GOSPODARSTVO

POR TE PAGO

Godina 1. — Broj. 4 i LA ECONOMIA

22 Jula — 1926

GLASILO SLOVENSKIH PRIVREDNIKA U JUZNOJ AMERICI

Organo de la inmigracion productora Eslava en Sud America

IZLAZI NAKLADOM

Edicion de la Časa

PRETPLATA godi s nje (por ano) $ 2— m. n.; inozemstvo (ex-
terio T ) U. $ S. 1.— polugodisnje (por semestre $ 1.— m. n.; ino¬
zemstvo (exterior) U. $ U. —.50.

BUENOS AIRES
Calle Nueva York 3363

Naslov uredništva i uprave. I Direccion de la redaccion y
Adresa redakce a adininistrace jadministracion

Ing. C. JEKOVEC Buenos Aires. Nueva York 3363,

Mali oglasi

Posluzite se prilike za oglasi-
vanje u ovom odelenju, kad t-ra-
zite rada, ili radnih sila, kad ima¬
te sto prodati, želite sto kupiti,
naci prijatelja ili javiti poznati-
ma svoj naslov. U mnogo slu-
cajeva biče zgodnije, da oglas
bude pisan kasteljanski.

PARA TALLER se ofrece co-
mo fundidor, fogonero o meeani-
co, oficial que trabajaba en Nor-
te America.

AUTOMOVIL marca Doyer, 30
HP. 4 cil. usado y guiado por el
propietario mismo en obra de
campo, se vende por termin, de
obra.

TRAZIM svog sina Iliju, od
19 g., ko ji se nalazio ti B. Aire¬
su kao posluzitelj, a nemam o
njem vec 2 godine ni glasa —
Marko Markovič, e. c. 68, Tandil
— F. C. S.

VILLA DEVOTO se vende ba-
rato una coeina a gas, dos ca-
mas eliieas y ana grande de 1
plaza y media, todo usado, San
Nicolas 3564.

SE OFRECEN:

Cordelero y tejedor practico.

—Matrimonio, ella cocinera, 51
i.errero.

—Matrimonio, ella cocinera, 61
peon.

—Matrimonio, ella cocinera, el
earpintero.

—En mecanico eompetente, c|
ccrtificados.

—Uh  pintor especialista en ine-
tales.

—Un herrero para cualrptier
trabajo.

—Dos carpinteros obra blanca.

—Cinco galponistas.

M. Suchan, Bolivar 171.

BLEDA SE :  Rudolf Bodnar z
Presova redakce t.l.

PRETPLATITI mozete se, ako
Vam je to zgodnije nego pošilja¬
ti postom, na slecim naslovima:

PREDPLATNE A DROBNY
ROZPRODEJ U:

BUENOS AIRES: “Eurasia”.
Nueva York 3363 (Devoto).

M. Suchan, Bolivar 171 (n
Centru grada, 1 e. od Plaza Ma-
yo).

Grubasevic Jorge, Suarez 410
(na Boci).

BERTSSO. Ensenada, Alberto
Slovenik, N. York 4865.

COMOD. RIVADAVIA: Jose
Antos, Y.  P. F. Kmo. 3.

CORDOBA : Antun Horvat,
Entre Rios 2924.

DOCK SUD: Lekarna Huspaur,

h’. Quiroga, 1181.

MENDOZA : Jovan Bttligovic,
llioja 1543.

MONTEVIDEO: E. R. Ala-
guich, Cerro, Barcelona 109.

P. ROQUE SAENZ PEN A: Du¬
šan Svorcan.

RESISTENCIA: Juan Ruzic-
Nezica, Col. Margarita Delen.

ROSARIO: Juan L. Milicic,
San Juan 1766.

TANDIL: Petar Pavlovič, Cair
tera Albion.

ZARATE: .Jose A. Turic. Vl¬
ila Angus.

Kn.jizara Grubasevic, Suarez
410 ovlastena je, da naplaenje za
nas pretplatu i pribire te napla-
cuje oglase za GOSPODARSTVO.

Od ovog broja dalje saljemo
j "„Gospodarstvo“ samo PRETPLATNICiMA

DEL MUNDO ESLAVO

El turismo en Yugoslavia

Para ios americanos, los limi-
tes  orientales- de Suiza e ltatia,
Signifiean los limites orientales
de Europa.^Mientras tanto, el
pais yugoslavo encierra tantas
bellezas que, poco a poco, tanto
Luropa como America, empiezan
a descubrir esta partc de Euro-
pa quedando encant-ados de su
b.ellezas.

Asi, el 12 de Mav o ppdo , vi-
6ttaron la eiudad daimata de Du-
bria 500 turista« ingleses, llega-
dos con el vapor “Ranchi”, de
“Peninsular and Oriental St
Nav.”. Los evcursioniistas queda-
trn lo me j or  impresioiiados, asi
jue la corriente turistiea ingle-
sa ha tornado un buen principio
para no bttscar solamcnte en pai-
ses lejanos, lo qtie ti ene tan cerca
de su pais.

En Berlin, por la iniciativa
del Delegado del Ministerio de
Comercio e Industria yugoslavo,
fue organizada una Exposieioni
Turistiea Yugoslava. En primer
orden se han exhibido tmts de 200
visita s de todas las partes del
Remo; ademas de 25 originales
en oleo de la pintora alemana
Gotzmann, quien ha. pasado časi
dos ahos en el Jitoral yugoslavo.
En varias vidrieras, los visitan-
tes han fenido ocasion de cono-
cer las. labores yugoslavas, espe-
cialmente las famosas alfombras
de Bosnia v Macedonia.

La prensa enropea dediča sieni
pre mavor interes a Vugoslavia
eomo pais de excursiones. “Mun-
chener N. Naehrichten”, en un
articulo ‘ ‘ Ad riafahrt ”, comhate
la eostutn.br e de visitar a Abaz-
zia en Italia y volver a Vene-
cia, en lugar de seguir en viaje
hasta Dalmacia. La revista in~
glesa ‘‘The Bine Peter” puhlico
tres articulos con mttebas iltts-
traciones de la eiudad daimata
Dubrovnik (Ragusa), del senor
Scott O’ Connor, qttien esta pre~
parando un libro sobre Yugosla-
via, en ingles.

Las revista« ‘‘Reise ttnd Ver-
kehr” en Berlin y “Frankfurter
Zeitung”, tambien publican lar-
gos articulos ilustrados sobre la
Dalmacia. Yugoslava.

khi

Seria de desear tambien que,
por intermedio de una propa¬
ganda sistematica, lo mismo en el
puhlico sud americano sea des-
pertado el interes por las belic
zas del pais yugoslavo. \  Tantos
argentinos viven en Pariš para
quienes todo mas alla de Vene-
cia es tierra incognita, pais de
barbaros v komitagjis! De Pa¬
riš, en poeas horas, con el Orient
Expres pueden trasladarse a
Trieste, de donde tienen eomodas
c o m u ni e ac fo nes con toda la cos-
ta de Dalmacia, donde en los 600
kilometros de extension, en mas
de 1000 islas daimat a s pueden
encontrar todo el enanto de la
naturaleza, que de los balnearios
ya demasiado modernizados te-
nia ()tie rcfttgiar.se alla, donde
todavia el tubi sta puede encon-
trarla con toda comodidad, pero
sin el balasto de una supercivili'
zacion enervadora.

jas confcsiones en Yugoeslavia.

En Yugoslavia bay 5.600.000.

sea 46 por ciento de ortodoxos
mn 2560 sacerdotes; 4.735.000, o
*'a 39,4 por ciento de catolieos
omanos con 3248 sacerdotes; ca~
ulicos griegos 41.600 con 34 sa-
erdotes, 216.000 de evangelieos,
con 135 sacerdotes; 64.000^ he-

breos con 94 sacerdotes, y 17.600
ie otras eonfelsiones.

RUSIA. — La sociedad limita-
da. ruša Orgametal, encargada de
la direccion de la nueva organi-
zacion de la industria metalurgi-
ca ruša, htzo con la Asociacion
de las Fabricas Alemanas de
Maquinas, itn convenio sobre co-
■laboracion sistematica en el sen-
tido tecnico. La Asociacion faci-
litara a los rusos los ntas moder-
nos modelos de la maquinaria
metalurgica y elaborara provec-
tos y plan os para nuevos talle-
res en Rusia. El programa com-
prende la fundacion de una gran
biblioteca de catalogos, prospec-
tos y cintas de diferentes f4bri-
cas.

El Comisariato (Ministerio)
de Agricultura. ha dado orden
de revisar todos los latifundios
qtte ban quedado en las manos
de anteriores duenos extranje-
ros. Setnin la revision en 43 de-

GOSPODARSTVO

partamentos, hay todavia 7780
familias de antiguos propietarios
quienes tienen 102.400.00 hecta-
reas de tierra. El gobierno ha
decidido expulsar 2900 familias,
todas de aristocratas, 3000 fami¬
lias dejaran en su lugar, sobre
la suerte de 1800 no se ha de-
eidido aun. A las familias expul-
sadas el Comisariato ha ofrecido
en eompensacion tierras en leja-
nos departamentos siberianos.

El eomercio de maderas con
el exterior se desarrolla satisfac*
toriamente. La« sociedades rusas
de exportaeion de madera han
vendido al exterior maderas-por
un valor total de 4,1 millones de
libras esterlinas. De los vendidos
166.000 estandartesi de madera
cortada, solamente los ingleses
han adquirido 107.000 esta.ndar-
tes.

D koliko smo mi sami

STANJE U DOMOVINI

(Nastavak )

“Krivrija na ovoj krizi lezi
dosljedno na svima nama. Svi
mi rado prigovaramo, svi mi vi¬
dimo ucemu je zlo. i svi mi zna-
demo, na koji se način može uk¬
loniti ovo zlo. Ni je medjutiin
dosta. znati i viditi, vec treba i
raditi. U slobodnoj državi ni~
je dosta brinuti se samo za svoj
posao i gledati, da taj posao do¬
bro ide. To je najkomodnije sta-
noviste, jer samo voditi posao —
pa jos ako taj posao dobro ide—
to je svakako najlaglji život.
Tako su živili stari mameluci i
osjecali su se vrlo dobro. Da to
ne ide za dugo vidimo iz sviju
ovih kriza, koje nas dnevno stizu.
Nasi privrednici zivu vec tako
komotno, da kad je kakava sku-
pstina trgovaca, industrijalaca,
novcanih zavoda ili slično, da se
teskom mukom skupi toliko lju¬
di, da se skupstina u opce može
i odrzati. O kakovom interesu za
opce stvari nema tu ni govora.
Svi še brinu samo za sebe, trgovci
i industrijalci, bas kao i politi¬
čark Vidi se to najbolje iz nase
strukovne ekonomske stampe.
Nasi prvi privredni dnevnici mo¬
gli jedva da skupe 1000 pretplat-
nika, koji dobre volje bez nago-
varanja salju pretplatu. Znak je
to, da kod nas privrednici nista
ne citaju i da za opcenitost ne-
maju bas isto tako* interesa kao
i politicari dd zanafa.

Nije nikakova umjetnost sjedi-
ti u jednoj manufakturnoj radn-
ji i davati robu musteriji, kad
ona to isce i plača To ce svaki
eovjek pogoditi. Mi smo vidili za
vrijeme rata i poslije rata, dok
je potraznja bilo velika, da su
svi ljudi bili dobri trgovci: sel-
jaei, pisari, cinovnici, obrtnici itd.
Treba ali znati stvarati musterr
je, stvarati potraznju i to tako-
vu potraznju, koja može da pla¬
ča. TJ normalnim vremenina, kao
sto su današnja, mora trgovac
da Fudjeluje u javnom životu,
mora da vodi računa o tom, da
se vodi dobra ekonomska politi¬
ka, da narod bude u blagostanju,
jer narod je njegova musterija, a
musterija je esencija i duša sva-
kog trgovackog života.

Analizirajuci u zadnjoj liniji
ove nase teske ekonomske prili¬
ke, to vidimo, da krivnju noše i

politicari, ali jos vise privrednici
sami. O vi potenji radi toga, sto
se sasvim iskljucuju iz javno’
ga života i to samo radi
komodnosti, odnosno radi toga
sto si bez potrebe natrpavaju
toliki posao, da cesto niti ne dos-
pijevaju da. vode računa o jav¬
nom životu. — Znademo, da nijC
ugodno trcati po raznim sjedni-
eama i skupstinama, jer je to
veliki teret, ali znademo ito, da
je ugodnije sjediti uz janjetinu,
spriceri, kavu i sladoled. To cini
ogromna večina. Posljedice su da-
kako nesisbjezive, jer dok pri¬
vrednici upravo bjeze od jav-
noga rada, dotle politicari sicare
i hvataju glasove. Oni dolaze
kroz to na vlast osiroma-suju Pa"
rod, a privrednik ostaje bez mus¬
terija. — Evo dakle u torne je
naša kriza. Privreda je ostala bez
musterija. •— a to je mjezina smrt.
Stvara.tje privrednici musterije
— jer bez musterija nema egzis-
teucije. Tako je — sad barem
znademo, u čemu je kriza. Bez
uticaja privrede na izvrsujuc
vlast ne može biti napretka.

II

Kako idu stvari u Severnoj
Americi

Pre nego sto pregjemo na pri¬
like u Juznoj Americi, neka ob¬
javimo znaeajnu ocenu rada na¬
se zastupnicke službe u Severnoj
Americi, is pera g. Lupis-Vuki-
ca u br. 17 “Hrvatskog Glasni¬
ka”. Tako ee naši citaoci vigje-
ti, da stvari u gospodarskom ob¬
ziru idu slabo i doma, i na. stra- l
ni. Vigjece bolje, da je ispra-
vna naša tvrdnja, da rad, ili bo¬
lje nerad na gospodarskom polju
u koliko stoji do profesijonalnih
politicara, to jest dosadasnjih
vlada, i nerad njihovih cinovnika
u inozemstvu, stoje u uskoj meg-
jusobnoj vezi, ili drugim recima,
da se tu radi o jednom siste¬
mu.

A sistem, koji ne odgovara
svrsi, kojoj bi morao odvovarati,
može se pobijati i menjati opeta
samo sistemo m . To jest, svi koji-
ma se oivakovo stanje stvari ne
svigja jer je stetno, moraju, bi¬
ti nai cistu, da je prvi preduvet,
da se organiziju i da kao orga¬
nizacija rade odozdo, da na vi¬
soka mesta dogju drugi ljdudi,
prestavnici boljeg sistema. Ho¬

čemo stvarno, einjenicama doka¬
zati, da iseljenietvo mora da se
organizuje, i to na gospodarskoj
osnovici, kao deo novog sistema.
Tako ce i ono u koliko do njega
stoji, usporedno sa privrednim
slojevima u domovini pripomoči,
da se srusi staro, nevaljano, i da
dogju na upravu nadornog boga-
tstva' (to jest drzavnog proraču¬
na), oni koji ga u obliku poreza
placaju, a to su radnici, tezac-i,
seljaci, trgovci i obrtnici.

Rad naših konsulata, koji su
osnovani u prvom redu za gospo¬
darski rad, označuje sto. se tiče
Severne A m erike g. LupisAukic
ovako:

“Na banketu u pocast dru.
Stojadinovicu u New Yorku, ka-
zao je dr. Pavle Karo vic, gen.
konsul u N. Yorku: “Potreba je,
da nam se ode salju ljudi, koji
ce upoznati nase iseljenitšvo i
pomoči, da se resi pitanje inmi-
gracije”. Ovgje bi mi zapitali g.
generalnog kon,sula:

A čemu ste vi konsuli i iselje-
niclti komesar u Americi? Zasto
vi ne upoznate nase iseljenistvo
i ne predlazete državi sta da ra¬
di?

Sta naši konsulati rade ? U do~
movinskoj starnpi ni kad nismo
našli jednog njihovog izvjesca ni
upogled iscljeniskih potreba, ni
upogled trgovanja Jugoslavije s
Amerikom. Ne vidimo nijednog
znaka njihova delovanja u Ame¬
rici za- prestiž Jugoslavije, Ima
deset raznih načina kako bi se
to moglo raditi ali se no radi
nista.

Tri naša konsulata, puna cino¬
vnika kao sipak, naprave na go-
dinu 1500 viza. i to je sive. Za
odštete se brinu advokati. Trgo¬
vine izmegju Jugoslavije i Ame¬
rike gotovo nema nikakove. Kon¬
sulati od nijedne zemlje nemaju
vise vremena da razviju djela-
tnost. i megju iseljenicima i mc-
gju Amerikancima, za dobro na¬
roda. i države. K torne su svi
dobro placeni. Imaju, dakle, vre¬
mena, a kod dobre plače ne bi
im smjelo faliti volje.

Pa sasvim tim njihov rad se
ne vidi ni ovgje, ni u starom
kraju. I. da ih se u njihovom
miru ne buni, trebalo bi poslati
nekoliko ljudi iz staroga kraja,
koji bi tu -— študirali, ouo sto
konsuli treba da — znaju!

Eto, doskora ce da bude izlo¬
žba u Filadelfiji: Pa jc H i je-
dan konsul SHS u Sj. Država¬
ma dok se računalo na sugjelo-
vanje Jugoslavije, dao uputa i
savjeta sto i kako da Jugosla¬
vija izlozi u cilju razvitka trgoi-
ne sa Sjed. Državama? Ni jedan,
ni jedne rijeci! A bas su oni
riajpozvaniji da na tom polju iz-
vjescuju i ;svjetuju.

Ako se u starom kraju radi
kao i u nasoj diplomaciji, po re-
guli: Sto si bolje plačen, mair
je mari i manje radi a vise se
zabavljaj, onda nije čudo sto se.
proračun povecao za 3000 miliju-
na, sto su radnici bes posla, sto
seljaei u b esc i jen j ne daju svoje
proizvode, sto citav narod sten¬

je pod teretom poreza a državna
se masinerija krece kao us po
-katranu.

Kadite, gospodo; pomognite
magarcu, koji v ? as nosi, jer bi se
gladan magarac jednog dana mo-
go prevaliti i vi, umjesto na nje-
m u,doci — pod njega”. .

: o:

NOVA

NESPRETNOST

Uz toboznju najvecu diskreci¬
ji! počelo se siriti Obranu protiv
Protesta, koji je bio u svoje
vreme ucinjen radi tako nespret"
nog, resenja pitanja odlikovanja
za NARODNO delovanje u Juz-
noj Americi. Treba priznati, da
je to j obrani uspelo, da prvu ne¬
spretnost jos i znatno nadkrili.

Za danas neka samo pribije¬
mo sledeče dve cinjenicc:

Obrana protiv Protesta izisla
je iz Valpara.isa, dakle iz mesta
1500 kilometara udaljena od
Buenos Airesa, u kojem su se
odigrali Jogodjaji, protiv kojih
jc uperen Protest. Sto lii rekli
naši drugovi u Antofagasti, kad
bi n.pr. sada par ljudi ovgje u
ime jedne bivše Organizacije po¬
čelo braniti konsula, koji je u
Antofagasti, izvesio talijansku
zastavit te mu odavle davali sve-
dodzbu o njegovom ponašanju, i
odavle napadali protestne izjave
naših iseljenickih drugova u An¬
tofagasti?

Druga je cinjenica ova: Pro¬
test polueio je, daje sa objavom
odgovora na nj prešlo ra,sprav¬
ljanje za iscljenike vaznih pitan¬
ja na. JAVNI forum, is .zasenih
kabineta, gdje su se ta pi¬
tanja tokom zadnji 4 godina ra-
spravljala izmegju dvoje troje
uplivnih lica, bes konsultiranja
javnogmnenja ise Ijenistva, i ako
su se tičala interesa tog istog
iseljenistva.

Kratko malo: is patrijalhalnog
razdoblja prelazi juznoamerikan-
sko nase iseljenistvo u novo, rac
dernije razdoblje. u kojem se bir
de naša javna pitanja javno ra-
spravljalo, kad bude mognee, da
se bude pošiljalo razne kable-
grame samo u ime onih koji e?
dati zanje svoje ovlastenje, kad
ne bude vise moguce, da se si¬
mulira fasade, iza kojih nista
nema, i kad ne hude moguce -sir
geritari pozive, da se na iselje-
nicke porodiice u domovini apli¬
cira zakon o Obznani samo za¬
to, jer njihovi članovi u Americi
citaju i pretplacuju one novine,
boje oni hoče, a ne ono sto bi
konveniralo ljudima, koji ne spa-
daju na upraVu drzvanih porat -
nih poteskoca, a jos manje
poteskoca, kojima ima. da so bo¬
ri iseljenik po Amerikama.


GOSPODARSTVO

“ZAJEDNICA” u Rosan ju
počela je sa 12 om. opeta izla*
žiti. Rosarijo sa svojom okoli-
com tvori najveci nas iseljenicki
skup u Juznoj Ameriei, koji tre¬
ba svoje novine, i koji može istu
i izd-rzavati. Za intenzivan soci~
jalni, narodni i gospodarski rad
gore jedna je novina neophodno
potrebna. Obnovljena “Zajedni-
ca” neka si prosiri program, da
ne bude ogranicen samo na is-
ključi v o' pr Micku stvarni Neka
dog-je preko nje novi život u
nasu tamosnju koloniji!, koja bi
dobro organizovana mogla uzdr-
zavati i nasu skolu, ne samo pn-
cku, nego i gospodarsku i gospo¬
dinjski! s internatom, mogla uz-
drzavati stalnu izlozbu nasin
proizvoda, a osobito pristupiti
realnom radii na polju sistema-
tskog našeljivanja. Nemojmo se
svagjati radi politickih zagjevl -
ca u starom kraju! Vidimo, ka¬
ko se s ove i one strane mora
generali konaeno nagju bas -n
miloj bratskoj slozi, kad se ra¬
di o interesima. Zasto da se
“prosti svet” i nadalje svagja,
pa da ga oni onda mogu izrabl-
jivati po miloj volji u svoje vi¬
soke svrhe?

Nasa je zelja, da bi obnovlje¬
na “Zajednica” mogla biti ogle¬
dalom novog,-svesnog i aktivnog
života nase rosarijske naseobine.

NASA SADASNJA VLADA

sastavljena- je na osnovi ovog do-
govara izmegju radikala i radi-
cevaca:

1. —Hrvatska Seljacka stranka
otklanja svaki utieaj obojiee Ra>-
.dica Stjepana i Pavla i svih onih
lica, koji nijesu poslanici, niti su
odgovorni za rad kluba i vlade.
Pavle Radie ne ce se hirati za
predsjednika. kluba Hrv. Seljac-
ke Stranke.

2. —Neka se Stjepan Radie po-
vuce z uredništva lista “Doma”,
koji ce list pomagati vladu i
vjerno prikazivati zelje HSS.

3. —Stjepan Radie nekasvecano
obeca da ne ce dva mjeseca drža¬
ti nikakvili govora i da ce se
povuci u kalivo zabitno nijesto
na odmor.

4. —Ako se ipak sa Strane Ra¬
diča izazove kakav incidenat
(prekrsaj), da ce radieevski mi¬
nistri odmah povuci posljedice.

Posli j e ovili izjava, g. Uziino -
vic sastavio je Vladu sa isti™
ministriina bez g. Pavla Radiča.
Mjesto njega uzeo je ministar-
stvo agrarne reforme g. Dr. S.
Šibenik.

Ministar poljoprivrede je Slo-
venac I. Pucelj, elan HSS.

Z NAVDUSENEJEM

POZDRAVLJAM

v se naročnike in citatelje “Go¬
spodarstva-” sirom Južne Ame¬
rike.

Juraj Kobetick

Dopisi

Mendoza. — Članovi kao i ne¬
članovi “Jugoslovenskog Pripo-
moenog Druvstva” u Mendozi
zahtevali su na glavnoj sednici
društva dne 18. om., da se dru¬
štvo na novo preosnuje i da se
postavi na zdrave temeleje. Re¬
organizacija ima se obaviti dne
25. oni. pa stoga poživljamo svu
bracu, da se tom pozivu odazo-
vu. Nas radnik trazi zastite, a
žastite nema, ako- si sam krov
ne gradi. — J. L. Buligovic.

ENSENADA. — Primivsi prvi
broj “G” vrlo sam se razvese-
lio, da nakon toliko vremena
opet imamo jedan list, koji ce
zastupati interese naseg iseljenog
naroda bez razlike vere i poli-
tieke pripadnosti u ovoj Repu-
blici. Bude li se list drzao stro¬
go svojihna cela, kako mu samo
ime kaše uveren sam, da ce
list prodreti i u najzadnji kutic
ove zemlje, cime ce list pridobi¬
ti za sebe mnogo pretplatnika i
narodno poverenje.

ISLA VERDE. — Sa najvecim
zadovoljstvom primio sam dva
broja vaseg c. lista “G” koe
Vam čestitam i želim najbolji us¬
peh.

IZ MONTEVIDEA primarno
sledeči opis Vidovdanske prosla¬
ve : Montevideo, 5 jula 1926. I
ove je kao i prosle godine na¬
ša kolonija u Montevideo prosla¬
vila najznacajniji dan liistorije
nased naroda, “Vidovdan”. Od¬
bor Jug. Nar. Odbrane, koji n
svojoj sredini broji sa nekoliko
'vrlo odusevljenih patriota, pri-
redio je bio sjajnu proslavu u
spomen velikog dana, j na ko jo j
je ucestvovalo vise od pedeset
članova onamosnje nase kolo¬
nije.

Priredji-vacki Odbor, koji su
predvodili gg: Roko Vukovič,
Josip Zonja, Ante Zaninovic i
Svetozar Mladenovič (3 hrvat-a i
1. si'bin), odredio je da se pro¬
slava sprovede u oci samog “Vi¬
do vdana” u ned j el ju 27 juna ov.
godine, i na kojoj su ucestvovali

sledeča gg. Alagicli, Akeksa, Ba-
jich, Baranovich, Bozarich, Bu-
garovich s'a gdjo m , Bugarovich
S, Blaževich, Derikravicli, Vosti-
narich, Veljanovich, Vucich, Vu-
jaspkovih, Vukov F., Vukov I,
Vukovich, Goles, Zonja, Zanino-
vich, Jakomovich, Jakulovich,
Klarich, Knezevich, Klinger, La-
bura, Laganovich, Lazarevich,
Lazich, Mladenovich, Mrsulja,
Mostrokvich, Milosevich, Ozanich
Dr. Ozanich I., Pavle N., Pajlich,
Petrovich, Rakin, Radovich, Saj-
kovich, Slavkovich, Spirich, Sto- <
janovich, Sarh, Covich i drugi.

Prijed nego su gosti zasjeli za
krasno namjesteni stolna zalitjev
priredjivackog odbora, uzeo je
rijec nas vrijedni drug g. Miha^
ilo R. Alagicli, i sa> patriotskim
izrazima irarakterisao historijski
značaj slavljenog dana, spomin-
juc tuznu kosovsku tragediju;
slavne osvetnike kosova iz bal-
kanskog rata; bosanskog Obili-
ca-slavnog Gavrilai Principa, ko¬
ji srusi na sarajevsko j carsiji ha-
bsburgskog prestolonasljednika i
bucluceg krvozdera slavenskog
naroda; mucenicki život cijelog
srpskog naroda u ropstvu od tri
godine,- pa slavnu pobjedu brat-
skog ujedinjenja u samostal nn
otadzbinu svih SHS., u kojoj se

— nadodaje govornik — jednim
narodnim duhom dise, na temel¬
ju jedinstvenog razvitka slavni-
je buducnosti, pod mudrom
upravom viteskog Vladara, koji
je svojim herojstvom sav zapa-
dni svijet zacudio i u jedno ko¬
lo svoju bracu okupio i stijem
zaduzio najverni jom odanoscu
svih 13 milijuna članova slavne
jugoslavenske familije.

Jos nije bio dovrsio govornik,
a odjedanput odjeknu prostrana
dvorana od urnebesa glasova, sa:
Živio Aleksandar Karagjorgje-
vic! Živio Vladalacki Dom! Ži¬
vila Otadzbina i sav jugoslaven-
ski narod!!

Mladi dalmatinski i zagrebac-
ki sokolasi zapjevase narodnu
himnu, a uzto su praceni od svi-
jeh prisutnih. Oci su zasjale pu-
ne suza, a u odusevljenju milo-

sdrni pogledi pruzaju se u na-
krst u znak bratskog zagrljaja.
Veselje je trajalo sve do osam
sati u večer; a: značajno je bilo
primijetit sto je na ovoj prosla¬
vi bio jednak broj hrvata kao i
srba, a vecinu je morao da od-
luci jedini brat, slovenac, odani
patriota g.  Josip Sarh, sumar i
bivši poverenik Srpske Banke.

Na svrs.etku veselja deklamo-
vao je narodnu povijest hrvats-
kog pjesnika, nas odlični drug iz
Zagreba g. Ivan Izanic, koji je
nebrojno aplauza pokosio od svi-
jeh prisutnih.

Iduceg dana na sami “Vidov¬
dan”, naša nacij analna troboj
niča unaspored sa krasnom Uru-
guayskom zastavom, vijala se
nad prostorije. Ogranka Jug.
Nar. Odbrane, koje su u toku
cijelog dana bile posjecivane od
strane veceg broja članova nase
kolonije u Montevideo.

Danas na 5 Jula, dan Sv. Ci¬
rila i Metodija, naša se zasta va
ponosno izvjesila nad prostori-
je istog Ogranka, i sav narod
podsjeca na čast uspomene prvi-
jeh Jugoslavenskih prosvetitelja.
— Jugoslaven.

Jovan OSTOJIČ TOSKOVIC

Buenos Aires, Calle Suipacha 805
U. T. 44, Juncal, 5295

Izvestavam cijenjeno opcins-
tvo, da sam zatvorio svoju pos -
redniclcu kupoprodajni! kan.
celariju i salon za dame u ulici
Viamonte 665 i otvorio jedno od
najmodernijh trgovina kupopro¬
daje i to u gore naznacenoj
ulici, pod imenom “ASTRA”,
gdje kupujem i prodajem: bri-
ljantske, biserne i srebrne na-
kite srebrne, porculanske i kri¬
stalne servise, umjetnicke slike,
fine kancelarijske i sobne na-
mjestaje, muske i zenske ha-
ljine od svile, i stofa, za zaba¬
ve i ulicu, svilene, stofane i
kzrnjnene kapute, kožuhe sesire
itd. Sve te stvari su od najboljeg
materij ala a po nevero vatno j
jeftinoj cijeni. Sve raozete si na¬
baviti u kuci “ASTRA” ili pre¬
ko nje.

Dogjite pogledati moje zalihe,
da se osobno osvjedoeite

Ne zaboravite, da su ekono¬
mija, usteda i dobra obuka od
velikog znacenja za svakog a
osobito za iseljenika.

hma+o-mm-o m t m

Dr. Angel Cosulich

Medico del Hospital Rawson

Ha trasladado su consultorio a:

Rodriguez Pena 274
U. T. 38, Mayo 1711

Consultas de 3 a 6.

LOS VUGOESLAVOS EN MONTEVIDEO

, La conmemoracion de la fiesta patria de Vidovdan

4

GOSPODARSTVO

KNJIGE I NOVINE

NARODNO BOGATSTVO. —

List za trgovinu, Industriju u
privrednu politiku. Izlazi dva-
puta mesečno. Pretplata za ino*
zemstvo Din. 120.— Naslov: Pal-
moticeva ul. 68, Zagreb.

ITAL ■ JUG. — Kesegna Eeo-
nomico - Commerciale Italo-Jugo-
slava. — Ju g o s 1 o v e ns k o - It. al i j a u -
ski Časopis za Privredu i Trgo¬
vinu. Izdaje i uregjuje dr. An-
tun Filipič — Izlazi mesečno i
stoji na godinu 40.— ital. lira.
Naslov: Via Montebdlo, 36, Mi¬
lano (Italija).

GLOS POLSEI

Svuda po velikim gradnjama
radi nas svet skup a »a Poljaci-
ma. Megju njima ima mnogo
sveta, koji,kaosto tiari, ne zna
za svoje zendjake, i ostaje u slu-
eaju potrebe navezan samo na
sebe Tu mozemo mi sa svoje
strane doprineti praktickoj slo¬
vensko j uzajamnosti time, da ih
opozorimo na njihovu organiza¬
ciji!, uz koju se mogli osloniti.

Zato navagjmo nekoliko poda-
taka, o poljskim drustvima, da
naši radnici mogu opozoriti na

nje svoju poljsku bracu.
zPoljaci imadu u Argentini dve
novine. Pod imenom “Glos pol-
ski” izlazi u Buenos Airesu ted¬
nik. Pretplata iznosi na godinu
$ 6 koju treba poslati na naslov
»prave u calle Paraguay 4023. A
u Masiones u mestu Azara izla-
vi lokalna novina “Oredovnik”.

Društva imadu Poljaei u Ar¬
gentini i Uruguayu sledeča:

“Wolna Polska”, calle Para~
guay 4032, Buenos Aires.—“To-
warist.wo Polskie”, calle Napoles
4222, Berisso (F. C. S.)—“To iv.
Polskie”, calle Jumn 126, Kosa-
rio.—“Sociedad Polaea”, Llava-
liol, (F. C. S.)—“Zwiazek Pol-

ski Narodowy”, calle 80 JV« 1522
Barrio Ingles, Cordoba.—‘ 1  Quo
Vadiš” i “J. Sobieski” u Aza¬
ra, Missiones. — “K. Wielki” u
Apostoles, Misiones.—“Tow PoP
skio Post.” c. c. 151, Comodoro
Rivadavia. — “ Polonia ”, calle
Rio Branco 1168, Montevideo.

NOVYJ MIE

SENORA

Ud. que tiene
hijas f sobrinas

CASIDEftAS

Rsvistas de bordados: Bordado
en blaneo $ 0 .25; bordados y kr
bores, 0.40; “La Moda Porte-
ha”, 0.30.

Fignrines de moda: “Wel-

•dons” para sehoras, con moldes,
a tfi 0.75; “ Weldons ”, para ni-
ilos, con moldes, 0.60; “La Mo¬
de de Demaiu”, 0.90; “Toute la
Mode”, 2.—; “Record”, en cas-
tellano, 0.60; “La Femme Ele -
gante”, 1.—; “Les Grandes Mo-
des de Pariš”, 1.30; “La Fem¬
me Chie a Pariš”, 1.60; “Les En-
fants”, con moldes, 0.90; “Tres
Chic”, 1.80; “Pictoral Revieiv”,
1.20; “La Mode de Pariš”, 1.90;
“La Moda Portcna”, en čast.,
0.30.

Albumes. — Crochet, 350 mo-
delos, $ 1.20; crochet, 300 mode- |
los, 1.00; Macrarne, album A 1 « 1,

2 ,y 3, e|u., 1.50; Los trds albir
mes, 2.50; Macrarne Gran Al¬
bum, 2.50; Album JV« 1, 100 ho-
jas de dibujos varios 1.50; Al¬
bum JVb 2, letras, monogramas,
2.00; Album JV« 3, infinidad de
dibujos al natura!, 2.50; Album
N« 5, filet, 1.80; Album JV« 6,
lenceria y ropa de cama, 2.50;
Album JV« 7, tejidos dos agujas,
1.80; Album JV« 8, Arreglo de la
časa, 1.80; lenceria, fignrines, va-
ria, 1.20.

Franqueo de impresos: certifi-'
eado, 0.30.

Časa “ EURASIA ”

XI EVA YO RK 3363

Buenos Aires

GOSPODARSTVO

UDARAC NASOJ PRIVREDI.

—TI sve države na svetu može
se uvažati cilsku salitru bes u-
vozne carine. Samo Jugoslavija
cini iznimku. Udarili su joj ta¬
ko vi,soku carinil, da je uvoz bio
onemogucen. Tek na posredo¬
vanje Finansijskog Odseka Nar.
Sknpstine snizili su ju na polo-
vicu.

Pod tim imenom izhizi u Bue¬
nos Airesu ve c 14 godina ruska
novina. i to svaki tedan, a stoji
na godinu $ 6, Naslov Uprave
je u calle Boyaca 619, Opozorite
Draču Ruse na njihovu novinu!

JORGE GRUBASEVIGH
Calle Suarez 410

Buenos Aires — Boca

Jugoslavenska Knjizara i g
Papirnica

Pišite po katalog! |
Odprema novac u Dinarimal
za sva mjesta Jugoslavije o
Prodaje putne listove (Sil:-1
karte), tako isto za dolazakf
(Llamadas) za sva mjesta I
Jugoslavije

KHi

Poznato je, kako vaznu ulogu
igraju kod čilske salitre bas jir
goslovenska poduzeca u Čile.
Tvrtka Baburizza y Cia,, osno-
vace u nasoj državi glavno skla~
diste za Srednju Europu. Prak¬
tična posledica bila bi i ta, da
bi onda bilo i/,gleda, da se os¬
nuje izravna prekomorska praga.
A za takovu pragu dosla bi u
obzir opet samo kuca Babruriz-
za. Potrebno je, da bi odgovor¬
ni krugovi gledali tako zamasna
pitanja sa male sireg gledista, i
da bi malo proucavali praktične
posledice raznih odredbi i zako¬
na, pre nego sa jednim potezom
pera ubijaju tako vazne gospo¬
darske interese države i najbol-
jih iseljenickih gospodarskih sna¬
ga.

ŠTETE OD POPLAVA

Ministarstvo Poljoprivrede i
Voda dobilo je izvjestaje od ve
likih župana i sreskih poglavara
o šteti od poplave, koje su bil?
u toku jedue same nedjelje sko-
ro u svim krajevima nase zemlje.
Tako je najveca šteta bila u Ka¬
menici kod Novog Sada i iznosi
preko 80 milijona dinara. U Ka¬
menici, je porušeno 30 kuca. U

srezu jadarskom okruga podrins-
kog šteta iznosi 5.000.000 dinara,
a u srezu azbukovackom istog
sreza iznosi 300.000 dinara. L'
vrsackom srezu šteta iznosi dina¬
ra 2.500.000, a u Valjevu
2 . 000 . 000 .

Ministarstvo Poljoprivrede pri
milo je izvjestaje i iz drugih
mjesta o šteti od poplave, grada
i oluje.

j Gragjevno Poduzece-Osnovano 1912

C _ _ '  O

A. GOB IOH  j

Sšfio de Mentevedeo 660-Lamss F. C. S. j

Proračuni, načrti i gradnja kuca za obitelji, chalea, dvora' j
j na, skladista, mostova zeljezni ca itd.

Specijalista za železni beton (cemento armado) — Izvrši" j
| lo vec opetovano kuce do devet spratova.

Male obitaljke kuce grade se na umerene mesečne obroke, !

Zaposluje najbolje nase inzenjere 1 druge strukovne sile, j
! te iskljucivo nase radnike. Kad radi dobro naša tvrtka, zaradi!
f dobro i nas radnik - iseljenik.

! Zeljene informacije i pod atke mozete dobiti usmeno ili
1 pismeno na gornjem naslovu.

I |

* T^t*pTt  ?-} TTl O /

PRVORAZREDNU KUHARIČU
za JUGOSLOVENSKU RESTAVRACIJU U MENDOZI

Doticna mora da je Jugos lovenka, i da je zdrava, cista i da
nesto poznaje i ovdasnju kuhi n ju. Po podatke obratiti se naj
potpisane.

Belgrane, 1389 — Mendoza BULIGOVIC I SP ALJ |


PENSION “ZORKA”, FLORES

Poznata slovenacka čistoča,
Najbolja opskrba. Prilika za kon-
verzaciju u epgleskom, nemac-
kom i kasteljanskom jeziku.

Sobe s hranom ili bez hraiie-od
$ 80 dalje.

Calle Ramon Falcon 2207.
Jedna kvadra od Rivadavije,

višina 6700.

NASA GOSTIONICA

U MENDOZI

Fonda “Nueva”, calle Belgra-
no 1366, Mendoza.

Jedno pol kvadre od zeljezni-
cke stanice, toči razna pica, po¬
seduje udobne spavace sobe, i
ugoscuje sa izvrsnom hranom, a
sve to za niške cene.

Kad u Mendozi želite naci ko¬
ga od svojih, posetite nas.

Vlasnik: Luka Vukasovic.

dedina Geskoslovenska
bjekarna u duznoj Americi

Mgr. Farm . Franjo HUSPAUR

: o:: ■

farmaceutik diplomiran u
gja Kraly Ljekarne u Crnoj
mackoj Bolnici u Buenos Ai
OSOBNO poslužuje cijeli d
BESPLATNO dava savjete i
STAVIO SE u vezu sa izvrs
tako da mozete u toj doma
svaki slučaj potrebnu pom
svim povjerenjem, osobno
Diskrtnost zajamčena!

FRANJO

Buenos Aires, Isla Maciel —

Pragu i Buenos Airesu bivši vo _
Gori, i upravitelj bolnice u Ne-
resu.

an, a negjeljom dopodne;
upute u ljekarni i pismeno;
nim lijeenikom SLOVENOM;
coj ljekarni naci svaki cas i za
oc. Obračajte se dakle na nju sa
ili pismeno.

HUSPAUR

.Dok Sud, Calle P. Quiroga
1181-83

V E S T N i  K

CESKOSLOVENSKV

Ročnik I. Buenos Aires 22. Cervence 1926 CiS- 4

Vyohazi ctrnaetidenn* Redakcni cdst ridi: In z R. KISAIBL, Triumvirato 669 E.

Nedelni schuze lidu

,*■_ . , ; v . . .  ...

Je to trapna povinnost p .sati o
nedelni sehuzi kolonie a zaroven
truehlive zadostiucinein.

Neioyalnost s jakou bylo po-
stupovano pid jejim svolani pri¬
nesla horke ovoce. Ano panove,
kolonie svou lliostejnosti Vam
dokazala, ze takovym zpiizobem
se podobne akce nedelaji.

Kolonie dokazala, ze neda se
sebou delat co se zlibi samozva¬
nem jejim vladcum, kteid ne-
raeli ani tolik ohledu aby pri-
brali aspoii vvbonj spolku k po-
rade o programu schuze, ani
odvahy, aby se na pozvani ke
sehuzi uverejnene v “Jihoame-
rieanu” podepsali.

Kolonie dokazala tim tez, ze
je si vedoma praveho stavu ve-
ci, a ze od vlady niceho nece-
ka. To Narodni Sdruzeni, ktere
dnes stezi shani tech par grošu
na zaplaceni najmu odvedlo az
do roku 1920 $ 15.591.72 na na¬
rodni a dobrocinne ucelv a za
to dostalo se mu od naši vlady
jen pohrdavaho mlečni na vseclr
ny akce, ktere az dosud u ni po"
dniklo.

Ten dik, ktery dnes pan vy-
slanec vzdal koloni! za jeji cin-
nost za valecnou dobu prišel tro-
chu pozde. A slysime-li, ze ma¬
me zpet debatovat, ztracet “cas,
kterv nam dava e hlebu a usna"
set se na resolucich, o jichz osu-
du pak na konec niceho nozvi-
me, toz jsi myslime, ze je lepe
nenamahat se.

Kdyby byl zastupitelsky urad
byvai prišel s prohlasenim naši
vlady, ze tato je ochotna prispeti
hmotne na hrazeni aspon časti
nakladu jez plynou z plneni noech
iikolu, ktere po kolonii vyzaduje
— pak snad bv bylo lze poeita-
ti s tim, ze se jich kolonie uj¬
me s timtez nadsenim jehoz by-
la sehopna jeste pred tremi ro-
ky.

Jestli ze vsak misto toho nam
oznami, ze posledni velkou akci,
kterou kolonie u naši vlady po-
dnikla, zodpovedelo ministerstvo
socialni peče tim, ze plati ob¬
ehodni reklamu firmv “Interna¬
tionale”, ze ji plati agendu, kte¬
rou ona si znova dava jeste pla*
tit od nasich lidi, touz agendu,
kterou cizinecke spolecnosti, ja¬
ko na pr. Missler, dela ji svedo-
mite a zadarmo, pak jsrae rozca*
rovani nadobro.

Nasi kolonii nebvla ani ozntr

mena oficielne tato skuteenost,
nevime zda proto^ze se “Inter¬
nationale” stvdi za Min. Soc.
Pece, nebo naopak.

Snad druha evemualita je
pravdenclobnejsi. Nebot “Inter
natuualj’' si vydrynj^ spolu s
kolonizacni spolecnosti v Dore,
jediny a zaroven neodvisly ce-
skv časopis “ Jihoanierieana” a
označuje im svym predstavenvm
liehotive jako “DUŠI KOLO¬
NIE”. Nedivime se proto, ze do¬
jemi^ soulad chvale/pevu, kte-
rymi se prave zminena trojice
vzajemne opevuje, ucaroval na¬
šemu zastupitelskemu uradu tak,
ze presvedcen jsa o blahovolnsti
kolonizacni spolecnosti v Dore
bud jiz ukoncil nebo ani neuznal
za dobre zacit vvsetrovani i zda
jsou ci nejsou naši krajane v Do¬
re ruinovani.

Prohlaseni naseho zastupitel-
skeho uradu, ze kolonizacni spo-
lecnost v Dore ehova se vuci na¬
šim krajanum “DLAHO VOL¬
NE”, nhm vysvetluje proč si
mohl “ Jihaoamerican” dovolit,
aby s cynickou pompou volal
teprv ted po vysetreni afery, kte¬
ra se datuje pet mesicu zpet.

A to je nejtruclilivejsi čast
poznatku z nedelni schuze.

A NYNI O OEM BYLO
JEDNANO:

Schuze byla zahajena kr. Pub
krabkem, ktery byl zvolen pred-
sedou. Tyz vybral si dva zapiso"
vatele, prizval pana gen. konsu-
la, predsedy spolku a zastupce
tisku.

Trapny dojem vzbudil fakt, ze
tou cbvili nebyl pritomen staros¬
ta T. J. Sokol, ktery se predse:
dani nesucastnil.

Pan Dr. Kybal, ktery se po
skonceni formalit ujal slova, cetl
svou peclive pripravenou rec,
bohatou namcty a myslenkami.
Vysloviv dik kolonii naši za jeji
cinnost za valky, prechazi k pov -
sechne charakteristice naseho
osvobozovaeiho hnuti doma i za
liranicemi, cituje radu nazoru
Miasarvka a prechazi pak k vlast-
nimu predmetu dnesni schuze,
ktera ma byti projevem prani
kolonie a jeji bolesti. Obraci se
pak na pritomne aby o teehto
predmetech zaMjili debatu.

Slova se ujima red. Svoboda,
zav na stav urazovehoi pojisteni
lusniku pro pripad urazu.

Zasahl jsem do debaty poukž-

sav no stav urazoveho pojisteni
v Argentine. Dale jsem uvedi na
pretres otazku zajisteni potreb"
nych krajanu pro pripad nemoči
(hizka v nemoenici), otazku
pravni pomoči (pri smlouvach,
mzdovych zalezitosteeh atd.)

Zminii jsem se o možnosti sta¬
le kancelare s placenym tajemnr
kem, ktery by vyrizoval vsechny
ty zalezitosti, maje na zreteli
pretvoreni nektereho spolku na
organizaci obdobnou jako maji
Nemci na ochranu svych pris-
lusniku.

Upozornil jsem na existenci
zastoupeni, ktere zde zridilo Min.
Soc. Pece, a prohlasil Neslucitel
nost teto funkce s obehodnim
podnikem jakehokoli druhu.

Dale jsem poukazal na nut-
nost radne a svedomite organi-
zace kolonizacniho hnuti, jako
otazky velmi dulezite a velmi
choulostive.

V zaveru reci ridil jsem dotaz
na p rit o mn eh o representanta
zastupitelskeho uradu, zda mini
vysetriti a eo by se dalo uciniti
pro krajany kolonia “Dora”,
vec, kterou povazuji za nutnou.

Redaktor Svoboda replikoval
poukazem na inforinace jez v
zalezitosti kolonizace udili Minis -
terio de Agricultura.

Odpovedei jsem poukazem na
nedostatecnost takovych infor-
maci povsechneho razu.

Do debaty zasahal tez pan gen.
konsul prohlasenim, ze dl-e zis-
kanvcli informaci kolonizacni
firma v. “Dore” chovala se vu¬
ci krajanum benevolentne, dovo-
lujic jim vymenu pozemku.

Kvalifikoval jsem tuto benevo-
lenei chatrnou, nebot kolonista
zacina znova, bez jistoty, ze bu"
de mit uspech, bez nahrady za
ztracenon prači na opustenem
pozemku, ktery pak znova slou-
zi za vejicku (za lep) pro novelio
kandidata (tentokriite jiz zeme*
delce).

Po na vrhu pana vicekonsula
Reznjho na konec debatv, dolo*
zil jsem jeste ze povazuji za nut-
ne aby byla ucinema pritrz dal-
sim moznym podvoduu.

V prubehu debaty na moji poz-
namku reagoval pan gen. konsul
prohlasenim, ze Min. Soc Pece
udelilo sve zastoupeni firme “In¬
ternationale”, ktera je krajanum
doporucovana našimi urady a za
svoji agendu v dorucovani ko-
rrespondence, udileni rad a ukla -
dani penez je honorovana t. j.
placena.

Po te rozpredl se rozhovor o
zrizeni skoly, nebo vice skol, pri

cemz jednotlivi ucastnici zasahl i
do debaty poukazem na ruzn«
obtize.

Po vvcerpani tehoto hodu za¬
predi se rozhovor o nametu pana
ministra o možnosti zrizeni jake*
si obehodni rady za ucelem pro-
pagace vvvozu. Poukazal jsem
na to, ze an na sehuzi neni zas-
toupen obehodni živel, ztezi lze
zde dojiti k nejakym konkretnim
zaverum, a ze iniciativu v tom
smeru nohl by vziti na pe zastu*
pitelskv urad, jehoz primy styk
s obchdmmi kruhv vec tu usnad-
nuje.

Rusivyu dojmem pusobilo vys-
toupeni kr. R. Novotneho, ac
jeho vjvodum nebylo lze upriti
urciteho opravneni. jak jsem tez
po nem sam pripomenul. Snad'
tez zaujatost okoli byla pricinou,
ze se mu nepodarilo formulavati
svuj protest ve forme mirnejši.

Schuze byla skoncena bez re~
soluce, jejimz vypx*acovanim by*
lo povereno predsednietvo.

Vzliledem ku svemu stanovis-
ku, ktere jsem prednesl na pa,-
teeni vyborove sehuzi Sokola a
dale s ohledem na to, co jsem
uvedi v predmluve, nemohl jsem
tuto podepsati.

Dodatek.

Panove podepsani na resoluci
jsou spokojem s vysledkem schu¬
ze. Tak spokojem, ze se odv&zu-
ji vydiati ji za projev kolonie.
Nuze, nam ty dve procenta kra¬
janu, kteri meli zastupovati ces-
ky živel v. Bs. Aires bydliei, nes-
taci. [Jvazime-li pak, ze predsed¬
nietvo samo az na osobu predse-
dy nebylo voleno, uvazime-li dale,
ze nebylo blasovhno o nizš,dnem
hodu one resoluce, jsou nase na _
mitky jiste opravnene. Ani zasa-
da, ze licel sveti prostredky, ne¬
ma zde mista nebot predsednietvo
melo si byti vedomo nebezpeci,
jakemu vvstavuje jak akci sa~
mou, tak i osobu pana Dra. Ky-
bala, kdyz v pripade, ze k rešeni
iikolu kolonie pristoupimes oprav'
dovou laskou, a pochopenim, bu-
deme zadat aby ti lide, kteri se
stavi v celo, meli krome seli op >
nosti v prve rade ciste ruce, cis¬
te svedomi a eharakter.

Nestrpime tudiz za zadnou ce-
nu, aby nedelni schuze byla in-
terpretovana jako vysvedeeni
zaehovalosti osob ci instituci,
ktere svoji prostou pritomnosti
nerkuli podpišem diskredituji
predem kazdou byt i sebe sve¬
tejši akci, a litujeme, ze v tom -
to pripade si? tak stalo. Mliivim
za mnoko tech, kteri na sehuzi
byli, a za velmi mnoho onech,

6

GOSPODARSTVO

kteri ae o akci spraveni byli tre-
bas i pisemne, svou neucasti zto-
toznili se s mymi nazory. A ty
nazory tlumocim Vam, pane mi¬
nistre, nedbaje nebezpeci, ze bu-
du znova označen za skudce ko*
lonie a snad vice jeste, ze tim
popudim proti sobe dosti lidi, a

tez vlirnvcli lidi, a ze ume to
bude stat desetkr&te vice obeti,
nez jakvch je schopno cele pred-
sednictvo na resoluei podepsane.
Mam vsak vyhodu, ze jsem na
tolik filosofem, abych »nesi, ne-
bude-li meho klasu dbano.

Ing. Rud. Knaibl.

ni, stolarna, calounictvi svarava- | macnosti vyvolava zbvtecne po*
ska dflna, parni pila, kovarnv, dezreni. Zena je jen clovekem a
vvroba kysliku ledu pro perso -  podleha vlivu nepristojnemu,

Na redakci tohoto listu doslo
vice dopisu nedelni schuze se ty-
kajici se zadosti by byly uverej-

neny, ktere dle možnosti budou
publikovanv v pristim cisle.

Strojirny statnich drah v Tati Viejo

¥ flfgp

nal, oddeleni pro automobily,
galvanoplastiku, niklovani a za-
mecnictvi.

Prumerne opravuje se preš 250
vagonu mesicne.

Tako data, jez mokou dati
nam predstavu o dulezitosti
oneck dilen do nickz az dosud
bylo investovano preš 7 milionu
pesos a ktere pravem jsou chlou-
bou spravy argentinskyek stat -
nick drak.

Pro nas maji nad to tim ve-
tsi vvznam, ze v nick pracuje
rada nasick krajanu, kteri tvo¬
ri nejsilnejsi ceskoslovenskou
osadu v provincii Tucumanu.
Jsou tam dobre znami svou od-
bornou zdastnosti, kterou se do-
mohli zodpovedn]ych mist, Nam
pak jsou znami svym vrelym cr
tenim narodnim a vzornou obe*
tavosti, s jakou prispivali na
ucely narodniho boje za valky,
ktera je stavcla vezdv na prve
misto.

Odbock a Narodniho Sdruzeni
v Tafi Viejo je vzornou predni
straži argentinskeko cesstvi,
straži pevnou a spolehlivou. Je-
ji cinnosti prejeme mnoho zdaru.

kdyz je mu dele \ystavena.

9. —Budte slusni a cistotni. Ze¬
na easto a ilmed cini rozdil mezi
slusne oblecenvm cizincem a re-
pekne oblecenym vlastnim mu*
zem. Zena chee se divati na sve-
ho muze s hrdosti a chce jej res-
pektovati.

10. —Budte laskavi ke svym
detern, Budte spravedlivi k nim.
Zena nema rada tvrdost a kru¬
tost k detem.

VSESOKOLSKY SLET

V PRAZE

Sletoveho pruvodu sucastnilo se
31:000 muzu a 12.000 zen, krome
700 jezdcu. Zastoupeny byly ves¬
kere zeme evropske, Spojene Sta-
ty a Argentina.

' Pruvodu prihlizel president
Masaryk s rumunskym knizetem
Miku lasem, clenove vlady, zas-
tupci diplomatickeho sboru a de
legati cizich vlad a mest,.

i f  - . mmam

tNHfci *- vv-• f i

il--v =■■■■» -;.u

Celkovy pohled na strojirny

Tafi 'Viejo >v provincii Tucu-
man, jest dulezitym ohniskem
prumyslove Argentiny. Nalezajit
se tam velke dilny statnich drak
argentinskych, kde jest sestavo-
vana vetsi-na lokomotiv, konstro-
vany vagony nakladni a osobni,
jakoz i vyrizovkny v e sle ere opra~
vy vozidel pro statni drahy.

Argentina ma ctyri velke stat¬
ni dilny pro tyto ucely a sice v
Tafi Viejo, Cruz del E j e, Lagu¬
na Paiva a San Cristobal. Dilny
v Tafi Viejo jsou znalci a ocl-
bornikv poklad&ny za nejdule-
z! tej si tobo druliu v cele Jizni
A merice.

Zalozen.v byly v roče 1902 za
presidouta Julio A. Roča a po*
stupne se zvotsovaly do te miry,
ze dnes citaji preš 2000 delniku
a zabira.ji 222.000 ctver. metru,
z nichz 71.887 jest zastaveno bu-
dovami. Elektricka centrala, kte¬
ra, dovava proud strojirnam, m a
«‘-st lezatvcli kotlu Babkock &
Vv ilkox o 209 mt. plochjr kazdy,
dale sest parnich stroju “Bor-
s!g” o 350 IIP kazdv a komin
52 m vysoky. Jest s to vvrabe-
ti pohoimou šilu 1320 Kw za ho-
dinu.

Jedno z nejdulezitejsich odde¬
leni jest soustruzna, kde zame-

stnano jest preš 120 delniku a
ktera cita s nejrozmanitejsimi
modernimi stroji mechanickymi,
pouzivanymi blavne k opravova-
ni lokomotiv a vagonu. Dale ro-
zsahle sdevarny na zelezo a mo-
saz, ktere kazdodenne dodaivaji
spousty liteho kovu k dalsimu
spracovani a ktere mesicne vyro-
bi 120.500 tun zeleza a 35.000
tun mosaze.

Velke montovuv opatreny ob-
rovskymi jerabv, kde sestavuji
se veskere nove lokomotivy a
oprava ji se stare. Kotlarna, ve
ktere možno najednou opravo*-
vati 40 kotld a kde se s obdivu -
hodnou ryehlosti a presnosti vy-
konavaji veskere piAce mecha-
nicke na strojicli vseho druhu.
Jsou tu okrnzni pily, na zelezo,
az 300 mm v prumeru, vrtacky,
nuzky a dirkovacby, ohybaci
stroje a hidraulicke lisy obrov -
skeko vykonu, hoblovacky na ze¬
lezo, kompre«ory, jerabv ete.

Nejpresnejsi soncastky vybo-
tovuji se v tak zv. seccion de
ajustaje pozustavajici z ruznyck
oddeleni a kde zamestnano preš
150 delniku. Krome toho jsou tu
jine oddeleni mensi jako elektro*
technicka dilna, medarna, odd.
pro potrobi a autogenni svarova-

VASI RODINU

nejl^pe V4m sem z vlasti dop-
ravi starš a osvedcena firma

M. SUCHAN

SUENOS AIRES BOLIVAR 117

RODINNE DESATERO

“Legal Aid Society” Ne\v Yor
ku vvdala pred casem deset pra-
videl podle nickz Ize pry dosici
v rodine spokojenosti.

Muzum se doporucuje:

’ 1—.Budte stednymi jeodle svych
prostredku. Manzelka pinvm
pravem ocekava od sveho mair
zela primerenou stedrost. Man
zelka dobre citi, nemuzeli ji dati
manzel tolik, kolik by si prala,
ale spokojuje se, kdyz poznava,
ze manzel jeji nema tolik stesti,
jako jini; ale take cini rozdil
mezi nestestim a nedbalosti.

2. —Neplette se manzelce do
domačnosti. Manzelka ma daleko
vice schopnosti spravovati do¬
mačnosti nez manzel.

3. —Budte dobre nalady a tre-
bas s premahanim nekdy. Nic
nepusobi na nervy upracovane
zeny jako skarohlidstvi a zaml-
klost manzelova, kdyz se tento
vrači domu z prače.

4. —Mejte uznani. Zena neni
nic jineho, nez svazek silne nap-
jatyek nervu. Kdyz si ztezuje,
sotva je to bez pricinv. Jeji sta¬
rost uehovati si domov, cistv a
pohodhiv zasluhuje uznani.

5. —Chovejte lasku ke sve že¬
ne. Budte ji milencem a nikoliv
lkostejnym muzem. Ivazda zena
chce byti milovana a ma na to
pravo.

6. —Neplisnete zenu. Ostra slo-
va easto vyvolavaji nedorozume-
ni, odpor a vzdor a niči se sou-
cinnost v zivote.

7. —Upravte si domov od svvcli
pribuzniek oddelčne a eo nej-
dale. Radv pribuznich, trebas
dobre minene, vyvolavaji nepri-
jemne situace, nedorozumeni.
Mladi manzelž maji byti nechani
na pokoji.

8. —Nemejte u s«b« stravnika.
Udrzovani eizih© cloA r eka v do-

BUDE SE V ARGENTINE VY-
RABET CUKR Z REPY?

Jako ltazdorocne, tak i letos
mluvi se o zavedeni vyroby re-
pneho cUkru, ktery, jak znamo,
zde se dobyva ze trtiny cukrove.

Tentoknit je to prov. S. Juan,
jejiz vlada podporuje umysl
sdruzeni finančniku z Rosaria'
tim, ze mini bezplatne udeliti to*
varne, ktera ma byti postavena
v Miedia Agua- v prov/San Juan.
10.000 ha pudy na 50 let k zalo¬
ženi repniych plantaži. Tovarna
ma byti pak prosta dani po do-
bu desiti let.

Uvidime zda zmineny projekt
nezustanc jen na papire a bu-
deme-li kdy sladit kavu cukrem
z argentinske repy.

-(o)-

Delnici pro Chaco. — Dela se
opet propaganda, mezi- pristeho-
valci, abiy tito odebirali se do
Chaca kde najdou snadnou pra¬
či za vyscke mzdy. Slibuji se ho-
rv doly a konec.. .

Jako kazda propaganda, tre¬
bas z pocatku mela NEJLEPSI
LFMYSL, no konec se ukas*e klam-
nou (a ten nejlepsi umysl taky),
toz i v tomto pripade je tomu tak
Množi najdou prači, mzda vsak
neodpovida, jini ani te kure pla-
cene prače nenajdou. A kdyz v
nejlepsim pripade spocitaji vy-
lohy na. cestu a vysledek, toz
shledaji, ze kdo vydelal byly do~
pravni spolecnosti a zprostredko-
vatel.

Proto kdo prači ma at se ji
drži a nepousti se do dobrodruz-
tvi. Zvlaste ted kdy sklizen bo¬
vl ny ckjdi se ke konci, je uz ma¬
lo nadeje, ze by se takovv vylet
do Chaca vyplatil..

Varuj eme proto krajany aby
se tam pousteli na slepo, aby se
neopakovaly zjevy jako zaeat-
kem tohoto roku, kdy sta lidi
zlakanich toutez propagandou by
lo privedeno do svizelne situace.

GOSPODARSTVO

7 \

POOTA osvoboditeli

Pan vyslanee a ucastnici pred K atedralou

Jak jsme uz prilezitostne oz'
namili, pan ministr Dr. Kybal
vzdal poetu pamatce osvoboditele
Argentiny, generala SAN MAR¬
TIN. Vavrinovy venec neseny
dvema br. Sokoly v krojich, byl
ozdoben stuliami v ceskych bai-

ODJEZD PANA VYSLANCE

Po kratkem cel'
kem pobytu v naši metropoli,
ve stredu dne 21 t.m.na palu¬
be lodi “Asturias” vratil se
svou rodinou nas pan vyslanec
Dr. Kybal opet do svelio puso-
biste Rio de Janeiro, kde nutne
diplomaticke a hospodarske zale-
zitosti vyzaduji si jeli o pritomno-
sti. Toto preruseni jebo zde za-
pocate cinnosti nebude tak dlou-
he a po troch mesicich navstivi
nas opet abv pokracoval v zaca -
tem dile.

NOVY USPECH LEKARNIKA
HUSPAURA.

Nasledovne citujeme dopis ri-
zeny na pana Huspaura a ktery
zni: Panu lekarnikovi Huspaura
ovi!

S peknym pozdravenim prich
azim k Vam parne Huspaur a
prosim Vas budte tak laskav, pri-
pravte a zaslete to co si zadam.
Ja jsem uz byl u Vas, mne vla-
sy padaji na h lave na jednom bo¬
ku a kdyz jsem byl u Vas, tak
jste mi dal' jednu flasku vody
na vlasy a ta voda mi od toho
ihned pomohla co mi vvpadalo a,
druhe vlasy mi stuhly. Tak bud¬
te tak laskav a zaslete mi jeste
takovou vodu jak jste mi tehdy
dal ale poslet? dve flasky neb ta
jedna jest pro meho kamarada,
jemu tez padaji, tak mne prosi
bych Vam psal za nebo. Myslim,
ze si vzpomenete na mne‘kdy
jsem byl u Vas skrz vlasy si ste-
zovat a tu Vam zasilam 6 pesos
a kdyby bylo malo tak m.i na;
piste a ja Vam poslu.

S uctou Simon Melo.

Estafeta Villa Angus, Zarate
(F. C. C. A.).

vach se spanelskym napišem
“NARODNIMU HRDINOVI AR¬
GENTINA ” “ PRVNI VYSLA-
NEC CESKOSLO VENSKA’ ’.

Akt sam provedeny dustojne,
byl zdejsim tiskom priznive ko-
mentovan. .

Spolkove zpravy

VECIREK NA UVITANOU PA¬
NA VYSLANCE Dr. KYBALA

Vydaril se nad ocekavani. Za¬
kajen byl narodni hymnou, ktc-
rou zapeli vsiclini ucastnici.

V uvitacim proslovu predmr
senem kr. Petrekem, bylo vzpo-
menuto cinnosti kolonie za do-
bv v.ilecne, jakoz i nadeji, kte¬
re prineslo skonceni osvobozova-
cilio boje, a tezkveh ukolu pred
nimiz stojimo dnes. V zaveru vy-
slovena nadejc na ucinnou po¬
moč p. vvslance pri rešeni onech
ukolu.

Po reci kr. Petre ka nasledo va¬
la ruziia čisla programu o nernz
pro nedostatek mista nemuzeme
se podrobneji zmifiovati, nacez
ujal se slova pan Dr. Kybal.
LVadimc strucnv obsah z jeho
reci, ktera byla vvšlecbnuta s
napjatou pozornosti. Pan ministr
dekoval predevsim za pozornosti
prokazovane jemu v mire, kte-
rou neocekaval. Prijima je ne
pro svoji osobu, jsa prostym dd-
nikem vlasti,- hybrz jako projev
lasky a oddanosti k zemi jez by
la nam lcolebkou.

V one lasce a oddanosti tkvi
koreny osvobozovaeibo boje, je-
hoz se zali rani er. i kolonie sucast*'
nily s takovym nadsenim. Zdura-
znuje, ze boj onen nebyl dobo-
jovan dosazenim šamostatnosti
politicke oznanim stalni svreho-
vanosti doma a naznacuje tikol
csl. emigrace v zapase o ndrzeni
naseho statvi, ktery je tez tezky
a delsi.

Je treba aby cesti vystelioval
ci neutonuli v zaplave narodu,
kteri z preplnene Evropy hmou
se do novvcli oblasti za ehlebem.

Vyzdvihuje prednosti ceskeho
človeka, jimiz vynika nad ostat-
niml narody jeho pracovitost,
skromnost a inteligenci a zaro-
ven pripornimi, ze je nutno, aby
krajane dbali v prve rade uclio-
vati si tuto povest. Dale je treba
udrzeti si narodni vedomi, udrzo-
vat spojeni s vlasti a tez mezi
sebou. Tim stane se kolonie plat-
nym cinitelem v onom zapase za
vvbojovani naseho statu v ei~
zine.

Po te p. ministr nastinil ukoly
vyslanectvi a konsulatu -a jejich
pravomoci.

Zminil se tez o akcich, ktere
zdejsi kolonie onou clobou pod-
nikala u naši vladv a skoncil pri-
slibern, ze ucini sec bude, aby
bvla splnena nase prani, ktera
jak douffi budou mn prednese-
na vla pripravovane sehuzi kra¬
jami v Bs. Aires.

USTA VUJIČI SCHUSE K ZA¬
LOŽENI “ODBQCKY T. J. SO¬
KOL” v. PInEYRO  A OKOLI
kona se v nedeli 25 t.m.v byte
br. Odstrcila, calle Diaz 843 o
2 hod. odpoledne. Dopcrucujeme
hojnou ucast.

Pozn. redakee. S-volavateli
scliuze br. O ds trčilo vi dogorucu-
jeme, aby provolani, ktere nam
zahial, znova si dobre prohledl.
Ze. je neotiskujeme cele, nebive
nam jiste zazlivano, nebot vazna
formalni zavada nas k tomu pri¬
me!'..

.Redakee.

PROVOLANI

K CESKE A SLOVENSKE
DELNICKE KOLONU
v ARGENTINE

Delnictvo ceske a slovenske
postradalo zde jakehokoliv vla-
stniho spolku, vlastni orgahizace.
Založili jsme proto DELNICKE
HDRIJZEN1 a svolavame na ne¬
deli dne 25, cervence ti 3 hod',
ud p, d o restaurantu na Pineyru,
'calle Dominguez 901 (naproti ki-*
na).

PSTAVCJICI VALNOl’ IIRO’
MADTJ

s nasledujicim poradem:

1. — Zakajeni a volba predsed-

nietva

2. — Cteni stanov

3. — Zapis členu

4. —Volba cinnovmkii ku sdru-
. ženi.

5. —Volne xj.fi.yrhy a dotazy

K bojne ucasti zve za ustavu-
jici vvbor:

Rudolf Novotnv
jvredseda

ZRIZENI LITEVSKEHO KON
SULATU V B. AIRES

Republika Litevska, jedna z
tech, ktera dekuje svou existen-
ci svetove valce, zridila v teclite
dnoeli svuj prvy konsulat v Ar¬
gentine, kde ton dobou zije as
20.000 litevskych prislušniku, po¬
čet, kterv behem easu znacne
vzroste, nebot vystehovalecky
proud uzavrenim Sev. Amerikv.
bude se brati z nejvetsi časti do.
Argentiny.

1 H0NTEV80EA

Montevideo, 3 cervence 1926.
P. T. Rcdakci GOSPODARSTV A,
Buenos Airfs.

Dne 26 cervna t. r. byl
založen v Montevideo ceskol, spo-
lek kterv nese jmeno : ‘‘Ceskoslo-
vensky Klub v Montevideo”.

IJcelcm spolku jest :

a) Byti napomocen radon v

skutkem novvm csl. priste -
hovalcum.

b) sprostredkovati jim prači

c) podporovati clenv v nemo¬
či.

d) poradati povsechne vzdela
vacl prednasky.

e) bvti propagatorem csl. my

slenky, udrzovati spoji test
s ostatnimi csl. koloniemi v
cizine a s vlasti.

f) udrzovati knihovnu a cita-
rnu.

Na ustavujici valnou hromadu
se seslo mnolio krajanu a do
dnes se zapsalo 109 členu z kte*
rych 84 zaplatilo clenske prispe-
vky.

Zapsalo se tez nekolik Jiho'
slovalm, kteri dl e stanov mohou
se stati’ prispivajicimi clenv Klu¬
bu.

Neni v Montevideo mnoho kra¬
janu, ale počet členu s kterymi
Klub za t vden svelio' trvani cita,
dokazuje jasne narodni uvedo-
domelost nasich krajanu, ktery
spravne očenuji vyznam radng
organiSace. Jest si jen prati, aby
každy jednotlivec pracoval pro
rozkvet naseho klubu.

Byl zvolen spravni vyhor na
dobn sesti mesieu. t. j. do pr v m
valne bromadv v lednn ktery je
složen z krajanu:

Presdeda: Bart. Kubacek.

Misto”: Adolf Kosam

Tajemnik a tiskov.v dopisova-
ted: Frant. Kubicek.

Pokladnik: Ant. Fialik.

Rovisori. Frant. Ilusek a Ce¬
ne k O lt.

Knihovnik: Josef Vetvicka,.

Prisedici: Jan Bogdan a. Str¬
pan Petrocv.

Nahradmci: Julius Zmolili. Ja¬
roslav IIympl n Josef Dvornak.

Cestm- konsul C. S. R. P- Jan
S.vkacek, kterv se zajmem sledo-
val pripravne prače a pehotne
pomahal premahati vsechny pre-
kazky, vyzval krajany k souci-
nosti abychom i zde- dokazali, z 3
jsme hodnvmi syny naroda z kte-
reho vzesel IIus, Zizka, Mas ar y k
a m. j. a ujistil nas, ze csl. kon¬
sulat v Montevideo nam bude
ve vsem napomocen, za jelioz
ochotu mu vzdavame verejnv
dik.

Vsiclini funkcionari, kteri del
si cas. pračo vali na zalezeni cls.
spolku v Montevideo jsou prod'
ebnuti pranim vvbudovati pevne
zaklady tomuto novemu spolku.

F. KUBICEK B. KUBACEK
Tajemnik Predseda

K zapticate cinnosti nasich kra¬
janu v Montevideo prejeme mno¬
ho zdaru.

Redakee.

GOSPODARSTVO

Z OOM. RIVADAVIA

Krajane! Ceehoslovaci!

Jak jest Vam znamo, v prede-
slem roee byl zde v Comodoro
Rivadavia zalozen “SPOLEK-
CESKOSLOVENSKV ”, ktery
pro mnoho prek&zek nemohl na¬
lezite rozvinout svoji cinnost.

NUTNE NAPRAVENI JE NE-
VYHNUTELNE V TOMTO PRI¬
PADE !

Proto my, novy .Vybor, obra¬
čamo se k Vam vsem ceskoslo-
venskym prislusnikum, by kaz-
dy, jak jeden muz postavil se v
jednotny svorny sik a pomahal
ku uskutecneni naseho idealu.

T 0  jest: Uvest v cinnost nas
CESKOSLOVENSKV SPOLEK
dle zpusobu druhveh kulturnici)
narodu, by v tezkych dobach
mohli jsme sobe byti bratrsky
vypomocni.

Dale chceme uvesti v život C.
S. KNIHOVNU, zpravu, kterou
zajistd prijme cela csl. kolonie
s uspokojenim na vedomi.

KRAJANE! Vybizime a oce-
kavame od kazdeho z Vas, ze
pristoupite za člena SPOLKU
CESKOSLOVENSKEHO, cimz
dokazeme svornost a vernost k
vlasti nas vsech krajanu cecho"
slovkku.

Nuze ruku k dilu a radost s
uspechu bude jista.

Vybor.

Y. P. F. Km. 3

KREJCOVSKr MODNI ZAVOD :

VKUSNE OBLEKY $ 80 a vyse j
ELEGANTINi SVRC.HNlKY $ 75 a vyse
IMODINl KALHOTY $ 25 a vyse
dle rmry

Velky vvbep pravvch vlnenvch latek Importova-
nvch prfmo z Geskoslovenska

JOSEF SVETE Y\
AYACUCHO 1524

Z CESKOSLGV KONSULATU V
BUENOS AIRES

C. j. 3155(26.

Urbaschek Rudolf, narozen 21.
kvetna 1905 prislusnv do Sum-
perka.

Wising , er Bruno, narozen 12.
žari 1897 v Brne, tamtez prislus-
ny, vystehoval se v roče 1922 do
Buenos Aires, svobodmv, lmdeb-
r.ik.

Sanitzer Antoniu, koseluzskv
pomočnik, pristehoval se do Ar-
gentinv v eervenci 1924.

Rydzi Rehor, z Krasne j, pos-
ledni posta Slatina, supa Nitra,
narozen 1898, krejci, pristehoval
se do Argentiny 1923.

Smards Antonin, narozen 13.
kvetna 1882, z Pozdatkach, okres
Trebic, povolanim obuvnik, syn
FVantiska a Marie rožene Filip.
Za generalniho konsula'
LANG

Konsularni rada.

SBERACI LISTINA PRO PO-

ZUSTALE JANA MITACKA

$

Drivejsi obnos  . 40.—

Stanislav Jomak  . 2,—

viz dale nabore

RDOSTNA RODINHA UDA-
LOST. Manzele p. Vaclava Novo-
tneho, byvalebo predsedy Ceslce-
ho Narodnih o, byli oddareni zdra-
vym ia krasnem ehlapeckem. K
teto radostne udalosti gratuluje-
me.

1ZUBNI KLINIKA!

| Suipacha 548 -3. poschodi |

Bezholestne leeeni vsech ?
I ustnich a zubrrich nemoči |
? (hnisani okostnice) v neko-1
lika malo navstevach,
Porcelanove plomby. $ 5.— |
Platinove plomby ... $ 5.— 5
Zlate 22 kar. plomby $.10.— I

(

Lite korunky, masivi
dto . $ 20.— |

Chrupy zarucene prilehaji ?
ei od $ 50.— vyse.

Ordinace od 2 do 7 hod. |

n-u-mm>o-wam>-o  mi o-mm-o-mm-o-t

ZUBNI ATELIER

Dr. IVIanuel Muchnik

denttsta operater

Calle Via mo n te 2314-1. pos

Telefon: Juncal 2447

Ordinuje v pondeli, sfredua
pafek od 2 do 10 večer,

Plombovani zubu dle nejno-
vejsi methody. Umele zuby zlate
i v kaucuku. Prače zarucene
dobra a trVanliVa

DOPISV KRAJANU DOSLE
NA MOU KANGEL AR A DO
SUD NEVVZEDNUTF.

Rajman Luis — Rovne.

Radimak Esteban •— Borglii.
Riba Tomas — Rosario.

Risavy Jan —

Rurak Mikal — Polski.

Svoboda Julio — Kyjov.
Svoboda Pavel — J. Fernaniez.
Šmid Francisco — Svatoboriee.
Sopko Jan — Litava.

Slancar Stanislav — Brno.
Sobotka Wenceslao — Uh. Brod.
Sveč Eduardo—Sered n|Vahom.
Skoumal Francisco ; — D. Boja-
novice.

Snran Francisco — Lomas.

De Pirscbel — Dobsina.
Solomezak Antoni — Stanisla¬
vov.

Stefanik Josefina — Valajska.
Smytek Jose — Zahorce.

Sramek Antonio — St. Mesto.
Smolek Antonio — Slavicin.
Simlikova Apolonia. — Ostroz.
Predm

Sadlon Esteban — Vrbove.
Skvarka Francisco — Krapina.
Stiffel Jose — Nem. Pravno.
Skarbala Kazemir — Arg,
Sukerek Ludvik — Ujvaros.
Sojak Esteban — Feriby.
Sueliyna Juan — Rakviee.
Schulla Carlos — Bs. Aires.

M. Suchan, Bolivar 171.


Cechoslovaei!!

> Lodni listky y  PoMkazy, Konnespondence, Rady »s

Obratte se na naši kancelai*

^MEDDA “Spolecnost Paroplavebni a Obchodm
SARMIENTO 402 —. — Buenos  Aires



i

Filomena Bilkova

PRVNt A JE DIN A C S L.

Specialistka a porodni asistentka ve vsech zenskych nemocech
DIPLOMOVANA NA KUNIČE V PRAZE A V Bs. AIRES

PRVNl

B»iMun m Humar

v BUENOS AIRES

Calle GAZCON IN. 509 U. T. Almagro 0332 j

Ordinuje od i do 5 hod.

Lekar k disposici Prijmou se pensionistky


• i

Poskytuje P. T, p, krajanum nejvefsi vyber
prvotridnich angIicJfych Iafek

Po dobu cervence a sprna, ob!eky dle miry
odpovidajici vsem pozadavkum moderniho
sfrihu ZA SNIZENOU CENU



' ‘SHLEROLSYRUP“ |

Prof. Dra. Mladejovskeho

jest svetoznanym "a~nejlepsim prosredkem !

proti

ZKORNATENt TEPEN |

lmporteri: F. Hermann & Cia.! Montevideo, Piedras 419

F. JURENA

Suipaclia 879

i

Rozdelovna a sklad:

j \

Buenos Aires, Alsina 533 j

um mir imr

— pi.

•o «»o «n» o o «aaao-a«» o o «bb»o «

Sfr0-4ffl»0 *W»0-«n*0«

Josefj Vasiekove

OBRACEJTE SE VE VSEM

NA FIRMU

i Bs. Aires M. SUCHAN Bolivar 171 |

i I

ir.a cim dcila tim vice zakeznlku

i

JHslados Unidos

-(o)-

Vyhodne ubytovam

U. T, Riv. 99§9

Iračana a chutna kuchyne

1*111  €ERITVY MA€JEI»
TE* OI»ATROV 4 IW PRAČE

mmmmmmmmmm

mmm


Iiodni listk

Pani ČECHOSLOVACI



kupujte lodni listky v nas! kancel&rl 11

Eeconquista 416

NEJVETSl ZAVOD! - Zalozeny pred padesdtilety

Doeilite nejlejisifli een

% a si lame p e n i z e

Bezplatna usebova dopisu

POZOR !!!!!  Obratte se na nas stran preplavnich iistk% ktere obdržite za nepevnyisi cene jalr nikde jinde

NEOPOMENTE

Eitda.”

HECOHOrUiSTA 486

BUENOS AIRES


10

GOSPODARSTVO

LA ADRIATICA

Soeiedad Importadora.

U

I

1 I

Companias ce HAMURGO SlID AMERIČANA
I Navegacion HAMBURGG AMERIKA LINIE

\

i

Bs; Aires LAVALLE 946*948 Bs. Aires
Direccion Telegrafica “Adriatica 44

VENDEli AL POR MAYOR y BRENOR

Maraschino 44 LUXARDO de Zadar, CHERBI-
BEAHDY ‘L1XAEB0, de Zadar, Sstomaeal ‘VLA¬
HOV 4  de Zadar, Gesoler ‘b  ‘ALTVATER 4  le
Ghe@oeal@vaqaia 4  ALLMASGH-KGMMEL‘&e Ohe-
ooeslovaguia 4  ALLASGH-KfMMEL 4  de Ghecoes-
lDvaquia, PELINEOVAC de Zagreb, SLIV0VIGA
de Slavonija, ELISIR del EREMITA de Zagreb

Aceite de oliva daSmato “Zorka 64

FILETES de ANGH0A 4  TALISMAN• , PORGELAHAS
de Baviera, G0PAS y VAS0S, Gristal de
Gheeoe8lovaquia, SILLAS de Viena, PARQUET8
de Siavonia, AZULEJOE y M0SAIG08

i i

i i
i i

\  i

Representantes en ROSARIO:

REGA NO yMONSCH

Caife San Martin 504

0 v

! i

1

1 i
i !

[ A. M. D el fino y Cia [S. AJ Reconquista, 335

PRVI 1 NAJSTARiJl CESKOSLOVENSKI NOVCANI ZAVOD

M. SUCHAN

c*

i

BS. AIRES

Novcane doznahe n stari kraj

preko

Zivnostenske Banke u  Pragu

najveceg novcanog zavoda u Ceskoslovackoj, sa glavnicom i
pricuvama od preko 400,000.000 CK.

i preko

JUGOSLAVENSKE BANKE U ZAGREBU

(prijasnje Hrvatske Zemaijske Banke)

Čuvanje novaca us 4 o/o ukamacivanje
Menjanje novaca po najboljim točajevima

Prodaja prekomorskih prevoznih

lisfova ur najniže cene

Gnamafonove desky

Ceske, slovenske a polske

ZADEJTE CENNIK

BOLIVAR 171

zašili  rsNizE» vl&sti

prostrednictvim

itnisto Sito v Mn

nejvelsi bankovni instituce v Rep. Ceskoslovenske jiz kapital
a res. fondy previsuje Ks. 400.000.000

USCHOVA PENEZ

se 4 o|o sursocenim

- mm  penez

za nejiepsich dennich kursu

Veskere vklacfy isou ulozeny k opat rova m ve
stdtnich a prvotridnich bankach

Gramofonski ploce

Hrvatske, srpske i slovenacke

PIŠITE PO CENOVNIH