi temeljnih organizacij gradbenih ope-rativ GIP Ingrad in GP Megrad v Ljubljani je tako združena temeljna organizacija ena na j več j ih v sestavu DO GIP Ingrad,
Za temeljno organizacijo s 538 zaposlenimi se predvideva v tekočem letu izvršitev proizvodnega plana v višini 900.000.000 din.
Za takšen znesek pa je potrebno izvršiti veliko del na mnogih objektih, še prej	pa	taikšen	obseg	del
pridobiti in to v sedanjem gospodarskem trenutku zmanjšanja investicij in zaostrenim tržnim pogojem ter hudi konkurenci v gradbeništvu. Jasno, da bo pri tem morala komerciala odigrati svojo vlogo, ostale službe in sama operativa pa svoj del nalog. Naša obveza	za	takšen	obseg	del
izhaja iz dejstev, da tako velika temeljna organizacija mora ustvariti takšen celotni prihodek za zadovoljevanje vseh potreb poslovanja.
Ker smo veliko objektov, ki smo	jih gradili v	letu
1981	že	predali	investitor-
jem, smo v letošnjem letu angažirani predvsem na večjih objektih iz preteklega obdobja in to: stolpnica nedružiniskih stanovanj v Šiški, dom upokojencev Moste, stanovanjski bloki v soseski ŠS-8/2, av-tomontaža in stanovanjski
kompleks v Domžalah.
V	najkrajšem času predvidevamo pričeti z deli na večjih Objektih in to: po-trošniško-trgovskem centru na Rakovniku, stanovanjski stolpnici S-2 v soseski SS-8/2-III. faza, stanovanjski Moki ŠS-8/2-IV. faza, nadaljevanje ded na II. fazi stanovanjskega kompleksa v Domžalah in pridobiti dela na predvidenih objektih iz Samoprispevka III v Ljubljani.
Uspehe pri delu v tekočem letu želimo deliti tudi z ostalimi temeljnimi organizacijami v okviru DO GIP »Ingrad«. Tu imamo v mislih dohodkovno povezovanje na skupnih poslih, kjer bo potrebno enotno nastopati, v enaki meri pa prevzemati tudi poslovni riziko. V situaciji, v kateri se nahajamo, bo potrebno veliko potrpljenja in solidarnosti med TOZD.
V	bodoče bo potrebno vse nesporazume in razhajanja podrediti enotni politiki delovne organizacije, kar mora biti opredeljeno v planskih din ostalih dokumentih.
Pri samem delu in poslovanju se maramo stabilizacijsko obnašati, to pomeni, da mora vsak posameznik prispevati k temu svoj delež.
V	tekočem letu se bomo posebno zavzemali za boljše .izkoriščanje delovnega
časa, za zmanjšanje visokega procenta bolniškega staleža, za racionalno trošenje in uporabo materialov ter za odpravljanje vzrokov slabih izvedb del in prekoračitev pogodbenih rokov, kajti samo tržišče in sedanje gospodarske razmere zahtevajo, da se prevzeto delo opravi hitro in kvalitetno.
Boris Petan
Stanovanjski blok B-9 v soseski SŠ-8/2 v Dravljah
Emona Center ob Celovški cesti v Ljubljani
Dom upokojencev na Koleziji je označen s ploščico o dograditvi: Megrad 1982 (?)
TOZD IGM Medlog
V zavesti in delu je naša prednost
Proces uravnovešanja našega gospodarstva, bo letos prav gotov globoko zarezal v vrste gradbincev. Od pripravljenosti in sposobnosti pa bo odvisno, v
koliki meri bo prizadel tudi nas.
Ce na kratko preletimo naše obrate v TOZD in pregledamo perspektivo in zasedenost kapacitet, lahko ugotovimo naslednje:
Obrati, ki so uravnani v proizvodnjo betonske galanterije za tržišče, to so obrati Inas, obrata za izdelavo opeke v Medlogu in na 'Frankolovem, cement-nine pa tudi obrat cevi, so za leto 1982 z delom preskrbljeni. Povpraševanje v prejšnjem letu, kot sklenjene nove pogodbe s kupci, nam dajejo tako zagotovilo.
Prav tako je zagotovljeno delo v obratu trafopo-staj v Rogaški Slatini. Sklenjen sporazum v tem letu s TSN Maribor nam tudi daje tako jamstvo. Obseg del pa bo povezan z razvojem obstoječega programa in nudenjem širše ponudbe.
Obrat lahki elementi na srečo letos ni v krizi z delom, kot je to bilo v lanskem letu. Ta ugotovitev velja vsaj za prvo polovico leta. Nadaljnja dela bo potrebno še zagotoviti.
Obrat težki elementi. Proizvodn ja montažnih hal ni zagotovljena v trenutni situaciji, je celo kritična. Iščemo in izstavljamo ponudbe, vendar konkretnih naročil ni. Za pridobitev del, se bo morala polno zavzeti predvsem komerciala, ker so pri nas še dejanske možnosti za plasiranje montažnih objektov. Dejstvo je namreč tudi, da je obrat z 20 % celotno realizacijo TOZD, še visoko rentabilen in da te proizvodnje ne smemo zapostavljati.
Za kamnolome menimo, vsaj za enkrat, da ne bodo zašli v takšno krizo, da bi resno ogrozili redno proizvodnjo.
Peškolom Stranice je konkurenčen v ceni, izbiri in stalni zalogi, odprt za široko tržišče in ima širok krog kupcev na celjskem in mariborskem območju.
Kamnolom Liboje. Njegova proizvodnja je omejena In le s težavo zadovoljuje domače potrebe in
potrebe železarn. Z odpiranjem nove etaže bo proizvodnja še otežkočena.
Kamnolom Bogaška. Proizvodnja je že leto dni omejena le na tampone in na-
sipe. Po trditvi predstavnikov regije in potencialnih odjemalcev, računamo, da bo možno to proizvodnjo
Optimizem
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo s prizadevnim delom vseh zaposlenih uspešno zaključili preteklo poslovno leto in z optimizmom vstopamo v leto 1982. Zavedamo se, da se bodo pogoji gospodarjenja v tem letu zaostrili in bo mnogo težje pridobivati dohodek. Na tem področju lahko sami še veliko storimo, zlasti z boljšo delovno disciplino, vestnim in kvalitetnim delom ter doslednim nagrajevanjem po delu. Smatramo tudi, da je že skrajni čas, da preidemo od besed k dejanjem, da uveljavimo boljše vrednotenje proizvodnega dela in s tem spodbudimo večji interes zaposlitve mladih za proizvodne poklice. 2e vrsto let si brezuspešno prizadevamo pridobiti nove mlade delavce v naše vrste, da bi nadomestili odhode v pokoj in kolektiv pomladili, saj mora bodoči razvoj temeljne organizacije sloneti na mlajši generaciji ob prenosu bogatih delovnih in samoupravljal-sfcih izkušenj dolgoletnih delavcev. Razen kadrovskih problemov, se pri delu srečujemo z vrsto drugih in bi želel izpostaviti le najbolj pereče.
Že v preteklem letu, predvsem pa sedaj, se soočamo z občutnim pomanjkanjem okroglega lesa in tudi v bodoče ne moremo pričakovati znatnega izboljšanja. Dogaja se celo, da moramo delavce v obratu žaga zaradi pomanjkanja hlodovine premeščati na druga dela, motnje v proizvodnji pa se kažejo tudi v mizarskem in tesarskem obratu zaradi pomanjkanja kvalitetnega lesa in specialnih sortimen-tov za ostrešja.
Uvozne omejitve občutimo pri nabavi strojev, mehaniziranega orodja in re-
tudi prodati.
Zaskrbljujoči so le obrati betonarna, železokrivska delavnica in polagalci armature, ki so popolnoma vezani na našo gradbeno operativo in predstavljajo nad 40 odstotkov realizacije TOZD. Tu bomo marali slediti dejstvu in se prilagoditi obsegu del gradbene operatlve ter del prostih kapacitet zaposliti na tujem tržišču.
Prizadevnost kolektiva in trdo delo je že vsa leta prisotno, to je tista prednost, ki nam ne prinaša presenečenja.
Prepričan sem, da bomo ob nadaljnjih naporih, zavesti in disciplini vsakega člana kolektiva premagali težave, s katerimi se bomo soočali in da bomo uspešni tudi naprej.
zervnih delov. Opažamo, da občutno zaostajamo pri opremljenosti z raznimi ročnimi stroji, saj nas na tem ipodročju prehitevajo zasebni obrtniki. Kot rdeča nit nas v poslovanju stalno spremlja pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, kar znatno vpliva na uspešnost poslovanja.
Smatramo, da z zaposlitvijo kapacitet v tem letu ne bo večjih težav ob upoštevanju dejstva, da so že v začetku leta te zasedene povprečno 60
V glavnem izvajamo dela v širši celjski regiji na stanovanjskih, industrijskih, družbenih in drugih objektih. V kolikor pa bo potrebno, smo se pripravljeni vključevati tudi v širši slovenski in jugoslovanski prostor. Prizadevamo si, da se vključimo v izvoz (Irak) in to najprej s proizvodi obrata žaga (razne vrste žaganega lesa), vendar smo na tem področju tudi omejeni zaradi pomanjkanja hlodovine. Pirvi koraki so tu že storjeni, vendar nam manjka izkušenj, pa tudi na nivoju delovne organizacije se bo potrebno še bolj organizirati — usposobiti ustrezne službe v delovni skupnosti skupne službe.
Kot v preteklem letu, bo tudi v tem dosti dela za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, kateri bodo morali še bolj zavzeto in tvorno sodelovati pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev v naše osebno in skupno zadovoljstvo.
Ob tej priliki se delavci Lesnih obratov zahvaljujemo vsem ostalim temeljnim organizacijam in delovni skupnosti skupne službe za uspešno dosedanje poslovno sodelovanje in želimo v bodoče vsem še veliko delovnih uspehov.
Adolf Kregar
Stane Zagode
TOZD LESNI OBRATI Gomilške
ob nalogah
KAKO V OBČINI LETOS? — Delegati vseh zborov celjske občinske skupščine so na ločenih sejah v sredini februarja sprejeli predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v tem letu. Po tem dokumentu ki je bil dlje časa v javni razpravi, bi se naj industrijska proizvodnja povečala za 2 do 3 %, družbeni proizvod za 3 °/o, produktivnost za 2,1, izvoz za 8% in zaposlenost za 0,9 %. Kot kažejo te osnovne usmeritve, je močan poudarek zlasti na izvozu. Resolucija nadalje opozarja na večje dohodkovno povezovanje, ki naj tudi zagotovi boljšo preskrbljenost s surovinama in reprodukcijskimi materiali Sicer pa ta dokument poleg drugega poudarja nujnost čim večjega izkoriščanja vseh proizvodnih zmogljivosti.
PRIPRAVE NA TRETJI SAMOPRISPEVEK — Delegati zborov občinske skupščine so že lani, ob razpravi o uresničevanju programa drugega samoprispevka, ugotovili, da bo treba v občini nadaljevati s takšno solidarnostno akcijo, če bomo hoteli hitreje reševati nekatere pomembne skupne naloge. Sicer pa sta zlasti dosedanja samoprispevka v občinskem merilu potrdila, da so delovni ljudje in občani z velikim razumevanjem sprejeli obe pobudi o združevanju iserdstev. Tako smo tudi prišli do novih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, doma za ostarele, objektov za kulturno in družbeno dejavnost, tudi za šport itd. Glede na takšna spoznanja in dosedanje uspehe, so stekle priprave na sprejem tretjega samoprispevka. V ta namen je izšla, oziroma bo v kratkem dotiskana, posebna številka Informacij Indok centra občine Celje, ki bo prikazala ne samo uresničevanje programa drugega samoprispevka, marveč tudi nakazala smernice in predlog programa za tretjo solidarnostno akcijo v celjski občini. V njej gre predvsem za dela, ki hi jih naj opravili v 'krajevnih Skupnostih. To pa so predvsem komunalna dela, tista, ki zadevajo nove vodne vire, ceste, kanalizacijio, mrliške veže, hortikulturne ureditve, telefone, itd. Skratka, gre za dela, za katera slo delovni ljudje in občani živo zainteresirani, ki vplivajo na njihovo počutje in podobno. Zato je predlog programa tretjega samoprispevka v celjski Občini blizu ljudem. Ne kaže prezreti, da so predlog del predložile krajevne skupnosti same. Že to dejstvo potrjuje, da ima program široko podporo in da odločitev o samoprispevku ne bo težka, kljub vsemu. O tej pomembni odločitvi bodo v sredini marca razpravljali delegati zborov občinske skupščine, v sredini aprila so za tem predvideni zbori v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah, na katerih bodo razpravljali o programu delu in drugem.
LETOS 251 NOVIH STANOVANJ — Po programu naj bi letos v celjski občini zgradili vsega skupaj 251 novih stanovanj, kar je za trideset manj, kot 'predvideva srednjeročni načrt. Pa tudi sicer je očiten zaostanek pri gradnji, saj bo znašal po drugem letu novega srednjeročnega obdobja, torej ob koncu letošnjega leta, že 62 stanovanj.
			...«,	■
		\ t	s- .» -	,	\ *	1 1
IflHEMr Ju		iLsrt.> A, ;J
V gradnji vrtec v celjski soseski Center
DELAVSKI SVET SKUPNIH SLUŽB
Sprejet pravilnik
Na seji delavskega sveta skupnih služb, ki je bila 14. januarja letos, so se delegati največ vključevali v razpravo o sprejemu pravilnika o hišnem redu v novi poslovni stavbi Ingrada.
Precej pripomb so prenesli iz svojih samoupravnih delovnih skupin o posameznih poglavjih pravilnika, ki ureja delovni čas, režim gibanja (prihodi na delo In odhodi, evidentiranje prisotnosti), sistem dovolilnic med delovnim ča-
o hišnem redu
som, režim obiskov, zaklepanje prostorov, receptor-sko-vratarsko In varnostno službo, požarno-varnostne predpise, koriš 'enje sejne dvorane, parkiranje osebnih avtomobilov In koles, poslovanje v jedilnici in bifeju ter druge zadeve, pomembne za poslovno stavbo.
Delavski svet je nato sprejel pravilnik, vendar e pripombo, da se v čistopisa upoštevajo pripombe delegatov.
Vili S.
Izobraževanje je naša osnovna naloga
Februarska tema
Ena osrednjih tem sedme redne sefje koordinacijskega sveta »Ingnadove« mladine so bile priprave na letne programsko — vodilne konference.
Predstavniki osnovnih organizacij smo se dogovorili, da bodo konference do srede marca 1982. Talko bo moč pravočasno izvesti tudi centralno konferenco v okviru DO Ingrada.
V pripravah na obračun dela je potrebno upošteva-
Pismo vojaka
MALO DRUGAČNO NOVO LETO!
Talko tovariši, po daljšem molku se vam zopet javljam iz svoje nove kasarne »'Bora Markovič« iz Ohrenovca. Ob vseh teh čestitkah, ki ste jih prejeli ob Novem letu, vam jaz pošiljam čisto posebno — čestitko vojaka, vojaka, ki je najdaljšo noč v letu preživel na dolžnosti. V nekaj skromnih besedah bom poskušal opisati vse taste trenutne občutke, ki sem jih s svojimi ®ovojaki delil to noč.
Čeprav je vojaško življenje težko, so tudi trenutki, ki ti ostanejo večno v spominu. V spominu ti ostane vsa tista predpraznična naglica (ob pripravljanju skromne zakuske), vsa tista 'majhna presenečenja, ki jih pripravimo eden drugemu s skromnimi darili, itd.
Obenem ti ta sovojak predstavlja očeta, mater, dekle-ženo, v tistem trenutku deli s tabo vso otožnost in bolečino.
Prestop iz starega v Novo leto nam vojakom pomeni nekaj svetega, saj se zavedamo da z nami živi cela domovina. Ona nam nudi drugi materin objem, očetov stisk rok, ženin poljub.
Zatorej vedite vse matere in očetje, žene, vaši sinovi in možje niso to noč preživeli sami, z njimi je to noč dihala cela JUGOSLAVIJA.
To bi naj bil opisan
Vsakoletna občinska mladinska politična šola na Dobrni je v tem oziru temeljnega pomena za vodstvene mladinske kadre.
V decembru so se je udeležili predvsem evidentirani kandidati za člane predsedstev v OO ZSMS v prihodnjem mandatnem obdobju.
To so bili Mladen Pasa-nič, Lovro Komljen, Nenad Krsnik, Damir Bivk in Boris Berghaus.
Z zadnjim električarjem iz TOZD Mehanizacije, smo
se tudi pogovarjali.
»Na Dobrni smo se seznanili z aktualno problematiko sedanjega časa«, je dejal. »-Kot na primer: gospodarska 'Situacija pri nas, delegatski sistem, mednarodna politična situacija itd.«
»■Ali ocenjuješ, da ti je to izobraževanje koristilo?«
»Vsekakor. Poleg kakovostnih predavateljev smo imeli v programu tudi spoznavni večer s plesom ter kulturni program«.
»Omenil sl predavatelje,
Pogovarjali smo se o religiji
ti dejstvo, da smo v zadnjem mandatnem obdobju uvedli enoletni -mandat za člane vodstva OO ZSMS. Poskrbeti moramo tudi za sestavo kakovostnih programov dela, pri tem pa upoštevati problematiko trenutne gospodarsko-poli-tične situacije.
V takšni, kakršna je, pa vemo, da smo njenim posledicam najbolj izpostavljeni prav mladi.
a P.
utrinek iz mojega vojaškega življenja, obenem pa tudi novoletna čestitka vsem članom GIP Ingrad.
Topič Zdravko V.P. 4135/8 11500 Obrenovac
POZDRAV VOJAKA
Risal nam je ŽELJKO CVETKO, ki služi vojaški rok v srbskem mestu Sur-dulica.
»Dragi tovariši, lep pozdrav in veliko uspeha v letu 1982 vam želi Željko.«
V Okviru programa komisije za izobraževanje pri KS ZSMS Ingrad in aktiva mladih komunistov smo imeli 21. januarja letos predavanje na temo SOCIALISTIČNE SILE, RELIGIJA IN KLERIKALIZEM. Terno nam je podal Darko Končan, predsednik OK
ZAHVALA
Kulturno umetniško društvo »Zarja« Trnovlje nam je poslalo pismo:
Spoštovani,
ponovno dajemo obračun, pregled doseženega in z optimizmom gremo v novo leto. Optimizem in človeška volja sta lastnosti, brez katere si ne moremo predstavljati napredka in premagovanja težav, s katerimi se srečujemo. Živimo bogato življenje, bogato s humanizmom in predanostjo našim svetlim idejam. Kljub nevšečnostim zremo ponosno nazaj in pogumno upiramo svoj pogled naprej!
Preteklo leto je bilo u-spešno, samo po sebi pa je razumljivo, da sl vedno želimo še boljše in več. To pa je odvisno od nas samih, kajti številčnost In kakovost prireditev bo prav gotovo našla svoje vrednotenje. Res pa je, da brez VAS ne bi dosegli vsega tega, kar smo. Za vse opravljeno ISKRENA HVALA! Ta zahvala je samo skromna pozornost drug do drugega.
Mirko Onič-Tobak
Protest
Blues
Dežne kaplje padajo,
padajo na šipe
Zamažejo jih s cinikamiškim prahom, prahom, prahom
Valijo se gmote tega prahu, tega prahu
Kdaj v Začretu bo vse zeleno, spet vse zeleno
Voglajna bo čista in ribe v njej, kdaj, kdaj?
Mine dan, mine noč, mesec je na okrog
Pride dan, pride noč, tebe ni,
boš sploh prišla?
Cas beži, telefon zvoni, ura je že polnoč
Deklica, zamudila si, čakal sem, več te ne bom
Ce še prideš kdaj,
zdnarvo,
ti rekel bom
ZSMS Celje, ter tudi član republiške komisije za verska vprašanja pri SZDL Slovenije.
V Jugoslaviji je po ustavi zagotovljeno vsem, ne glede na vensko pripadnost, da se lahko enakopravno vključujejo v naš samoupravni socialistični sistem, cerkev pa je ločena od države. Tovariš Končan nam je v svojem predavanju zelo obširno in argumentirano podal probleme,
med temi je bila tudi predsednica slovenske mladine, Tatjana Colarič?«
»Da, predsednica je podala uvod k razpravi o aktualnih nalogah slovenske mladine. V nadaljevanju smo ugotovili, da je eden prvih Ciljev doseči množičnost mladinske organizacije. To pa je tudi pogojeno s kvalitetnimi in privlačnimi programi dela.
To temo bo vsekakor potrebno doreči na letošnjem mladinskem kongresu v Novem mestu.«	O,. P.
ki so na področju odnosov med cerkvijo in našo samoupravno socialistično skupnostjo, pa tudi delovanje domačega klera in cerkvene emigracije.
Vsi, ki smo se udeležili predavanja, smo dobili odgovore na številna vprašanja, ki so nas zanimala s tega področja. Iz udeležbe in debate, ki se je razvila na koncu predavanja, je 'bilo razvidno, da je bila tema zelo zanimiva in podana na tak način, da je bila razumljiva vsem.
Pavel Grabner
PRIZNANJE
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE

. qomt Kkmm sato
i*

Pri gradnji 'bivaka za gorsko reševalno službo na Mozirski planini so opravili naši brigadirji skupaj 296 udarniških ur, za kar so prejeli to lepo priznanje Planinske zveze Slovenije.
Ti brigadirji tvorijo jedro kluba brigadirjev, ki je bdi ustanovljen pri GIP »Ingrad« v .mesecu januarju 82. Za predsednika je bil izvoljen Dragan Duikič, za sekretarja kluba pa HamzaJija Okič.
Imenovanima čestitamo, vsem brigadirjem pa želimo še podobnih uspehov.
POSVETOVALNICA
J. V. sprašuje:
Sem invalid II. kategorije invalidnosti, s pravico do 4 urne zaposlitve.
Ali imam pravico do odmora za malico in koliko časa lahko le-ta traja ter ali imam pravico do toplega obroka, oziroma ustreznega nadomestila zanj ter v kakšni višini?
ODGOVOR:
Najprej je treba povedati, da odmor ni namenjen izključno malici, ampak je odmor potreben delavcu, da si med delovnim časom odpočije, sprosti, ker je potem delovna storilnst večja, saj delavec lahko lažje nadaljuje z delom. Zato je tudi Zakon o delavnih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 24/ 77J izrecno predpisal, da odmor ne sme biti ne na začetku in ne na koncu delovnega časa.
Zakon o delovnih razmerjih je odmore predpisal v 85. in 86. členu in govori samo o pravici do odmora pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom, glede ostalega pa določa, da delavci sami u-rediijo v svojih samoupravnih splošnih aktih. V 104. členu Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in DSSS je določeno, da delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom (do 5 ur), nimajo pravice do odmora med delom. Določba našega akta je jasna in se nanaša tudi na invalide, ki glede tega niso in ne morejo biti nikakršna izjema.
Že na začetku je bito povedano, da ima malica z odmorom zelo malo skupnega in to v tem smislu, da pravico do malice ne predpisuje omenjeni zakon o delovnih razmerjih, ampak je to avtonomna pravica delovnih ljudi, kar pomeni, da se delavci sami dogovorijo ali bodo imeli nadomestila za malico ali ne, pri čemer je seveda višina nadomestila omejena, da ne bi prihajalo do izkoriščanja. In ker smo se delavci Ingrada dogovorila, da bo Ingrad nudil topli obrok svojim delavcem, menim, da tu v tem pn-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata ALOJZA SAMCA se Iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata družbene prehrane za Izrečeno sožalje, darovano cvetje in zadnje spremstvo dragega pokojnika.
Ivanka Pavič
meru delavci s skrajšanim delavnim časom ne bi smeli biti prikrajšani in da imajo pravico do malice, kakor vsi ostali, če pa je tak delavec bolan, da toplega obroka, kakršnega nudi DO, ne sme uživati, mora imeti od zdravnika ustrezno potrdilo, na podlagi katerega dobi nadomestilo.
Do tega so upravičeni tudi delavci s skrajšanim delovnim časom, kar pa seveda ne pomeni, da imajo tudi pravico do odmora, kakor tisti, ki delajo poln delovni čas, zato bodo svojo malico použili v času izven 4 urnega delovnega časa.
Rado Cevnik, dipl. pravnik
samoupravljanja v naši delovni organizaciji.
Sodelavci
TOZD GO Šentjur
PO 30. LETIH V INGRADU
Štefan Klenovšek v pokoj
V	tem mesecu se je upokojil naš dolgoletni sodelavec Stefan Klenovšek, gradbeni delovodja v TOZD GO Šentjur.
V	naši sredini je tol nepretrgoma vse od 1953. leta, do združitve v Ingrad pri takratne Graditelju Celje.
Začel je kot VK zidar, nato je leta 1957. končal gradbeno mojstrsko šolo in nadaljeval kot gradbeni delovodja na mnogih gradbiščih v delovni organizaciji.
Kot član ZK je vseskozi delal na družbenopolitičnem področju in opravljal
več odgovornih funkcij v podjetju in tudi zunaj njega, za kar je bil večkrat odlikovan.
Tov. Klenovšek je tol aktivni udeleženec NOB od 1942. leta.
Med delavci na gradbišču in v TOZD, kjer je združeval delo toliko let, je bil zelo priljubljen, zato se ga bomo vsi radi spominjali. Upamo, da nas bo večkrat obiskal in nam svetoval iz svojih dolgoletnih izkušenj.
Vsi delavci se mu zahvaljujemo za njegov delovni prispevek in za graditev
Posnetek je s srečanja upokojenih delavcev Ingrada v lanskem letu.
V 1981, letu se je v naši delovni organizaciji upokojilo 50 delavcev (23 invalidsko in 27 starostno), ki so skupaj opravili v DO in pri njenih prednikih 914 let aktivnega dela.
Na srečanju ob zaključku njihovega dela in leta, 17. decembra lani, se jim je za velik doprinos k našim skupnim ciljem in dosežkom zahvalil v imenu DO Franc Berginc, direktor kadr. pravnega sektorja. Dejal je, da so delali v času, ko bo ta doba v zgodovini naše domovine obravnavana kot izredno uspešna, ko smo hitro naproti vali v ustvarjanju pogojev vrednega življenja delovnega človeka.
Kršitve delovnih obveznosti
V mesecu januarju je skupna disciplinska kmisi-tja obravnavala 19 kršitev delovne obveznosti, med njimi tudi nekaj hujših. Bila sta izrečena dva opomina, v enem primeru je tol postopek ustavljen, za ostale kršitve pa so bili izrečeni naslednji ukrepi.
JAVNI OPOMIN
Bečirovič Ismet — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, Alič Faruk — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni — oba iz TOZD GO Celje; Krk Ljubo, večkratno odklanjanje dela in neprimerno obnašanje do nadrejenega — TOZD PO; Makarič Ranko, povzročitev premoženjske škode z nevestinim opravljanjem delovnih obveznosti (poteg javnega opomina mora povrniti tudi povzročeno škodo — iz TOZD GO Celje; Mahmič Ham-dija, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni — TOZD GO Ljubljana; Daud-begavič Senad, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in neprimeren odnos do nadrejenega — TOZD GO Ljubljana; Janžek Ivan, nedovoljene vožnje s kombijem in s tem povzročitev materialne škode TO
(poleg javnega opomina mora povrniti tudi povzročeno škodo) — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina.
PRERAZPOREDITEV NA DRUGA DELA IN NALOGE
Žlof Marjan, velik inventurni primanjkljaj v skladišču zaradi malomarnega odnosa do dela in povzročitev materialne škode TO zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti TOZD GO Celje, prerazporeditev iz del in nalog v skladišču na delo PU delavca z ustreznim osebnim dohodkom za dobo 1 leta in povrnitev povzročene škode (pavšalna odškodnina).
Turner Alojz, prekoračitev danih podblastil in povzročitev materialne škode TO Gradbeništvo Rog. Slatina, prerazporeditev iz del in nalog delovodje na gradbišču na delo KV zidarja z ustreznim osebnim dohodkom za dobo 1 leta in povrnitev povzročene škode.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
pogojno za dobo 6 mesecev: Didovdč Ljubo — neopravičen izostanek z dela
Zaželel jim je mnogo zdravih let v okolju, kjer živijo in jih povabil, da bi še naprej zvesto spremljali delo našega kolektiva.	— mj
S preselitvijo v novo poslovno stavbo, smo se delavci skupnih služb poslovili od dolgoletnega člana kolektiva, Rudija Gobca in njegove žene Angele.
Rudi Gobec, prej tehnični risar in geometer, je od upokojitve leta 1973 opravljal v prejšnji poslovni zgradbi hišniške posle, Angela pa popoldansko dežurstvo v hišni telefonski centrali.
Za dolgoletno sodelovanje se jima zahvaljujemo in jima želimo še veliko zdravih in prijetnih let. V. S..
6 delovnih dni, TOZD GO Žalec;
pogojno na dobo 1 leta:
Brišnik Viktor — povzročitev večje materialne škode z nevestnim opravljanjem svojega dela - TOZD Mehanizacija;
prenehanje delovnega razmerja: Poturica Nebojša — neopravičen izostanek zdela 8 delovnih dni, TOZD
Prišli -
V	mesecu decembru in januarju smo na novo kadrovali 58 delavcev, od teh so 3 prišli iz JLA.
V	istem razdobju je odšlo 60 delavcev in sicer:
IGM Medlog; Botonjič Mirsad — neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni — TOZD IGM Medlog; Ja-kubovič Muradif — neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni — TOZD GO Celje; Burič Drago — neopravičen izostanek z de'i 10 delovnih dni, TOZD GO Žalec.
S‘efka Krušič
odšli
v JLA 16, na lastno željo 19, iztek pogodbe 5, disciplinska izključitev 3, invalidno upokojeni 6, sporazum 7, odpov. delavca 1, poskusno delo 3.
Obujamo spomine NOB
LJUBITI MORAMO SVOJO DOMOVINO
Marko FEVŽER je referent za nabavo . v /RQZ® IGM Medlog. V delovni apg^fiizfiqiji! združuje delo #e 2") let. ttjjstnc: 'i ^
-im'
-inboiit
bivanje v njem pa še ni bilo varno. Domači izdajalci in bande so uvideli, da j%:' prišel -njihcrv konec, zato so-se" bodili' na vse načine, da. bi' ošfaii'. pri življenju - 4W Ušli" 1 partlžanStci šodbiv	setti1 i mel črn
vodnika: .Naš v»d: je bil skupaj k .'Bolgari-, ki po’ db 'tiištfega' dne .bili na' Strani 'ffemečV.''Tita1 pp'prosili, če lahko pristopijo k partizanski vojski, da bi -oprali svoja sramotna / dejanjau Tito je Dimitrovu dovolil, da se pridružijo partizanski vojski le tisti, ki so bili nasilno mobilizirani in sp- ge -morali. -boriti. na nemški straač . v: t;o\
Skopaj ib- Rdečo armado smti j prodirali ■ proti Beogradu; :kir:-je Ml' osvobojen 20. oktobri-. 1944. leta ih potem--1, dalje- »a ' sremsko fronto, vse do Rume. Potem smo se venili v Beograd, kjer smo se pripravljali za prvomajsko proslavo. Takrat sem prvič videl Tita, kasneje pa še veli<-kofcrat, ko sem bil v oficirski šoli na Banjici. Tito ‘ je prihajal med nas zelo rad. Se danes -sem: ponosen, da sem nekoč Stal ob Titu ob neki priložnosti podeljevanja posebnih priznanj, ki so jih dobivali mladi oficirji. Tovariš Tito ni predaval oficirjem, je pa rad prihajal v predavalnice in med mlade na vaje. Nikoli ne bom pozabil maršalovih naukov in napotil, kak-o moramo ljubiti domovino in ji ostati zvesti.«
Marko je bil demobilizirajo leta 1946 v Sarajevu. Veliko let je minilo od takrat'/ vendar se še vsega živo-spominja.
"Zapisala Lea Cmak
Ni še imel sedemnajst let, ko je odšel v partizane. Bil je v VI. -srbski brigadi. V spominu so mu najbolj ostali dogodki iz leta 1944, ko so septembra osvobodili Niš.
Niš je bil poln četnikov,
Nemcev, ustašev in drugih izdajalcev, ki so iskali zavetje predvsem v niški trdnjavi. .
»Borba je bila huda in je trajala polnih devet ur.
Niš je bil sicer osvobojen,
ZLATI PLAKETI ZA KRVODAJALSTVO
Zvestoba humanosti
Med odlikovanimi krvodajalci v letu 1961 -sta prejela najvišje priznanje ža zvestobo krvodajalstvu zlato plaketo — Irena BRIŠAR -iz skupnih služb in Tomislav NOVAK iz GO Žalec. Lani dosegla 25-krat-n-o darovanje krVi,-
Kako sta! postala krvodajalca In kdq ju je spodbudil?
Irena Brišar je od 1975. leta referent za delo-vna razmerja v delovni skupnosti skupne službe-. Prvič je dala kri leta 1960, ko je še združevala delo v EMO, ki je organiziral krvodajalske akcije. Po prihodu v Ingrad, je za nekaj let prenehala, ker ni bilo organiziranih akcij, nato se spet -odločila- in nadaljevala z rednim dajanjem krvi. -Udeležuje s-6 krvodajalskih akcij, pa tudi poleg njih daje kri do dvakrat na leto: Ireno še posebej odlikuje. njena skromnost, ki- je - pbav gotovo tudi eden od razlogov za darovanje krvi. Na odlikovanja ne da veliko,1 čeprav je vesela svoje plakete — skromnega priznanja za ’ Zvestobo, humanost, požrtvovalnost polnih dvajset let. Zakaj med krvodajalci' ni - več -mladine, je po. njenem mhenju
tivist Rdečega križa v Krajevni Skupnosti Šempeter. Ponosen^ je na prejeto. plaketo ih 1 breij ,'pb-mislčka nS-rti^atta' hiitiiiljeVhti' 'i1 krvo-
bvzrtj:av
:lfTr&.b;,...........; d,
. i	iSkl c- «’>
-bo	fiVl
’ 1 -11 it>	- b	651 <|
-i! jpMum	m
II S	: sgi&i i :®1 f O ’<"() £
NOVI C E
lilij	,3-nii
Tomislav pravi^ibda je sposobnost dajanja krvi najboljše: jamstvo. za -zdravic. cVgču.rpleidibturvodajalr ce v. c (lahko, opri d-obim-o ; le, ,<z vztrajnim . , poučevanjem -otrok že , y- osnovni/ šolii..zlflT Btisrrpa v srednjih šolah. Mladina tWej,ti$tyno - potem huje. sptMibfldo.'. svojih učtr
tel.ioM, vBgpjittitiev, in star?
še v- -	InJlvi
Obema.-:krvodajalcema
iskreno.-čestitamo;!, ’ o
i. . Marija Gazvoda
TEKMOVALI ZA »ZLATO TR ACO« rt
.VSO
. Str-etei Ingrada.: sq,, ppga-nizitrali.i 16. -2. ' tejtmpvflnjs z. zračno puško na, stj-eijščM v naščfn naselju za, prvpn-t stvu Ingrada.
Rezultati.: 1. Aloj/. Krajpcj 350 ko#g<w, 2. Mi-rk-o Zat-r lea' 34!). 3. Marko Kobilic 3:41, 4. Ivan Ah ti k 338, 5, Velimir Todorovič /j35, 6, Drago j Selič 3?2, i?j StapČ Šafarič 3l8, 6. Miran Terglav .318,' 9., Franc Belehar 312, 10,- Ivan Apotekar 252, 11. Milan Kovač 250, 12. Štefan Luc. 248, 13. Franjo Luc. 232, 14. Branko Obreza 199, 15. Ostaja Todič 199 in 16. Igor Romih 187 krp-gov.	. .. V. Š.
e v. i
V IRAKU
-ovk> do UTOVog rn-jnvG'ibx
bvN» idield -V Irak, kjer smo ndeVtseltovivIzvajanje večja investicijska dčlai na gradr hišču : KdMl-ije: od 30. novembra, lani f do-sredine- februarja letos odšlo 56 naših delavčevI v- devetih skupinah.i> V9h'.-*Bmn riinvi.nl Z oZirdfhi na potrebe in razvoj del, so odšli na delo v Irak delavci različnih
gradbenih in drugih pokli- Najprej bodo imeli liscev: priučeni delavci.jaluTŠeminar, zatem pa bii-
' om*-
1.3. — 12.3.: 1 učenec — strojni ključavničar; ri5t.il t-to P iv:.:. 5 učencev, -f STŠ elektro smer;
26.4. —	8.5.: 5 učencev —
STŠ elektro smer;
10.5 — 22.5.: 4 učenci —
'jPfe^adbehff smer/
— [t«.6/: 37rruččn'cbv -
E?- čIS, I&sč -
H|;
V
rmaar. .
tiar ji, tesčtfji, betonercli, strojniki. ■ avtomehaniki,, stroj, ključavničarji, šoferji in gradbeni delovodje iz skoraj vseh naših temeljnih organizacij.
Od neproizvodnih delavcev so v prvi skupini odšli v Irak, dipl. inž. Peter Pavlin — tehnični vodja, geometer Maks Ašič, inž. Dimitrij Bizjak, nato pa pri naslednjih skupinah Marija Ugovšek — kadr. referent, Bogdan Košenina —tehno-log-laborant, Tomaž Klančnik, dipl. inž. — tehnolog, Miroslav Gajšek, vodja gr. in Jožef Jeraša za materialno poslovanje.
PRIČAKUJEMO ŠTIPENDISTE PRVIČ PROIZVODNO DELO ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
V mesecu marcu bodo prišli prvi učenci usmerjenega izobraževanja na proizvodno delo.- Prišli bodo naši štipendisti, poleg njih še nekaj učencev gradbene srednje šole, dočim jih ■ iz gimnazije, ekonomske in podobnih - šol1 letos ne bo.
prid&jb \Hffš¥led<nj(ih terminih :
Bi
Planinska hišica na Rogli
»u; v.
vzrok: fned ' drugim tudi v strahu. Pri odločitvi resnično pomaga spodbuda krvodajalca in lastno nagnjenje/dd rad pomagaš drugim.' ' .
Igeho rže vsa leta doslej in še danes spodbuja lastno vprašanje; »Kaj, če -bi jaz kdaj nujno potrebovala kri?«
Tomislav Novak dela kot PK zidar v TČ)Z D GO Žalec. Prvič je dal kri leta 1960 v JLA pri dvaindvajsetih letih. Ko se 'je vrnil iz JLA, se je redno udeleževal 1 'krOodajhlskih akcij pri Uslugah na Polzeli, nato' pri Gradbeništvu Žalec im zdaj'Tpri GIP »Ingrad«. Udeležuje se tudi akcij’ v KS Šempeter. Tudi' sam je potreboval spodbudo, katero mu je' dal kolega;'rak-
hla pohorski planini Rogli, v bližini hotela Planja, smo. zgradili počitniško hišico za potrebe članov kolektiva.
Brunarica ima dve stanovanjski enoti, v vsaki je dnevna soba s kuhinjsko nišo, sanitarije in spalnica na podstrešju.
■V kuhinji je štedilnik, pomivalni k, hladilnik in orna- , rice z vsem priborom za kuhanje za pet oseb. Dnevni prostor''je opremljen .s kavčem/mizo, stoli in kredenco.
V spalnici ■ so štiri ležišča, koristniki hišice morajo prinesti s seboj le rjuhe in prevleke za blazine. V zimskem času so'prostori ogrevani s termoakumulacijsko pečjo.
In kakšne so čerte? Celodnevna najemnina za stanovanjska'enoto ne glede na število članov uporabnikov / je 100 din na dah. komunalne usluge (elektrika, voda, ogfčvanje) stanejo' poleti 15, pozimi pa 40 din na dan zacosebo. • Tako- zhaša za štiričlansko družino dnevno bivanje poleti 160 'din, pozimi pa 260 dte za erivtianvio an
;d-c$ šli v: delavnice,
;ma' na gradbišča. Braksa se bd,.izvaja la po pripravljenih programih in učenca bomo tudi ocenili. Važno je, -davbo pri nas čimveč videl ih slišal ter se čim-vč?;naličil, četudi bo v našem krogu le deset dni. Naše - delo mu je potrebno prikazati v pravi lu-či, da ga bo delo pritegnilo in ne odbijalo. Da bo pridobil delovne navade, je potrebni)' delt) tako organizirati, da bo. tekoče teklo in ne bo zastojev.
Zaupana nam je odgovorna naloga in vsi pričakujejo, da jo bomo z vso odgovornostjo tudi opravili.
Edita Čebela
LETOS DOKONČATI SREDNJO ŠOLO
Nekateri iz različnih vzrokov niso dokončali srednje šole, ampak so jo sredi študija ali celo tik pred koncem zapustili. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja se bo tudi sistem študija ob delu spremenil, zato ga morajo vsi tisti, ki so študij opustili, čimprej končati. Oglasite se na vaši šoli in se dogovorite, kako bi lahko študij končali, da ne bo zaman tisti trud, ki ste ga že vložili. Nekaterim je stroške šolanja poravnala delovna organizacija, zato imajo šc večjo obveznost, da študij resnično končajo.
C. E.
ŠAHISTI SO TEKMOVALI
Šah isti Ingrada so se na turnirju 12. do 14. febru-iurja v Ljubnem ob Savinji pomerili med seboj in se uvrstili takole:	1. Franc
Brinovec 10,5, 2. Milan Oj-strež 9, 3. Zvone Streicher
8.5,	4. Bapko Plahuta 8,5, 5. Tomi) Studpička 8, 6. Vinko Harinski 6, 7. Miha Njegovac 3,5, 8. Stane Tur-ščak 3, 9. Ljubo Krk 2,5,
10.	-11. Mili.sav Mandič in Mirko Tkalec po 2 točki.
Zadnji dan so se preis-kus-ili še na hitropoteznem turnirju.
Vrstni red: 1. M. Ojstrež 12,
2.-3. F. Brinovec in T. Stu-dnička 8,5, 4. Z. Streicher
7.5,	5. D. Plahuta 7. 6. Karl Brišnik 5,5, 7. V. Hari-nski
' 5, 8. L. Krk 4,5, 9.-10. M. Mandič in M. Njegovac 3,5,
11.	M. Tkalec 2,5 in 12. S. Turščak 1 točka.
vmlsv > eldo sai$< '...Vili Š.
kn g h a d n -It
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
Pri nas razstava del članov Društva likovnih amaterjev Celje
Spodbuden začetek
»Z današnjo prireditvijo se tudi delavci Ingrada vključujemo v praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Naš delež je skromen, je pa začetek uresničevanja zastavljenih, vendar marsikdaj neuresničljivih ciljev pri podruž-bljanju kulture«, je v po-
zdravnem govoru ob otvoritvi razstave del Društva likovnih amaterjev Celje pri nas, 1. februarja, dejal Jože Mešl, predsednik konference osnovne organizacije sindikata.
Razstavo del Društva likovnih amaterjev Celje je v počastitev slovenskega
pB	■B		■IHp
	Mi		
Jože Mešl in godalni kvartet Celje
Pevski kvartet Ingrad
Franc Klemen
kulturnega praznika organizirala osnovna organizacija sindikata v avli Poslovnega centra »Ingrad« na Lavi. Za kulturni program ob otvoritvi razstave so poskrbeli mladi. V njem so sodelovali Godalni kvartet Celje, pevski kvartet Ingrad in člana dramske skupine Ingrad z dvema recitacijama.
Razstavo je odprl predsednik Društva likovnih amaterjev Celje, Franc Klemen — sicer pa soustvarjalec razstavljenih del, ki je v nekaj besedah predstavil društvo in njegovo dosedanjo aktivnost, saj praznuje že 5. obletnico obstoja.
Prirejanje razstav v združenem delu je korak
Množica obiskovalcev na otvoritvi razstave
k boljši samoupravni organiziranosti članov v društvu in animacija za vse tiste, ki se še niso odločili, da bi se včlanili in svoja dela pokazali v javnosti.
Na razstavi, ki je bila odprta od 1. do 10. februarja so razstavljali naslednji likovni amaterji: Brane Hro-
vat, Alojz Pongrašič, Stane Petrovič, Milan Alaše-vič, Mladen Vrabič, Jure Sarlah, Vinko Podjed, Tomo Plevnik, Franc Klemen, Zoran Josip, Janko Orač in Dani Brglez. Med njimi sta dva člana naše delovne organizacije, Franc Klemen in Branko Hrovat.
Velika prisotnost članov DO ob otvoritvi razstave in številni vpisi v knjigo vtisov v dneh razstavljenih del, dokazujejo, da je v delovni organizaciji zanimanje za tovrstno kulturno zvrst.
— mj
OBČNI ZBOIt ŠPORTNEGA DRUŠTVA INGRAD
Novim uspehom naproti
Stane Turk, novi predsednik društva
Marjan Prelec, novi častni predsednik
Na občnem zboru Športnega drutšva Ingrad, ki je bil 1. februarja, je predsednik društva Marjan Prelec v poročilu ocenil preteklo leto kot manj uspešno glede na dosežke prejšnjih let. Vsi prisotni smo se strinjali, da je bil poglavitni vzrok upadanje interesa za športno dejavnost lanska prekinitev športnih iger gradbincev. Zato smo se dogovorili, da podpremo predlog o ponovni oživitvi tradicionalnega tekmovanja gradbincev.
Velik napredek in razmah je lani dosegla smučarska sdkoija, aktivni so bili tudi šahisti, kegljači in strelci, dokaj uspešni so bili še košarkaši, veliko tekem so odigrali tudi nogometaši, vendar so v občinskih sindikalnih igrah popolnoma	odpovedali.
Sploh je opaziti, da vodje posameznih panog ne posvečajo dovolj pozornosti do občinskih TRIM iger. Velike težave trna tudi vodja rekreacijske dejavnosti glede množične udeležbe na TRIM akcijah (kolesarjenje, hoja, tek, plavanje, streljanje, tek na smučeh). Bolj bo treba aktivirati ženske. Skratka, v rekreaciji bo treba še dosti narediti in materialna sredstva naj ne bodo izgovor za nedelo, je poudaril predsednik v svojem poročilu.
Pozdravne besede dn želje za uspešno delo sta na občni zbor poslala tudi častna predsednika Športnega društva Ingrad, Franc Vitanc in Venčeslav Jeras.
NOV UPRAVNI ODBOR
Po poročilih blagajničarke Marije Jan in predsednice nadzornega odbora Milene Petrič, je občni zbor izglasoval razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru dn izvolil novega.
V njem so: Stane Turk
—	predsednik športnega
društva, Franc Berginc — nodpresednik	društva,
hkrati bo tudi vodja planinske sekcije, Marija Jan
—	blagajničarka, Rafko Grabner — gospodar društva, Vili šiuster — skrbel bo za obveščanje in propagando, Tomo Studnička — vodja šahovske ekipe, Hubert Gol n er — vodja moške odbojkarske ekipe,
Metka Lesjak — vodja PRIZNANJA ženske odbojke, Dušan Va-
novšek — vodja moške Z velikim odobravanjem kegljaške ekipe, Tanja Go- je bil sprejet predlog o bec — vodja ženske keg- imenovanju dosedanjega 1 jaške ekipe, Alojz Krajnc predsednika Marjana Prel-— vodja strelske sekcije, ca za častnega predsedni-
Fnanc Ramšak — vodja nogometne ekipe, vodja smučarske sekcije in vodja rekreacijske dejavnosti, Sandi Milanez — vodja košarkaške ekipe, Dušan Petan — vodja rokometne ekipe, Jernej Pelko — vodja moške in ženske ekipe v namiznem tenisu, Milan Njegovec — vodja balinarske ekipe, zastopnik — vodja športne in rekreacijske dejavnosti na ljubljanskem področju, po funkciji pa bodo v upravnem odboru se predsednik konference sindikatov in predsednika komisije za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata in pri zvezi mladine.
Izvoljen je bil tudi novi nadzorni odbor:	Roman
Ajster bo predsednik, člana pa Milena Petrič in Albert Kerkoš.
Občni zbor je sprejel okvirni program dela športnega društva za leto 1982: udeležba na vseh tekmovanjih, ki so razpisana v občinskem merilu, množična udeležba na TRIM akcijah, udeležba na republiških tekmovanjih (za ekipe, ki se bodo uvrstile na ta tekmovanja), udeležba na ŠIG v seh razpisanih panogah, prijateljsko srečanje Ingrad - Konstruktor - Pionir, poživitev športne aktivnosti v temeljnih organizacijah, društvena prvenstva raznih oblik, igre mladosti, igre za Dan republike, oragniziranje izletov v planine, meddruštvena srečanja po programih posameznih sekcij.
Stane Turk, novi predsednik ŠD Ingrad
ka Športnega društva Ingrad. V znak priznanja in zahvale za dosedanje delo, so mu športniki Ingrada poklonili skromno darilo.
Tudi dolgoletni športnici in športni delavki, dosedanji podpredsednici društva, Ivici Bezlaj, je občni zbor izrekel priznanje za plodno in uspešno delo in ji poklonil spominsko darilo.
In še eno priznanje je prejel Marjan Prelec. V imenu ZTKO Celje je sekretar te’ asno-kulturne skupnosti C tije, Mirko Kolnik, naj pr ti na kratko orisal dolgoletno in uspešno dejavnost m šega športnega društva, pa tudi zasluge in vsestransko aktivnost Marjana Prelca na celjskem športnem področju, nato mu je izročil zlatnik z likom Tita in gravirano posvetilo:	»Za
dolgoletno delo v telesni kulturi«.
Priznanjem in čestitkam se pridružujemo vsi športniki Ingrada. Vili Šuster