Št. 34. V Gorici, dne 30. aprila 1901. Letnik III. I/.haja vsak torek in Hoboto v todnu ob 11. uri prcdpoldnc za meslo ter oL 11. uri popoldne za deželo. Slane po posli j ""ionian ali v Gorici na dorn pošiljan oelulolno 8 K., polletno 4 K. in čVtrtlot.no 2 K. Prodaja se v Gorici v tol>akani;iii Schwarz v Šolskili ulicah in .1**1- lersilz v Niinskili uliciili po H vin. GORICA (Zjutranj« izriunjc.) ITredništvu in uprnvništvo sc naliajaLa v «N « r o d n i t i s kar n i>, ulica Vetturini li. št. 9. Dopise je nasloviti na urodnišlvo, oglase in iiarociiino pa na upravnišlvo «Gorice». Ogläsi se nuhinijo po petil- vr.slali in si cor ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat. po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc večkrat liskajo, racu- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Nekaj o — moräli „narodno-naprednea stranke na Goriškem. Dogodki zadnjili dni nain dajo zopol. povoda obilo, da spregovorimo o mo- räli in taktiki lakozvane dr. Henrik T u move stranke na Goriškern v dosego njenih zdražbarskih ciljev, oziroma za- s e b n i h ciljov njenih kolovodij. Da so ti cilji vse drugo nego rodo- Ijubni, o tern ni da črhnemo več besedice, ker jih vsakdo pozna, komur še ni oslepil vida gosti prah, ki se hudomušno stepa z oken tabora te stranke. 0 tern stepanju naprednjaškega prahu torej nekoliko. Pred nekim časom srno na tern mestu trdili, da se dr. Henrik Tumova klika v dosego svojih namenov ne po- služuje le najdrznejših lažij in presuka- vanj resnice na način, ki bi delal cast zadnjemu fifutskomu špekulanlu, marveč da se poslužuje tudi neke tolpe moralno dvomljivih in neolikanili elementov, s katerimi uprizarja po deželi Skandale in bega z njih predrznostjo mirno, na lo- povščine nepripravijeno ljudstvo. Za odgovor na to našo trditev je prišla „Soča" z viharjem hinavskega zgražanja in s ploho psovk na nas. rekši: „Glejte narodni naprednjaki ! Zdaj veste, vsi vi odlični tovariši in tovarisice, ki tvorite naše vrste, zdaj vesle, kaj ste: ' t o 1 p a moralno p r o p a 1 i h ele- mentov ste!" V tern svojem odgovoru na našo trditev pa je pokazala ta klika baš način svoje bojne taktike: porinila je v prednje vrste nekaj socijaliio od- ličnih pristašev, zakrila pa s plaščem ves oni nizko stoječi kontingent svojega tabora, ki je njena prava armada, njono pravo bojno orodje in na kateri se opra- vičeno nanašajo naše bosede. In s pomočjo toga orodja nastopa vsikdar in vedno, ko hoče zmagovalno prodreti proti našim vrstam. Spominjamo sarno na oni, sloven- sko ime z neizbrisnim madežem oneeaščujoči nastop proti dr. Gregorčieu na večer izida državnozborskih volitev v V. kuriji. Kolovodji te stranke so na- jeli nekaj gori označenih elementov, ki so besneli pod okni dr. Gregorčičevega stanovanja z izrazi, kakorsnih bi se mo- rala sramovati zadnja moralna propalica, kličoc v zasmeh našemu poslancu „Vivva deputato Friulano !-l V dopolnilo te pro- staške surovosti pa so ti ljudje ne le v „Soei", marveč tudi v ,.Slov. Na- rodu" pisarili tako, kakor da je dr. Gre- gorčie zagrešil strašno narodno nesrečo, ker so ga volili tudi nekateri mirni in pošloni ler avstrijsko euteci Kurlani gra- di.skega vohlnega ok raja. Komur osebe in razmere lukaj niso znane, smatral je ono naprednjaško zgražanje najbrže za „sveto nevoljo" „naprednih" kolovodij, — komur pa so znane, je vedel, da je vse to ognjusna komedija, uprizorjena iz besnosti teh kolovodji nad dejstvom, da se dr. Tumi in njegovemu velevrednemu pobratimu ni posrečilo njuno „čedno delo" ter da je dr. Tumo vkljub vsemu slepenju in vsemu najdrzovitejsemu ro- vanju naprednjaške bande mod našim ljudstvom tako žalostno „fratalo1'. Znano pa je ludi vsakomur, da bi se dr. Tmna ne bil branil postati ni „deputato friulano11, ni „deputato ungherese", „deputato 1'ran- cese" in makar — „deputato cinese", samo da bi bil postal — „deputato" ! V ta namen se je naprednjaška klika tudi nemalo prizadevala, dasi je to jav- nosti v oči nesramno tajila in zakrivala. Kako zelo je temu možu do „depu- tatstva", dasi ga ni z daleka ne zasluži, prica njegovo razno delovanje na našem politicnem in gospodarskem polju. Da bi prišel do „deputatstva" zanesel je razdor na narodno in gospodarsko polje, v olep- šanje njegovih „lepih" namenov pa je podtikalo njegovo glasilo in tudi on sam po raznih shodih rijomu neprijetnirn ro- doljubom zlobno frazo o „klerikalncin nadvladju'. Hoteč povsodi biti na čelu, ho tec povsodi biti na nurodnem prestolu s krono in žezlom, delal je slalno na to, da odstrani vsako osebo, ki bi uteg- nila biti koliekaj na poti njegovi pohlep- nosti, navidezno pa se je proti temu in onemu izražal, da „hoče odstopiti od vsakorsnega vodstva". Ker se je bal, da biga v posojilništvu s časonia utegnil kdo nadomeseali na prvem meslu, znal je vse take osebe rafinirano odslra- niti, okoli sebe pa zbrati z dušo in te- lesorn odvisne ljudi. V dokaz njegove bojazni za nadvladje so n. pr. njegove trditve v Trstu, kjer je dejal, d a j e delal na to, da se ne osnuje „C e n t r a 1 n a p o s o j i I n i c a", dasi tedaj še ni bilo slulia o razkolu. V še bolj cudito luč pa postavijo moža izveslni manevri na društvenih zborih. Naj olepžava ,,Soča" oni dogodek na občnem zboru „Gorižke ljudske po- sojilnice" kolikor hoče tor trdi, da se dr. Tuma ni j)oslužil izvanrednih sred- stev v dosego naprednjaške zmage na tern obenem zboru, — kdor zna soditi tudi po drugačnih dokazih, kakorSne pa mora prenasali -• „Sociiv' papir, on si zamore misliti to svoje. In konečno nastop dr. Tume na zadnjem zboru delavskega podpornega društva ! „Soča" je zopet ta njegov cin skušala olepšati pred javnostjo tako, da bi vsakdo, ki ne pozna tukajšnih raz- mer, utegnil misliti, da je bil izid teh volilev (aktični izraz volje kompakt- n eg a č I e n st v a tega drustva. Mi pa Sim) zadnjič dokazali, da se je ta hid li met no uprizoril od strani njegove ške klike s tein, da se je izkoristila od- sotnost večine članov, ki vsled svojega neomejenega zaupanja do dr. Gregor- čiča in ostalega odbora, ki je s svojim predsednikom vedno delal le v korist udov, niti niso smatrali za potrebno, da se s trušeom in hrupoin udeleže občnega zbora. lzkoristivši to možnost so „na- prednjaki" dogovorno in natihoma na- gnali nekaj svojih odvisnih pristašev ter omogočili dr. Tumi predseduištvo. V javnosti pa so potem zlobuo go- vorili o „porazu dr. Gregorčiča" in o tern, da so že vrabci v Gorici čivkali o tern, kaj se bode zgodilo. Čegavi vrabci pa? Seveda le oni v — Tuma-Gabr^če- kovi tičnici, kateri so tudi čivkali r/a svoje gosjiodarje na obenem zboru. Ako bi bil dr. Tuma piemen it ro- doljub, take izvolitve ne bi bil samo ne sprejel, koliko manje še pripomogel k temu, da s pomočjo takega manevra pri- leze na predsedniški stol ! Tako pa je tudi tu igral kakor vedno — politiko odprtih duri, katera politika pa je j e d n a n aj n i z- k o t n i ši h n a svetu. Da se dr. Tuma zlasti pri delavnih slojih uriva, to spada seveda v taktiko in k morali njegove stranke. V delavstvu najde dovolj elemen- tov, katere lahko preparira za svoje na- mone zlasti o bodočih deželnozborskih volitvah : — „ulica" in zlasti opojena „ulica" je najprimerniše bojno orodje takim ljudem ! In konečno besedo o Andreju Ga- brščeku kakor nekakemu Jiktorju toga „naprednega" -- Cezarja ali iamulusu v Tumovi faustijadi. Ako bi hoteli po za- slugi označiti Gabri5čekovo novodobno delovanje, moral; bi imeti zato pač drug list. ... na tern mestu se omejujemo le na zadevo, ki je doživela minuli teden svoj finale pred tržaškim sodiščem. Vsakdo, ki pozna goriške razmere natanjko in jih hoče motriti s staližča hladnega razuma, mora priznati, da je bila mera Gabrščekovih „zaslug" že vrhoma polna ter da je konečno morala prekipeti. Ali kako pise zdaj „Soča" o tej zadevi? Tako, da bi svet moral misliü : Gabršček je narodna žrlva, oni pa, ki so si morali radi njegovih ne- prestanih saltoinortalov preko mej dovolje- nega iskali zadoščenja pred sodiščem, oni pa da so največji lopovi. „Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke" izreče z gorostasnim komedijaStvom ,.žrtvi kle- rikalne besnosti" svoje največje zaupa- nje, „Soča" od štev. do štev. blati Gabr- ščekove tožitelje ter hiti navajati oni odstavek, ki si ga je v svoji prešornosti drznila zaljučiti pod noge dr. Gregorčiču tržaška „Edinost" — pr ez r e in z a- ni o I č i p a hudo in ušno oni odsla- v(^k v .jEdinosti", ki se tiče Gabr.ščeko- vega nnrodnega g r e h a, da si je najel za zagovornika Italijana dr. Luzatta. Iz teh izbruliov, s katerimi naj se opere do snežne beline Gabrščokovo ime, se da sklepati to-le : Gabr.scek bi smol zmerjati njemu noljubc osebe {>ri- vatno in v javnem glasilu kolikor bi ho- tel ter jih žaliti na časti in poštenju, jim groziti s palico in revolverjem, jih klosutati, z jedno besedo uničiti jih gmotno in moralno, — ako pa se njega kdo dotakne, o potem je vse zlodejstvo na drugi strani, on pa je nedolžen ko no- vorojeno dete ! In v to naj mu pripo- more „Sočin" dolg jezik, ki daje uzorec časopisja, kakoržno bi imeli v Avstriji, potem, ko bi bil na razpolago I iskopis raz- nim — „nedolžno obsojenim!" V tern nastopanju pa se zrcali vsa morala in taklika goriške „narodno- I.ISTEK. V posredovalnici. Burka v enem dejanju. Prosto poslov. E. KI. OSEBE: Gospa Polka, posredovalka. Gospa pi. S t o- b 1 i n s k a, sopruga tovanuuja. M i ss H r i g t h o n, angloška učitcijica. Mademoiselle B a u - champ o, bona. Gospica M o 1 o d i n a, uciteljica glasovira. Gosjia Č o s a r i k, sri/.orka. P'anny Sirkova, coi'a. Stanka Al o 1 i n Ö e v a, sobarica. Lena Z a d r e m a 1, dekla. Marjanka Š i m u k, kuharica, Gendra Č i ž e k, vratarica. (Uejanjo so vräi v Gorici v posrodovalnici; na dos- nici pisalnik s knjigami in papirji, od spredaj «tolica; zraven pisalnika trsna stolica, ob lovi Bteni 4 stolice. V ozadju vrata in okno na ulico.) 111. p r i z o r. Gendra Č i ž e k o v a (malomarno oblečena, ruto na glavi in okoli vrätu, nanogah velike copate): „Slugamerdiner!" Pelka: „Kaj hočete, kdo ste?" Č i ž e ko v a (potiplje se s prsti na čelo, poluglasno): „Lejte no, kako zabito ženšče ! (Glasno.) Saj me je vendar koj spoznati, kdo sem! (Razšopiri se pred pisalnikoin): Vratarica sem in službe iščem s svojim možem! Pelka: „Ali sta bila že kje v enaki službi ?" Či žekova (surovo): „No, to se pač samo po sebi razume! Pri gospej pi. Peropraskovej sva bila nad eno leto, pri gospodu Simoniču pet mesecev, pri gospej Hudournikovki osem mesecev —" Pelka (seže vnies): „Zakaj pa tako pogostoma monjavate?" Čižekova (patelično): „Ker se nain je tako zljubilo !" Pelka: „Jaz imam zaznamljeno prav dobro vratarsko službo ; a Vi bi se morali potruditi, dajo prav skrbno oprav- ljate. Jaz menim službo pri gospodu ba- ronu Senadolskemu". Č i ž e k o v a (dopadljivo): „Baron? To se lepo glasi. Saj to zmenjavo lahko poskusimo; pod 5-zobato krono še nisva služila!1' Pelka: „Vi bi se morala popo- ludne v čusu od 2—4 gospodu haronu predstaviti: ta Vam pove vse, kar se tiče mezde, stanovanja itd." Čižekova: „Stojte! Poprej mi morate še marsikaj povedati! Koliko nad- stropij pa ima hiša?" Pelka: „Menim, da štiri". Č i ž. (pražče se za ušesom): „Ne- prijetno ! Troba li stopnjice ribati?" Pelka: „Tega ne vem". Čiž.: „Ali je rnnogo otrok v hiši?" Pelka: „Tega ne vein". Č i Ž. : „Ali imajo stranke pse?" Pelka: „Tega tudi ne vem!" C i ž.: „Je-li elektricna svečava ali plin V" Pelka: „Če se ne motim, plin". Giž. (oplašena): „Ojojmene! Plina pa ne prižigam rada! — Sicor pa ima vratarjevo stanovanje lep razgled?" Pelka (ironično): „0, najbrže na rnestni vrt. Toda vsega tega ne vein prav natančno". Č i ž. (nevoljna): „Kaj je to ? Vi pa ne voste prav nič !u Pelka (nepotrpežljiva): „Če ho- čete tako malo delati, a toliko zahtevali, — Vam ne bo lahko dobiti mesta". Č i ž. (samosvestno) : ,.iSmešno! Vsi ljudje se tržejo za naju 1" Pelka (noverno) : „Takoo? Zakaj pa? če smem prašati?" Č i ž.: „Ker nimava malih otrok. Dandanes so to bele vrane. Odkar se je naš edini oženil, se vse puli za naju. Bodete že videla, kadar porečeva: ,Ni- mava nič otrok !' — kako se pobrine g. baron, da naju dobi! Takoj naji vzame!" Pelka: „Zdaj treba, da mi nazna- nite še svoje ime. Kako se zovete?" Č i ž. (s povzdignenim glasom): „Gen- dra, Eulalalija, Genovefa, Viktorija, Ka- rolina, Anastazija Čižek rojena Sčinkovec, 53 let stara, zdaj bivajoca v „borg Fa- žuli" v pritličju hiš. št 12. Tako, zdaj menim da je končana moja spoved, in zdaj le baronovo adreso sem! (Ko jej da Pelka listek, potegne Čižekova stekle- nico iz žepa, jo nastavi na usta in na- redi obilen požirek): Slugamerdiner!" (Odide.) Pelka: „Res čudo, da ni zahte- vala tudi parketiranega slanovanja ! Ojoj ! tu prihaja gospa Steblinska ! Ljubim roko, milostna! IV. p r i z o r. Gospa pi. Steblinska (elegantno opravljena, vstopi zelo razdražena): „No, lepe reči gospa Pelka! Kako osebo ste mi pa priporočila za kuharico? Ta ni napredne" stranke: z drznosljo in dolgim j e z i k o m prehvapiti in prekričati vse, kar se n e da zago- varjati mirno z dobro vestjo. In tu ni nobeno sredstvo umazano in pre- frigano dovolj za dosego smotra ,,n a j pa VHfi hudič v z a m e, ako n a š a ne velja!" smötra, ki je zapupadon uprav v — anarhistisktMii programu ! In s takim programom naj se dela za narod na Goriškem?! Gorje ti ubogi narod, ako prodrojo v tebi taka načela ! Kdor ima oči da gleda, lahko za časa spregleda, kam to men', lahko spozna, da se za blagor naroda ne dela z izbruhi sovraSlva, marveč mirno brez hrupa in s pojavi prijateljstva in ljubezni. A kako je delo dr. Tumove stranke ? Naj „Soča" tisočkrat trdi, koliko je Gabršček storil na narod nein polju dobrega, mi mu mo- ramo odgovoriti, da vse to, kar je morda v minulem storil dobrega, podrl in poha- bil je zopet stoterokrat, odkar se je zdru- žil z dr. Tumo, zato je njegovo sedanje delo podobno toči, ki se je usulo na polje in vinograd, kjer je rosil prej rodoviten dež ! Kajti vse delo „napredne" ni danes več delo za narod, marveč jedino le delo sovraštva in sebičnosti v odstranjenje dr. Tumi neljubih oseb od narodnega vod.stva v svrho, da on zasedo narodni prestol kot absolutni diktator v deželi. Toda svariti moramo svoj mili na- rod pred takim delovanjem, — posledice tega morajo postati usodepolne, kakor i postaja za Gabrščeka usodepolna nje- gova zveza z dr. Tumo. D o p i s i. lz Kojskcg-ii. — V 49. št. „Soče" se je predrznilo neko človeče, ki nnj- brže ni bilo kräeeno med nami, podajati navodila tukajšnjemu gosp. župniku in uzor-duhovniku, kako in kaj naj propo- veduje. Pač predrznost in nesrarnnost, ki more prihajati le iz puhle glave ka- kega gorišk. „naprednjaka". Revše, ki se je priklatilo kdo ve odkod in ki ni ne po svojem znanju, ne po svojein stanu vredno, da odvezuje jermene duhovniku od čevljev, se drzne kritikovati njegove nauke in podajati mu nasvete! — Taki ljudje so za v blaznico ! „Le čevljo sodi naj kopitar"! Ni vredno, da bi še kaj dostavljal, pač pa moram pri tej priliki opozoriti, da seme, ki prihaja iz „Gor. tiskarne1', prinaša že sadove, prave morilne sadove za naše ljudstvo. Vsi izvržki slov. družbe na Go- riškem so se s pravim satanskim ve- seljem oklenili novodobnih, sebi jednacib prorokov pod z.aščito „Soče" v novej organizaciji „napredne" stranke, da ostrupljajo s svojimi brezverskimi in prekucuškimi nauki slovensko Jjudstvo. Naši najljutejši narodni nasprotniki nam niso toliko škodovali, kakor sedanja „na- predna" stranka. Sovraštvo, prepir, pre- ganjanje, obrekovanje in ovaduštvo, to so sadovi. s katerimi je obdarila sloven- sko ljudstvo ta brezvestna, brezdomo- vinska in brezverska tolpa političnih naših nasprotnikov. Žalostno je pri tern posebno to, da se je pridružilo tern prekucuhom tudi nekaj oseb, ki se prištevajo med izobra- žence, a so has s tern korakom pokazali, da niso vredni tega imena. Bodisi, da jili je k temu napotila častihlepnost in dobičkarija, bodisi sovra/lvo do to ali one osebe, obsojati je vsakako te injed- nake koiistolovce v frakih in rokavicah. Najžalostnejšo ulogo v tej nesrečnej igri pu igrajo uprav oni, ki so poklicani ši- riti omiko in n-ipredek, odgojo in pouk med ljudstvorn, a so se sedaj vsled po- manjkanja razsodnosti in svoje na pol- izobrazbe pridružili janičarjem slovenske družbe. Mesto da bi se celo izogibali družbe preklinjevalcov in brezvercev uže zaradi važnosti svojega stanu in velike odgovornosti, postavili so se na čelo zdražbarjem in v njihovej družbi sejejo prepir in neslogo rned obcinarje in dra- žijo ljudstvo proti duhovnikom, proti corkvi in veri. — Čndno, da merodajne oblasti to dovoljuje.o in ne vidijo ne- varnosti, v katero spravljajo taki nauki človeško družbo. Kam pa pridemo, ako se izpodkoplje avktoriteta! Ljudski uči- telji so poklieani v prvi vrsti, da vcep- ljajo to prepolrebno dolžnost v mlada srea bodočih državljanov, zato pa ni ka- kor ni odobravati, da se postavljajo na čelo onih, ki hot6 prekucniti red, ter z vzgledom in djanjem napeljujejo ljudstvo k temu. Zdrave res niso take razmere in želeti bi bilo v interesu našega naroda, v interesu države in v interesu človeške družbe sploh, da se takernu Skodljivemu rovanju čim prej naredi konec in do- tičnike opozori na njihove dolžnosli in na njibov poklic. Politični preg^led. Državni zbor. Poslanska zbornica je v soboto in v ponedeljek pocivula in ima še le dunes zopet svojo sejo, v kateri pride na dnevni red nadaljevanje razpravljanja o pristoj- binski zakonski noveli. Minister Delcasse v Petrogradu. Francozki minister za vnanje za- deve Delcasse se je napotil v Petrograd o zelo važnih političnih zadevali in to na izrocno željo carja samega, ki je hotel, da se ruski in francozki vnanji minister natanjeno dogovorita o vsih vprašanjib, ki se tičejo skupnih interesov obeli držav. Na tern sestanku ministrov so bile kakor poglavitne toeke razgovora kilajsko in macedonsko vprašanje ter obnovitev trozveze in pa politika An- gležke. Govori se, da dela ruski financni minister Witte na to, da se Husija in Francija še tesneje združita v gospodar- skih vprasanjih za slučaj carinske vojne mej Nemčijo in Husijo. — Smoter Del- cassejeve inisije v Petrogradu pa je bil tudi ta, da sta Husija in Francija prev- zeli garancijo za izplačanje vojno od- škodnine od strani Kitajske ostalim ve- levlastim. videla menda še v celem svojem živ- Ijenju nobenega železnega ognjižča". P e 1 k a: „Lejte nu ! Kaj mi pa tu pravite? Zakaj paV" S t e b 1 i n s k a (usede se na stol pri pisalniku): „V dveh dneh, odkar je pri meni, obrnila je že vso kuhinjo na- robe. Z valarjem tolče meso, s strančic- nim nožem cepi drva, z brisalkami za kozarce brise pöd in v kuhinjsko omaro spravlja svoje umazane copate !!!" P e 1 k a: „To je pa res nezasliäano !" S t e b 1 i n s k a : „A to äo ni naj- huje! V špinačo je dela sladkorja, v rižev koh paprike! Chaudeau (Sodö) je hotela s kisom narediti in na solato je vlila lanenega olja!" Pelka: „Nau ! to je pa že naj- večja prismodarija! (Vije roki nadglavo.) In tako ženšče se predrzne trditi, da se je učilo kuhati pri Gunkelnu!" Steblinska (zaničljivo): „Morda pri kakem branjevcu, ki se tako piše! — Koj prvi večer — mi smo bili pova- bili goste — menila sem, ko semstopila v kuhinjo, da me zadene kap! Tu je sedelo to teslo in je zajcu dlako pulilo, kakor bi skubilo kokos. Vsa razjarjena jej slržem zajca iz rok in ko sem mu slačila kožo, je ona čisto hladnokrvno potisnila cele, še ne iztrebljene kokoši v cev za pečenke. Smetano sem morala sama mežati in ko sem jo vlila, ukažem jej, naj postavi reno na led. Ko pridem za pol ure pogledat, ali se je vsebina že zasirila, kaj najdemV Reno prazno. Ta šuta -- ne zamerite, da ne najdem nobenega salonskega izraza — jo je zvr- nila na led. Vsa najlineja smetana se je scedila po ledu". Pelka: „Meni se že ježijo lasje!" Steblinska: „Ostalo mi ni nič druzega, nego zglasiti se bolno in gostom odpovedati. Danes sem jej plačala mezdo za 14 dni in jo poslala z Bogom. A jaz moram po vsakem načinu dobiti drugo. Ali je katera kuharica lukaj?" Pelka: „0 da! milostna gospa. Tu Vam takoj lahko ponudim prav vrlo, nepokvarjeno dekle iz Prezmisla na Češkem. (Obrnjena proti Marjanki.) Mar- janka, stopite sern!" (Dalje prih.) Kongres evropsklh vladarjev. Ruski car je storil neke korake za kongres vs(>h e\ropskih vladarjev, ki naj bi se vršil v poznem poletju ali pa v zgodnji jesoni. Na tern sestanku bi se vršil razgovor o vseh važnejših mejna- rudnih vprašanjih. Med Avstro-Oycrsko in Meksiko bodo obnovili diplomaticno zvczo, ki je bila prelrgana celih 33 let, to je od teda.j, ko se je cesar Maksirnilijan bojeval z Meksikanci. lmenovan bode najbrže v kratkem eden zastopnik nai?e monarhije za Meksiko, in istolako bode meksikan- ska vlada imenovala svojega zastopnika za Dunaj. DoQOdki na Kitajskem. 0 razmerah na Kitajskem se ta hip ne more reči, ali bodo kmalu po- ravnane, ali bodo še trajale dalje in da-li se razvijejo do nevarnejih zaple- tajev. Resnično in za ugoden zaključek stvari dobro znanienje je pač to, da sta has oni dve velevlasti, ki sta najbolj hujskali na razpor, brez posebne moči in to sta Anglija in Ncmčija; prva je popolnoma oslabljjMia in je vesela, ako ni primoiana jemali svojega vojaštva iz južne Al'rike, druge (Nemcije) voja^tvo, ki stoji na Kitajskem pa se je vsled svoje nebrzdanosti prav močno pokazalo lU'zmozno za kako resno vojno akcijo. Rusija, ki želi mir in urejenih razmer, dcluje z ostalimi velevlastmi na to, da se mejnarodne čete prej ko prej odteg- nejo s kitajskega ozemlja. V tern je Rusija zlasti složna s Francijo. Japonska, na katero se je intrigantna Anglija naj- bolj naslanjala, je jednako sprevidela, da je boljši pameteu mir nego nospametna vojna. Kar se tiče vojne odškodnine so angležki, nemški, lrancozki in japonski poslanik sporočili Lihungčangu, da nji- hove vlade zahtevajo vsaka (if) milijonov fun to v žterlingov t. j. 1300 milijonov kron odškodnine ter da se zadovolijo s to odškodnino, ako se od.šteje do konca julija, sicer pa zvišajo odskodnino, vsak niesec za 100.000 fun tov šterl. Dokler Kitajska te odskodnine ne izplača, oslane tudi rnednarodno vqjastvo v njenem ozemlju. Porooa se, da sta Rusija in Francija sklenili dati ostalim velevlaslini garancijo za izplačanje te odskodnine in je vsled te izjave tudi pričakovati, da se mejiiarodno vojaštvo skoro vrne domov. Želeti bi to pač bilo, kajti nav- zočnost sovražnih čet le razburja kilaj- sko prebivalstvo in provzroča novih no- potrebnih neniirov. Tudi kitajski dvorso je izjavil, da se ne vrne v Peking, do- kler ni sveto mesto popolnoma očiščeno sovražnih čet. Nekatera poročila govore, da so katoližki misijonarji po nekod začeli z nova delovati. Konečno nam je še dodati najno- vejšo došlo vest o nekem krvavem spo- padu nemskih vojakov s kifajskirni pri Velikim zidovju v Paotingsu. Ta boj pa je bil za Nemce velika nesreca ; kajti padlo je pet častnikov in 80 mož, brez ranjenih. Nemci so v veliki ziuešnjavi bežali pred Kitajci. Vojna v južni Afrlki. Z južnoalrifikega boji.šča ni v zad- njih dneh nohenih posebnih poročil. An- gležki listi, katerim ni dati prav nobene vero, poročajo sicer, da so Angleži po- brali Burom več oro/ja in streljiva ter vjeli nekaj Burov in živine, — ali poro- čila preko Bruselja, ki so mnogo zane- sljiveja nego londonska, pravijo nasprotno, da so Buri pobrali Angležem pri Ros- meadu mnogo orožja in /iveža, vsled Ce- sar so Angleži se rnoruli umakniti. V ne- kem gozdu pri Middleburgu |>a so Buri popolnoma potolkli Angleže, na življenju ostale pa ujeli, jim pobrali orožje, potern pa jib zapodili ven iz gojzda v beg. Nek transvaalski odposlanec je bil pri Krii- gerju v Bruselju in ta je povedal, da so Angleži v obupnem položaju ter da vojne ne bo še hitro konec. Domače in razne novice. Castno «l^anstvo. Občinsko sta- ra^instvo v Gorjanskem je v svoji seji od 20. t. in. in starašinstvo v Voj- žčici v seji od 26. t. m. imenovalo svojim častniin občanoin preblagorodnega gosp. dr. P. La ha r n arj a c. kr. vladnega svetnika pri deželni vladi v Črnovicah v Bukovini prej c. kr. okr. glavarja v Sežani. Za „Šolski Dom" je do.šlo našemu upravnisivu : Vesela družba v nedeljo zložila pri č. g. vikarju Ant. šliligoju v Kostanjevici 6 K 00 vin.; č. g. Franc Marinič, župnik v Kojskem 20 K. Srčna hvala ! „XaroUna tiskarna" naznanja slavnirn žnpanstvom da ima v zalogi ' tudi tiskovino „Protipis" (Gegenschein), katero rabijo občine pri vzprejemanju denarnih zneskov, ticočih se obcinskih in dru^ih doklad od strani c. kr. dav- karij. Izžrebani poroduiki. Porotniško | zasedanje začne 20. maja t. 1. Izžrebani so sledeči porolniki: Miha Batist ič, Peter Beot, AI. Blasig, Evgenij Brass, Fr. GecuUa, Nikolaj Cereani, G. pl. Co- lombichio, Jos. Ghiozza, V. Delmeslri, Anton Fabiis, Al. Geatli, Karol Mvala, Anton Kofol, Jos. Lavarian, Fi'. Lu- chesig, Josip Makuc, Iv. Masetti, G. Mi- struzzi. M. Mistrmzi. Jakob conle Pani- gai, Andrej Poterin, Martin Poveraj, Josip pl. Pallich, Ivan Prosdocimo, Peter Sarcinelli, Fr. pl. Savorgnani, Ivan S i m- čič. Volmar Slrassoldo, Anton Strauss- git 11. Iv. Sumond. Henrik Stabile, Alb. Tomaselli, Aioks. tarlao, Karl Valenti- nuzzi, Al. Venturini, Al. Villat. Namest- niki : Jurij Bombig, Amadej Bollafio, Jos. Gomel, Alilij Dörfles, lv. Ferrario, Al. I Pacor, Al. Rossi, Ivan Trombetta. Pod lost. V Stevilkah 93., 94. in 9f>. „Slov. Naroda" letošnjega leta piže neki V.....k o računskem sklepu „Goriske ljudske posojilnice", a zabavlja pri tern o ,.centralni posojilnici'' in drugih go- riških rodoljubih tako podlo in tako I osludno, da se mora vsakemu poi5tenjaku gabiti, kateri ono čita. Kdor pozna naše domače razmero in hoče iz dna srea zaničevati ono svojat, ki gospodari sedaj z našim denarjem na Goriskem, naj vzame one tri liste v roke in naj pre- čita oddelek ,,Narod no gospodarstvo"'. Če ima še količkaj po.štenja v sebi, obrne se z zanicevanjem od onih pvilepencev, ki so prišli k nam s trebuhom za kru- hom, a se sedaj žopirijo po denarnih zavodih, katere so goriski Slovenci de- loma ustanovili, deloma z denarjem za- ložili in psujejo, zasramujejo in blatijo vse rodoljube, ki se jim slepo ne ukla- njajo. Škoda, da nam prjstur no dopu- šča, da bi ponatisnili one izbruhe nizke podlosti. Ni primernejšega sredstva, nego je tako podia pisava, ki bi odprla oči tudi onim rodoljubom, ki še sramotno hlapčujejo tern „olikancem". kakor jim ka/c! — Gabrščekova „Soca" je pisala pred leti: Dr. Giegorcic jo nesebičen delavec, katerega vo(li lju- bezen do naroda na vseh njegovih poleh, ne da bi iskal časti ali bogastva ali da bi se klanjal v dosego osebnih koristi. Tako spricevalo jo dala „Soča" Gregorčičevi požrtvovalnosti in nese- bičnosli pred leti; danes pa ji to več ne kaže! Nekdanji „skromni Gregorčič" ji je danes „po medvedje zanemarjeni stari pop", nekdanji „nesebičtii delavec<( pa ji je „koristolovec". katerega žali v 1S7. štev. pr, 1. z besedami: „Le počasi, vilez dr. Gregorčič. Jasni se m((d nasim ljudstvom, da ve vedno bolj ceniti ne- s e b i č n o s L dr. Tume in Vašo s e- b i čno s t!'' Tako piAe zdaj „Soča", ko je po- stala glasilo Tumovo stranke in Tuma je predsednik nadzorovalnega odbora tega lista! Sramota! U^anjka g'lwlc resuičnosti poro- čila o kazenski razpravi proti A. Gabr- ščeku, katero je priobčila „Edinost"' v svoji 90. štev., je torej rešena! ReAil jo je neki — Fran Kravos, ki izjavlja v so- botni „Edinosti", da je on pisal porocilo. No in s tern je vse rečeno, s tern je vse popravljeno! Fran Kravos je pisal poročilo! In basta ! Novi voditvlj goriske^a okraj. ^lavarstva. C. kr. nameslništveni svetnik grol" A11 e m s pride v Gorico baje 5. maja t. 1. Koiistituiranjtt cesine^a odbora za Kobariski okraj. V soboto se je konstituiral cestni odbor za kobari.ski okraj in je izvolil svojim načelnikom gospoda deželnega poslanca 1 v a n a L a p a n j o. Cerkljanski oddelek kmctijske driribe je izvolil v glavni odbor te družbe v Gorici svojim zastojmikoin pre- častitega gospoda Josipa Mašero, vi- karja v St. Mavru, a njegovim namest- nikom pa g. Antona Manfred a, zu- pana iderskega. Dežclna blii/nica. V cetrtek je imel odbor za zidanje deželne blaznice zopet sejo ter je baje sklenil, da se blaznica sezida na onem prostoru, ki je bil sicer v ta namen kupljen, proti ka- teremu pa so nastali kasneje neki po- miselki. „Corricre" redivivus! — Kakor čujemo, začne te dni spet izhajati „Cor- riere di Gorizia". Bližajo se pač meslne volitve, ki utegnejo biti jako živahne. Potemtakem je umljivo, da stranka, ki se hoče obdržati na magistratu, mora imcti svoj organ, če ne drugače, vsaj za volitveno dobo. Padel s konja. — S konja je pa- del poročnik Hort v soboto zvečer vračajoč se z Vipavskega ter se pri toj priliki tako rnočno poškodoval, da so ga rnorali prenesti v vojaško bolnišnico v Gorici. Uazsvetljava ^oriskega mesta Kakor smo žc poročali, je goriško mostno starešinstvo sklenilo napraviti pogodbo s tvrdko Ganz & Co glede vpeljave pli- nove in eleklrične raz^vetljave v Gori- škem meslu. Proti temu sklepu je vlo/.ilo te dni 132 mešeanov protest pri c. kr. namestništvu in pri deželnem odboru. Fazite na otroke! Včeraj zjulraj si jo igrala 4 lelna dekliea Kodrin na pragu hiše šl. 52 na šetnpeterski cesti z žveplenkami tor jili užigala. Pri tern se jejje unela obloka ter je revo vso ožgalo po životu. To jo opazil nek pometač, ki je hilol v hišo, kjor so otroku priskočili na pomoč, ne v,e so pa, ali bode ro.šena ali ne. Padol je z drugega nadstropja 15- lotni zidarski pomočnik Angelj Podber- ščič iz Gorenje Vilojbo, ki je delal v do- mobranski vojašniei ter padel iz drugega nadstropja in so jako budo poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico usrniljenib bratov. Najdene stvari, Ana Stolz, soba- rica pri družini Glaudije nasla v Pevmi srebrno uro z vorigo terjo oddala poli- ciji. — Istotako jo našel jedno uro z verigo v vrtni ulici čevljar A. Lutman ter jo izročil policiji. Zaprli so zidarja Bl. K. iz Vrtojbo, ker je bajo vkradel neki Bressan v ulici Dreossi uro, ko jo v njenem stanovanju nekaj popravljal. Tatvina. — Nok Dom. Vianollo star 67 lot, (lolavoe iz Trsta, je prišel v so- boto v Gorico tor prenočil v neki liiši v ulici Gocovia. Ko so jo zbudil, zapazil jo, da mu je nekdo odnesel vse kar jo imel pri sebi, namreč 36 K denarja, ono uro in nekaj papirjov. Pomlad je tu! Konečno smo vendar dočakali, — dolgo nas je vodila za nos ta čarobna Vila iz raja. Naposlod pa so jo šegavi solnčni žarki vender prirnorali, da se jo prikazala. No tnno- glava čarodejka prinesla je vkljub teinu seboj polno košaro najlepsega cvetja in zolonja ter ga razmetala po gorah in dulinah, da. ga je povsod dovolj. Ker je clovek ustvarjen tako, Uu , * pozabi na slabo, pozabimo tudi mi radi neprijetne starke zime ter se radujemo zdaj nad darovi carobne deklico pomladi sredi cvetja in zelenja. Hranilnica in posojiluica v Ka- nalu priobeuje svoj računski sklep za tretje upravno letoJHHX), iz katerega po- snamemo to-le: Stanje koncem leta 1899 K 70.886. Vseb posojil vkup konec lota 1900 K 94.68770. Čislega dobička je K 154730, ki se dene v reservni zaklad. Resorvni zaklad znasa K 262564. Za pogorelce v Sia/ljah so da- rovali: Kapelanijski urad v Skopem 3 K. 10 b. Kapelanijski urad v Lokvi 6 „ — „ Župni urad v Tomaju ... 5 „ — „ Vikar, urad v Gabrovici . . 3 ,, — „ Župni urad^v Sežani • . .10 „ — „ Župni urad v Avberu ... 6 „ 60 „ Župni urad v Veliketndolu . 7 ,, 40 „ Župni urad Sv. Kancijan . 6 „ — „ Župni urad v Rodiku ... 2 „ — „ Župni urad v Breginju . . 5 „ 40 „ Kuracijski urad v Štanjelu 9 „ — „ Občina Kobljeglava .... 5 „ 20 „ Občina Štanjel......17 „ 76 „ Občina Skopo......12 „ 50 „ Občina Rodik......15 „ 26 „ Občina Brestovica .... 12 „ — „ Kuracijski urad v Pliskovici 2 „ — „ Župnijski urad v Temnici . 4 „ — „ Župni urad v Divači ... 6 „ — „ Župni urad v Vremab (Kranjsko).....12 „ — „ Župni urad v Gampolongo . 7 „ — „ Župni urad v Povirju . . . 7 ,, — ,. Župni urad v Šmarjah . . 6 „ 46 ,. Župni urad pri Gorici . . (S „ — „ Kuracijski urad v Štjaku . 6 „ 45 „ Kapelanijski urad v Koprivi 7 „ 40 „ Kapelanijski urad v Vatovljah 5 „ — „ Župni urad v Kornnu ... 6 „ 80 „ Župni urad v Repentabru .13 „ 60 „ Župni urad Sv. Peter pri Gorici.......15 „ — „ Župni urad v Mariano . . 6 „ — „ Znpni urad v Vrtojbi pri Gorici.......10 „ — „ Župni urad St. Androž pri Gorici.......5 „ — „ Župni urad v Solkanu pri Gorici.......4 „ — „ Kapelanijski urad na Barki 4 „ — „ V imenu obdarovanih pogorelcev se izroka darovalcem prisrcna zabvala. P. Š v e g e 1 j kapelan. Nesreča ali zlofin. V soboto zve- Čer so častniki obedovali v gostilni „pri posti" v Bazovici pri Trsfu. Kar naen- krat pa se je zgodila silna eksplozija, tako, da je na mizo vrglo kamenje inje bi-lo v sobi vse poruSeno. Sodijo, da je eksplozijo provzročil acotilen, ali pa je bil položen dinamit. Nadvojvodinjji Hli/abcta vTrstu. — Nadvojvodinja Elizabela, liOi umrlega cesarjovica Rudolla je došla minulo so- boto v Trst, öd koder se je na Jadiji „Almissa" (prej „Stesania") podala na daljše potovanje po morju. Na južnern kolodvoru so pričakovali nadvojvodinje c. kr. namestnik in drugi doslojanstve- niki. Nadvojvodinja Eiizabota je visoke postave, bledega a nožnega obraza tor svetlo rumenib las. Nadvojvodinja šteje zdaj 17 let. Novo ^imnn/ii.jo bodo zidali v Ljubljani na mostu, kjer stoji zdaj šo staro, po potresu poškodovano gimna- zijsko poslopjo. Naučno ministerslvo je kranjski de/elni vladi že naročilo, da prične z izdelovanjem podrobnega načrta in da preračuni stroške za novo stavbo. Dckiica na vojašk<»m naboru. Iz Ivnika na Šlajerskem poročajo: V Iv- niku se je pripetilo, da je bila neka deklica za due 18. t. m. poklicana na vojaški nabor. Res jo prišla, lično opravljena v goronjoStajerski no.ši. — Pozivnica k vo- ja^komu naboru ji je drzno zrla izza žopka, katerega si j<; pripela na klobuk. Cela stvar se jo dogodila radi potnoto. V krstni knjigi je bila narnreč vpisana kot Alojzij, ne pa kot Alojzija. Poljedclski odsek drž. zbora je imel 21. t. rn. sejo v kateri je poslanoc P o v š o porocial o s t a n o v s k i Io r gja- nizaciji kmockega stanu. Razlo- žil je slabo stanje; kmetijstva in povdar- jal. kako potrebno j<^, da se uzakoni vladna predloga o snovanju poljedelskib zadrug. Odsek jo ploskal izvajanjom po- slanca Povžela in k sklepu ga je n a 6 o 1 n i k p o b v al i 1 za temoljito in strokovnjaško poročilo. Polafjaiije baretov v Hiidimpe- Šli. V četrtck 25. t. m. ob 11. uri pred- poludne se je vr.silo v kapeli budimpe- Stanskega cosarskega gradu j)olaganje baretov kardinalom. Nj. Vol. cesar je po- ložil baret kardinaloma Skrbenskemu (Praga) in Puzyna (Krakovo). Po cer- kveni slavnosti sla bila kardinala v av- dijonci pri cesarju. Zv(!cer je bil na cast kardinaloma dvorni obed na katorem sta bila nova kardinala in papežev nuncij mons. Tagliani ter več avstrijskih in ogorskib minislrov ter členov cesarske hiše. Drzavnih uradiiikov je bilo lota 1880. v Avstriji 32.660, leta 1892. pa 39.648, a leta 1899. že 95.439. Število je baje tako naraslo radi podržavljonja že- leznic. Plača vseh teh uradnikov je bila za leto 1900. proracunjena na 169,138.281 krön, dočim je leta 1898. znašala le 90.618.160 K. Toliko je ptič jasno, da bodo v Avstriji uradniki kmalu najvoče štovilo. Slovenci pa imamo mod njimi le rnalo prijateljev. Volilci na OgerskcMii. Ogerska ima 960 tisoč volilcev. Po narodnosti se pri- bližno razvrSčajo tako-le: 587.000 Mad- jarov. 115.000 Nomcev, 105.000 Ruinun >v, 87.000 Slovakov, 47,000 Srbov in Ilrva- tov, 16.000 Malorusov, 1600(?) Sloven- cev in 1400 ltalijanov. Torej poleg 587.000 madjarskib 373.000 volilcev drugib na- rodnosti ! In vendar se vpričo tolikeinu številu druge narodnosti na Ogerskem niti ne morejo spuiščati v volilno borbo. Vinska klavznla. Na Francozkem sezdaj mnogo govori in piše o torn, ali naj odpre Francija svoja tržišča italijanskemu vinu ali ne, ako pronoba tozadevna pogod- ba med Italijo in Avstrijo. Jeden del caso- pisjaje za to, drugi je zopet nasprolen in to iz tebtnib razlogov. Francozka namreč sama pridela toliko vina, da ga njenemu prebivalstvu ni treba kupovati drugod. Lansko leto je pridelala Francozka 80 inilijoiiov bektolitrov vina. Ker pa tretji d(;l naroda pije pivo, toraj bi 24 milijo- nov prebivalcev moralo popiti ves ta ogromni pridelek. Francozko vino je doma po 3 franke hektoliter, tudi po 2 in pol. Potemtakem bi morala Francozka, da ugodi želji italijanskib producentov, izliti svoje vino po tleb, kar pa gotovo ne bode storila. Italiji ne bode preostalo druzega, nego da pusti svoje vino popiti svojemu siromašnemu prebivalstvu. Anarhisti. Kakor se čujo, namo- rava več anarbistov iz Amerike udreti v Evropo, da izvrši atentat ha nekat<;re evropsko vladarjo. Ürzavni dopartement v Washingtonu je bil o tem obveščen in j(! storil korake, da se zabrani anar- bislom odbod iz Amerike. Posebno po- zornost obračajo oblasti na mesto Pa- terson, ki je pravealo gnezdo anarbistov; tainošnja polieija ima strog ukaz da zaprö vsako količkaj sumljivo osobo. /anhniv strajk. V Lipsiji traja že nekaj dni strajk zdravnikov. Ne Nem- škem obstoje razven drugih zavarovalnic tudi kakor pri nas, bolniske blagajne. Vsak (h^avec ima pravico do zdravuiške ponioči, katero si pa bolniške blagajne priskrbljuje po svoji volji. Konkurenca med zdravniki je bila tolika, da secene zdravniskega d(»la razvidno padale. Zdaj so se zdravniki organizovali in stavkajo. Čudno jo to, da se nabaja med njimi voč „strajkbrebarjev", kakor bi rek(;l ,.Rudeci prapor". Novice so ali indil'o- rentne ali pa na strani zdravnikov. Pri- čakovati je, da se ta nenavadna stavka kmalu reži. (Jrozna nesrera na Xemskein. V Griesheimu pri Frankobrodu so jo v če- trlek pripetila grozna nerreča. V lamo- šnji tovarni „Electron1' za izdelovanje kemikalij se je uiiehi tvarina z imenom fenol in h kratu jc bila vsa tovarna v ognju. Zaporedoma je oksplodiralo voč posod z nevarnimi komikalijami in vsled eksplozij se jo poruSila tudi vsa tovarna. Ponesrecilo jo pri tem 40 oseb ki so bile diloma raztrgane po oksploziji de- loma pokopano pod razvalinami. Nad 40 oseb pa je bilo močno poskodovanili. Škoda znaša voč milijonov mark. Potres v Italiji. V sredo je bil v Italiji močan potres. Središče potresa jo bilo v okraju Polombara Sabina v rimski provinciji. Nekaj his je tako poškodova- nih, da ni mogoče v njih več slanovati. — Prebivalstvo prebiva pod prostim nftl)om. Abnoi'inalitote. V vasi Marianolla pri Neapolju je 17-letna kmetica j>oro- dila dvojeici, ki ste zraščeni skupaj. Teza deklic '){) 6 kilogramov, njihova velikost 60 centimetrov. Zdravniki pravijo, da bodete deklici /.iveli. Ilustrovani nom^ki listi jtrinasajo sedaj sliko deklico, ki ima človeski obraz, a po telesu igle, kakor modved joževec. Diihovnik, ki vrsi sv«j poklic v pctih državah. Jako zaiiimiv slučaj pripovedujojo nemški listi. Dubovnik v saksonski vasi Niebra ob jednem pridi- gujo vorniin v vasi Hilbersdorl', katero prebivalslvo spada deloma pod vojvo- dino altenbursko deloma pod kneževino Renos. Dalje hodi opravljal službo v dve drugi vasi v kneževni Reuss; potem pridiguje v vajmarski vasi Russdorl" in oskrbuje vikarjat v meiningski vasi Moron. Tako delujo ta duhovnik v pe- terih nemskih državicah. Jo paö poirmnj- kanje duhovščino oiidi! Beraf v avtomobilu. V Parizu se je pričel voziti nek berač v avtomobilu. Revež je hrom in se je dosodaj s težavo pomikal na nekern vozicku, katorega je poganjal naprej z dvema palicama. Sedaj mu jo nek usmiljen bogatas kupil mal avtomobil in hromi berač je prišel sedaj na idejo, da /- avtomobilom lahko oprav- lja dolo postrežčkov. In res je sedaj hromi berac v avtomobilu postal postrežcok, katerega se pridno poslu/.ujejo razni tr- govci, da jim prenaša pisma. Najvcč nnalfabetov v Evropi ima Rumnska. Ljudsko štotje je dokazalo, da mej 6 milijonov prebivalcev 4 milijo- no ljudij ne razume niti branja niti pisanja. Hlučeiiiki. Iz Novega-Jorka so po- roča o strahoviti masakri v kapucinski naselbini v Maraguone v Braziliji. Indi- janci so umorili štiri kapucince, sodem soster in nad sto otrok. Novo mrtvo inorje. Nek popot- nik Sven Hedin je našel na tibetanski višini v Aziji novo ';jio jezero, ki je tako voliko, da mu je dal ime „novo mrtvo morje". Jezoro ni posebno globoko ; ko se jo Hodin hotel prepeljati na ono stran jezera po priprostom brodu, ki si ga je stesal sam, moral je naj prej sam v vodo in brod vleči od kraja kaka dva kilome- tra daleč, da je prišel v globočjo vodo. V jozeru je toliko soli, da pokriva dno debela solna skorja ter izhlapeva iz vode s toliko mocjo, da je bil Hodin v malo trenulkih ves bol kakor bi ga bil snog ometel, jednako tudi njegov brod in veslo. Brzojavljenje brez žic. Iz Lon- dona se poroča, da se je izumitelj brzo- javljonja brez žic Marconi podal v arne- riAk« združene države, da dobi ondi mrežo pripravnih obmorskih tolografskih postaj, ki bodo lahko s parniki, kaleri bodo prihajali iz Evrope, korespondirale. Dogovoril se bo tudi z vlado ameriskih združenih držav, kako bi so upoljali nje- govi aparati na ameriskih bojnib ladijah. 40 angleskih bojnih lad:j irni že take aparate. Ako bodo Marconi dobil v Arne- riki pripravne po tajo, tedaj bodo lahko ladije, prihajajočo iz E\.'ope, občevalo lahko z ze nljo v daljavi 200 milj. Mar- coni upa, da bode r kratkem dana možnost to razsežnost podaljši-ti na 400 milj in upa celo, da bode še pred kon- cem 1. 1902 mogoče brez podzemeljskega kablja za desetkrat nižjo ceno, kakor doshij, brzojavljati iz Amerike v Evropo. Ta |»r<'sm*ti Dt'AVi't! Londonski lisli poročajo to-le zanimivo dogodbico : Na „Strandu" v Londonu je ponujal neki mladenic mimogredocim zaprto omoto, na katorib je bilo zapisano na prednji strani: ,.Slika burskega vodje Dowota. Doset krajeerjev/' Noki gospod j