PoStnlna plačana t fotortol
Leto XI., št. 113
Ljubflaiia, sobota 17. maja 1930
Cena 2 Din
Naročnin, znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Lfabljana: Knafljeva ulic. 5. Telefon
it 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
JJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulic. 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov.
cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnic. Celje: Kocenova ulica
št, 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241.
Angleška vlada se bo pogajala z Gani jem
Aretacija Gandijeve naslednice - Komunistične demonstracije v Bombayu
B<>mbay, 16. maja, s. Gandijeva naslednica ga. Naidu ie bila davi aretirana, pozneje pa zopet kmalu izpuščena. Noč na danes je presedela na prostem. Poleg nje je bila aretirana tudi svakinja, ki je bila obsojena na 9 in pod jesecev običajnega zapora. V liberalcih krogih izjavljajo, da je pričakovati, la bo vlada v kratkem storila korake, fi naj bi privedli do pogajanj z Gandi-jm.
Hartan, 16. maja, AA. Gandijevi prostovoljci so pod vodstvom ge. Naidiu rčeraj "»rispeM pred skladišče soli. Ves Včerajšnji dan so prebili v molku. Policija ni dovolila prebivalstvu, da bi "dajalo ^brovoljcem brano. Zato so ostali d< hrovoijci ves dan brez hrane in vode. Navzlic temu niso zapustili ^svojih mest <in so se ves čas med seboj tiho razgovarjali a.ld predli volno. L>ru-,go skupino Gandijevili prostovoljcev, ki je takisto krenila proti solnim skladiščem, pričakujejo 'jutra.
Bombay, 16. maja. AA. Povorka, ki So je organiziraHa omladinska Miga v Bomtoayu v znak protesta preti nameravanem« razpustu panafganske ©mladinske lige, je krenila po glavnih ulicah
v Bouilbavu in nosila rdeče zastave s komunističnimi napisi. Izza te povOrfce ie šila skupina Gandijeviih pristašev in nosila indijske nacijonalne zastave. Tudi ta skupina je vzMaikaia: »Živela revolucija!«
Kalkuta, 16. maja, AA. Množica Je zadržala tovorne avtomobile, ki so prevažali alkoholne pijače. Morala je nastopiti policija, ki je streljala na množico. 90 iizgrednikov je bilo ranjenih.
Šolapur, 16. maja. AA. Predilnice, ki so ustavile delo zaradi nedavnih neredov in izgredov, so davi začele ponovno obratovati. Položaj je miren. Trgovina se razvija normalno. Policija je aretirala 10 ljudi.
Ahmedabad, 16. maja. AA. Politični jetniki v jetnišnici Saibarimatik, ki so stavkali, ker so ž njimi bolljše ravnali kot z ostalimi tovariš1, so kristali na to. da prenehajo stavkati, ako bodo z njimi ravnali kot z ostalimi navadnimi jetniku
Bombay, 16. maja, AiA. Birletin o kongresu v Bom(bayu, čigar priobčitev je bila te dni prepovedana, je davi kffiiub prepovedi izšel. Prodajalci lista so bili aretirani!.
Ogromna korupciiska afera na Japonskem
Proces proti dvema bivšima ministroma zaradi sprejemanja podkupnin - Svojevrstni pojmi o morali v politiki
f Tokio, 16. maja, d. Japonska javnost Stoja pod dojmom zaključene preiskave »roti dvema članoma bivše vlade, ki
ista že dolge mesece v zaporu zaradi korupcije. Potek preiskave je dokazal, da je prejel bivši minister prometa Oga-va 600.000 jenov (15 milijonov dinarjev), njegov tovariš prosvetni minister pobaši pa 30.000 jenov za to, da sta •jjresknbek gradnjo nekaterih novih železnic gotovi družbi.
Poleg teh ministrov sedi v zaporih še 17 bivših železniških ravnateljev in mi-nisterijalniih tajnikov, ki so obtoženi, da so pomagali z zglednima ministroma prazniti državne blagajne. Po mnenju poznavalcev političnih prilik pa je ta proces samo motna slika ogromne korupcije, ki se je poštenja leta razpasla na Japonsfcem. Tako sedi v zaporu vrhovni upravitelji urada za odlikovanja Amaoka, ki je prodajal za težike ti-
sočake odlikovanja ljudem, ki bi jih sicer nikdar ne sprejela na pošten n: Uvedenih pa je tudi cel niz preiskav o silnih poneverbah in korupcajskih škandalih pri obnavljanju po potresu porušenih mest. V te škandale so zapleteni najuglednejši politiki in celo več generalov.
Zanimivo pa je, da se zaradi korupcije obtožena ministri in politiki prav nič ne sramujejo svojih dejanj ter se še ponašajo z njimi kot z dobrimi deli za Magor stranke. Tako smatrajo zaporne kazni, ki jih morajo odsedeti zaradi korupcije za častno zadevo ter mirno pišejo v udobnih zaporih pisma, katera pošiljajo potem svojim političnim prijateljem, ki skrbe za to, da bodo po prestani kazni znova izvoljeni in postavljeni morda na še bolj vujlivna mesta.
«
Madžarska zbornica odobrila pariške dogovore
Odgovor predsednika Bethlena na napade opozicije -Vlada se ne bo nikdar odrekla zahtevi po reviziji mirovnih pogodb
Budimpešta, 16. maja s. Poslanska zbornica je na današnji sej5 z veliko večino sprejela osnutek o ratifikaciji pariških pogodb. Kot zaključek je imel ministrski predsednik grof Bethlen govor, v katerem je med drugim izvajal, da kritika opoziciji ni bila vedno nepristranska. To pa so zakrivil! trije vidiki in sicer prvič, ker opozicija na hotela sprejeti podatkov vlade kot gola dejstva, drugič da si je prizadevala dokazati gotovo nedoslednost in tretjič, da je pozabila, da je šlo za sporazum, ki ga je bilo treba skleni^ po defenzivni volni.
Posestva, kf jfih bo prizadel agrarni proces, merijo poldrugi milijon oralov, t, j, polovico madžarskega ozemlja, ki rodi ži-
to. Ta posestva so vredna 11 milijonov pen.gov. Izven agrarnih procesov sporna posestva so vredna 830 milijonov pengov. tako da je šlo v celoti za vrednost 2 milijard pengov. Trditev opozicije, da se je vlada borila za malenkosti, torej ni resnična.
Ministrski predsednik je nato zavrnil očitek, da je vlada opustila zahtevati v Haagu kompenzacijo v ozemljiu in revizijo mirovne pogodbe. Vse madžarske stranke želijo revizjio mirovne pogodbe. vendar je vprašanje, kdaj bo nastopil primeren trenutek, da se to vprašanje sproži. V Haagu bi bila gotovo povzročila sprožitev tega vprašanja konec konference.
Loucheur poseti Beograd
Pariz, 16. maja. s. Bivši minister Lou« cheur bo jutri potoval v Berlin, kjer se bo udeležil zborovanja vseevropskega odbora. Iz Berlina bo Loucheur nadaljeval pot v Prago, Beograd, Bukarešto in Dunaj, kjer se bo z vsemi vladami posvetoval glede načina izvajanja pariških konvencij glede vzhodnih reparacij.
Poštna stavka v Parizu
Pariz, 16. maja. s. Do opoldne je bil te« lefonski in brzojavni promet normalen. O stavki niso poročali od nikoder. Policija je postavila pred vsemi centralami, predvsem pred borzo, močnejše oddelke, da bi mo« gla v morebitnih nemirih takoj posredo« vati. Pripravljeni so tudi oddelki tehničnih čet, ki bi takoj posredovali, če bi izbruha nila splošna stavka ter lahko nadaljevali službo normalno.
Zaradi včerajšnje stavke je izdal poštni minister najprej številne kazenske ukrepe in zagrozil v ponovnem primeru s suspen« zacijo, s poznejšim disciplinskim zasledo? vanjem in odpustom iz službe. Izjavil ie tudi, da so danes vsi uslužbenci poslovali normalno.
Kuga v Egiptu
Pariz, 16. maja. <1. V ©krajn GiaeJi je izbruhnila kuga. Doslej -i« mlanih 34 slučajev obo-teni. Oblastva so trkretrila oibsežne varnostne nkrepe za omejitev nadaljnjega razširjenja kuge.
Švehla okreval
Praga, 16. maja. h. Današnji listi % zadovoljstvom beležijo vest o uspelem okrevanju bivšega ministrskega predsednika bvehle, ki prebiva na svojem posestvu v Hostivaru. Bolnik ima tek, redno spanje in se počuti izborno. Zaradi tega se namerava v najkrajšem času preseliti za dalge bivanje na jug, najbrže na Sicilijo.
Italijanske letalske manifestacije
Rim, 16. maja. AA. Ministrstvo za le« talstvo bo priredilo velike vsenarodne zračne manifestacije. 20 letalskih skupin bo pri tej priliki izvajalo veličastne vežbe in evolucije nad letališčem »Littorio«. Pri« reditvam bodo prisostvovali italijanski kralj, predsednik vlade Mussolini, ministri in člani diplomatskega zbora.
Boljševiška propaganda v Angli ji
London, 16. maja. s. Konservativci na« meravajo storiti energične korake zaradi slabosti vlade, ker trpi boljševiško propa« gando v Indiji, ki jo tukaj širi komuni« stični dnevnik. Konservativci bodo zaradi tega stavili Macdonaldu vprašanje in ver« ietno je, da se bo iz tega razvila zanimiva debata.
ZBLIŽAN JE NEMČIJE Z ITALIJO
Pomen in odmev ženevskih konferenc nemškega zunanjega ministra — Preorijentacija javnosti v Nemčiji - Zaključno zasedanje Sveta DN
Berlin, 16. maja, d. Nemški tisk posveča veliko pozornost poročilom o sestanku nemškega zunanjega ministra dr. Gurtiusa z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Oba državnika sta se v Ženevi prvič sestala in sta ostala dolgo časa v razgovorih, ki so b'li zeflo prijateljskega značaja. Med drugim sta se razgovanjala o bližnji spremembi na nemškem poslaništvu v Rimu, kjer bo odpoklican dosedanji poslanik ter najbrže imenovan na njegovo mesto bivši tajnik v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Sobuibert.
Nemški listi menijo, da je treba prisojati temu sestanku veliko pozornost, ker kažejo razni znaki v zadnjem času, da želi Italija navezati tesnejše stike z Nemčijo. Kljub svoječasnini demamf jem se Ob tej priliiki zopet ponavljajo vesti, da je imel v tem pogledu že posebno misijo avstrijski zvezni kancelar doktor ScfhOber, Ikj je obvestil nemško vlado o nazorih italijanske vlade glede potrebe zibližanja med Italijo in Nemčijo. Ako se tudi morda nemška vlada za enkrat še ni odločila, kako stališče bo zavzela, vendar pa je gotovo, da so po njenem vplivu ustavili nemški: listi napade proti fašističnemu režimu in skoraj popolnoma izločili vprašanje Južne Tirolske.
Po mnenju poznavalce v političnih razmer v NemaMi se je položaj v korist Italije med nemškimi strankami v zadnjem času izdatno izboljšal. Za tesnejše od-
nošaje z Italijo se ne zavzemajo samo (desničarske stranke, temveč tudi velik del centruma, ki stoji pod vplivom Vatikana. Znaten preokret je opažati tudi v vrstah demokratov, ki so bili še do nedavna odločni nasprotniki vsaike misli na zMižamje z Italijo. Italijanski potopisni članki glavnega urednika »Berli-ner Tageblatta« Teodorja Wo!fa dokazujejo, da je tudi med njimi pričela pridobivati ideja tesnejšega sodelovanja z Italijo ugledne pristaše.
Kljub temu je izven dvoma, da bo Nemčija s svojo odločitvijo, vsaj na zunaj, počakala tako dolgo, da bo urejeno in rešeno vprašanje pomorske paritete med Francijo in Italijo, ker ne želi vzbuditi v Parizu dojma, da hoče izrabiti za svoje koristi italijansko-franooSki spor. V tem smislu je tudi tolmačiti včerajšnjo izjavo nemškega zunanjega ministra dr. Gurtiusa, da bo Nemčija ostala zvesta limdjam pOlitike dr. Strese-manna in nadaljevala delo za pacifika-ciio Evrope sporazumno s Francijo.
Ženeva, 16. maja s. Nemoči zunanji minister dr. Curtius je priredil danes pred svojim odhodom zastopnikom nemškega tiska in članom nemške delegacije zajtrk, ki so se ga udeležili tudi zastopniki nemške kolonije in nemške mladine, ki študira v Ženevi.
Dr. Curtius je v svojem govoru naglašal, da je skupna organizacija narodov nujno potrebna, vendar je treba pri
tem strogo paziti na državno suvere-niteto. Njegove prve izkušnje v Ženevi ga utrjujejo v prepričanju, da bo ideja Društva narodov končno le prodrla kljub vsem zaprekam. Pred zajtrkom se je dr. Curtius še tretjič sestal s francoskim zunanjim ministrom Briandom in obiskal ravnatelja mednarodnega urada dela Alberta Thomasa.
Zaključek zasedanja Sveta DN
Ženeva, 16. maja, AA. Svet Društva narodov je sprejel na znanje poročilo o ureditvi spora med Bolivio in Paragu-ayem. Nadalje je bil sprejet predilog glede mednarodne finančne pomoči. Italijanski minister za zunanje zadeve Gran-di je poročal o postopni koiifiikaciji mednarodnega prava in o tem. da je nadzorni odbor na Madžarskem prenehal delovati. Svet je vzel na znanje poročilo angleškega ministra za zunanje zadeve Hendersona o položaju v Palestini, nakar je zaključil svoje zasedanje.
Skupščina Društva narodov se sestane 10. septembra.
Razhod diplomatov
2eoeva, 16. maja. g. Francoski zroianfi tnimster Briaod je danes odpotoval v Pariz. Ztmamfo mi-n&ster dr. Gurtins in drcrgi člani Sveta so zvečer zapustili Ženevo. Poljski zunanji minister Za-tesfci bo odpotoval za teden dni v London, kjer bo imel tudi politične razgovore s Hendersonoan. Pred odlhodom ie imel Rriand tritirm razgovor z dr. CuTSkrsom o izpraznitvi Porečja in saaT-skem vprašanju.
Zasliševanje prič
V beograjskem procesu je začelo sodišče včeraj z zasliševanjem prič — Obtoženci vzdržujejo svoje izpovedi tudi pri konfrontacijah s pričami
Beograd, 16. maja. p. Ker je bilo z vče« rajšnjim zasliševanjem dr. Mačk. zasliše«
va.ijw v sel. 21 obto;..i. / končano, je so« dišče danes začelo zasliševati priče. N. da« našnji razpravi so bili navzoči vsi obto« ženci, priče pa so bile pozvane za danes štiri. Med njimi je vzbujal pozornost zla« sti konjeniški kapetan Gavrilo Kaledin, na katerega je bil v Zagrebu izvršen atentat.
Prva priča Milan Gjokič
šofer iz Zagreba, star nekaj nad 30 let, je bil oni, ki je prijavil policiji dva sumljiva človeka, ki ju je vozil, in še bolj-sumljivo košaro, k sta jo imela njegova potnika . seboj. V tej košari so pozneje našli peklen« ski stroj.
Gjokič je pripovedoval: One noči sem
vozil nekega človeka s košaro v svojem avtomobilu. Naročila sta me dva. Ker pa se mi je zdela košara sumljiva zaradi ne« kega vloma, sem stvar prijavil policiji. Oni človek je odšel v gostilno k Simiču, kjer je policija oba aretirala.
Predsednik: Ali bi mogli spoznati one« ga, ki ste ga vozili?
Gjokič: Spoznal bi ga.
Predsednik: Poglejte med obtožence.
Priča se obrne in pokaže na Štefanca: To je tisti.
Predsednik Štefancu: AK je re^ d. raa
je vozil?
Štefanac: Da.
Obtoženi Hadžija vpraša šoferja. če jc resnica, da je plačal za vožnjo 230 Din.
Priča: To ni res, saj me je plačala poli« cija, kamor sem peljal oba aretiranca.
Predsednik: Kdaj ste došli v gostilno In koga ste našli tam?
Priča: Bil je tamkaj Stefanac, pri kate« rem so našli v žepu nabit revolver.
Državni tožilec Ucovič: Kje je stala ko» šara, ko ste bili v gostilni?
Priča: Obadva sta sedela za mizo, koša« ra pa je bila poleg njiju. Ko sem ju vpra« šal, če je košara njujina, sta pritrdila.
Zagovornik dr. Hrvoj: Koliko imate let?
Priča: 32 let.
Dr. Hrvoj: Kje ste bili rojeni?
Priča: V Zagrebu.
Dr. Hrvoj: Kaj ste po poklica
Priča: Šofer.
Dr. Hrvoj: Opišite nam svoje življenje?
Predsednik pravi, da to ni potrebno.
Zagovornik dr. Lemešič: Katera je šte* vilka vašega avtomobila.
Priča: Ne morem se spomniti.
Zagovornik dr. Bertič: Vi ste dobro po« gledali Štefanca. On je lepo oblečen in iz« gleda dobro. Zakaj se vam je zdel sum« Ijiv?
Priča: Sumljiv se mi je zdel, ker sta na« ročila avtomobil dva, vozil pa se je samo eden. Ker je nosil košaro kasno v noči, sem mislil, da je tat in da je izvršil nekje vlom.
Priči so za tem še ostali zagovorniki sta« vili razna vprašanja brez posebnega pome« na, nakar je bil na koncu Gjokič zaprise«
zen.
Druga priča konjeniški kapetan Gavrilo Kaledin,
na katerega je bil izvršen atentat meseca novembra, je po rodu Rus ter govori z ruskim naglasom. Lani 7. novembra je bil v gledališču ter se je vračal po Ilici do« mov. Ko je prišel v Istarsko ulico, kjer šta» nuje, je začutil, da gre nekdo za njim. V tem hipu je počil strel in krogla ga je za« dela v hrbet. Ko se je obrnil, da bi videl, kdo je, je počil drugi strel, ter ga je kro« gla zadela v roko. Obraza atentatorja ni
videl, ker je imel klobuk potisnjen na oči, zapomnil pa si je splošno zunanjost in po« stavo. Ko so mu ga na policiji pokazali, ga je takoj spoznal. In vedno bi ga spo« znal, je dejal priča, ker ga imam še danes pred očmi.
Kapetan Kaledin je nadalje izpovedal, kako je obtoženi Matekovič med preiska« vo ▼ Zagrebu in ▼ njegovi prisotnosti opi« sal dogodek. Dejal je, da sta Matekovič in Paver v Zagrebu priznala, da sta dobila po 300 Din za svoje dejanje. Zaradi po« škodbe je težko oškodovan, ker kot konji« ški kapetan ne more več jezditi. Prav ta« ko ne more več dolgo stati. Predložil je zdravniško izpričevalo in dejal, da zaradi dobljene poškodbe ne more več napredo« vati v službi, zato zahteva 510.000 Din od« škodnine. Dobiva fudi živčne napade. Po nasvetu zdravnikov bi moral v Švico ▼ po« seben sanatorij, kar bi ga veljalo 150.000 Din. 350.000 Din zahteva za uničeno kari« jero, 10.000 Din pa za uničeno obleko.
Predsednik obtoženemu Matekoviču: Sli« šali ste. Kaj pravite k temu?
Matekovič: Nisem streljal na kapetan. in ne vem, kdo bi bil streljal.
Predsednik odredi konfrontacijo med Kaledinom in Matekovičem, ki pa tudi se« daj vztraja pri tem, da ni streljaL
Priča Kaledin: Kako je mogoče, da se« daj. zanikate? Pri zaslišanju na policiji sem vam ponudil cigareto ter še dejal: »Kako je to, da streljaš na mene, ki nisem storil nikomur kaj zalega.« Kako si mogel kaj takega storiti?« Vi ste nato zajokali in mi dejali: »Da, saj smo se upropastili, or« ganizacija mi je naročila.« Sramotno je, da sedaj vse to zanikate.
Obtoženi Matekovič vztraja na tem, da ni streljal na pričo.
Zatem je bila izvršena konfrontacija ka-petana Kaledina z obtoženim Paver jem. ki je obtožen, da je bil na straži, ko je Matekovič streljal. V preiskavi je bil Paver priznal, da sta bila z Matekovičem na vogalu Istarske ulice, kjer sta se razšla. Nekoliko kasneje je slišal revolverski strel. Kmalu zatem se je Matekovič vrnil ter mu izročil revlover. Pri današnji konfrontaciji s Kaledinom je Paver vse to zanikal.
Zagovornik dr. Kisič priči: Ali ste videB Matekoviču v obraz?
Kapetan Kaledin: Videl sem samo njegovo brado, ki je klobuk ni zakrival.
Dr. Kisič: Ako ste videli samo podbra-dek. kako morete z gotovostjo trditi, da je bil prav on?
Kapetan Kaledin: Morem povsem gotovo.
Dr. Kisič: S kom ste one noči po napada še govorili?
Kapetan Kaledin: Samo s poročnikom Ra-failovičem. Lotevala se me ie nezavest in potem so me prepeljali v zagrebško vojaško bolnico.
Dr. Kisič: Kakšne narodnosti sie, gospod kapetan?
Kapetan Kaledin: Jaz sem Rus.
Dr. Kisid: Ali ste bili v svetovni vojni od vsega početka? Ste bili ranjeni?
Kapetan Kaledin: Dobil sem osem ran.
Dr. Kisič: Po ruski revoluciji ste bili v beli armadi?
Kapetan Kaledin: Da, pri svojem stricu generalu Kaledinu. zatem pa pn generalih Denikinu in Vranglu.
Dr. Kisič: Ali vam Je znamo ngrabHenle generala Kutjepova ▼ Pariza?
Priča: Da. toda Jaz nisem general Knfle-pov.
Dr. Kisič: Ali vam Je znano, da le boljševiška čeka oodvzela v zadnjem času akcijo proti uglednim ruskim vojaškim Me«
bam v inozemstva?
Kapetan Kaledin: Da. toda Jaz to ntsem. Jaz sem sedaj jugoslovenski oficir.
Ob 10.15 je predsednik odredil kratek od-mor.
Disciplinirana obtoženca
Po odmoru je predsednik dr. Subotič sporočil, da je sodišče sklenilo kaznovati obtožena Paverja in Bana zaradi povzročanja nereda ▼ začetku današnje razprave e tridnevno postno hrano in z odtegnitvijo časopisov za teden dni. Predsednik je strogo opomnil obtožence, da bodo drugič še strožje kaznovani v sličnem primeru in da bodo odstranjeni od razprave.
Obtoženec Matekovič je prosil, naj se preskrbi njegova prejšnja izpoved, ki je v aktih ni. Pravi, da kapetanu Kaledinu ni nikdar priznal izvršenega dejanja.
Zagovornik dr. Kisič je predlagal, naj se zasliši zagrebški vojaški zdravnik dr. Ober-flich, ki je zdravil kapetana Kaledina. Prav tako je predlagal, naj se izvrši preizkušnja, v koliko ee more spoznati kaka oseba ▼ slabi luči. Nadalje naj se ugotovi, ali so na kapetana Kaledina vplivale kaj rane, ki jih je dobil v vojni.
Drž. tožilec Ucovič bo je izrekel proti tem predlogom, za katere se je zavzel tudi zagovornik Grgurevič.
Nadaljnje Kaledinove izpovedi
Zagovornik dT. Hrvoj je vprašal priSo, aH ni morda v razburjenosti zamenjal za atentatorja drugega človeka, ki ni kriv.
Kapetan Kaledin: Ne, prav Matekovič Je bil.
Dr. Hrvoj: Al! morete to reči z roko na srcu?
Kapetan Kaledin položi roko na srčno stran in pravi: Evo roko na srcu: on je bil.
Dr. Hrvoj: Apeliram na vašo vest, morda ste bili napadeni od boijševikov, ker ste nečak generala Kaledina.
Kapetan Kaledin: Moja vest je popolnoma čista, jasno sem ga videl v blisku revolverja.
Zagovornik dr. Lamešič predlaga, naj ee izvrši preizkušnja e streljanjem iz revolverja ponoči, da bi se videlo, ali se more spoznati oseba, ki strelja.
Predsednik: Kakšna je bila tema one noči? Ali bi mogli brez bliska revolvereke-ga strela spoznati človeka?	i
Kapetan Kaledin: Mogel bi ga spo®nag todii brez streljanja, ker noč ni bila posebno temna.
ZagovonnSk dr. Bertič: Bi mogfi na ma-skeradi spoznati človeka, kj bi imel masko na obrazu?
Kapetan Kaledin: Ne Bubim maskerad in ne hodim na plese.
Dr. TrumbSč: Prosim, da se v Zagreba pred sodno komisijo izvrši rekonstrukcija dogodka, da bo mogoče ugotovita dejansko resnico.
Priči zakonca Maslič
sta bila zaslišana skupaj.
Predsednik: Afe poznate Franekiča m Kremzina?
Priči: Poanava.
Predsednik: Ali bi h mogli spoznati med obtoženci?
Oba zakoaca se obrneta k obtožencem m pokažeta na Franekiča in Kiremzirja.
Gospa Masfič pripoveduje nato, da je prisostvovala nekemu razgovora Kremzir-ja in Franekiča, iz katerega je spoznala, da govorita o pripravah za atentat na generala Bdimaricoviča. _ Predsednik I postavi celo vrsto vprašanj, da ugotovi, kdo se ie razgovarjai in kad je čirfa.
Prf tem se pokažejo razna nesoglasja med tem, kar sta priči izpovedali v Zagre-
>7UTRTT? W. ff!

-rwir -.TTTYi
=5=
T.
h« k danes. Zato }e državni tožflec predlagal, aaj se v Beograd pokliče k razpravi zagrebški zapisnikar g. Kuhar, ki-je zabeležil zagrebške izipovedi gospe Maslič.
Zagovornik dr. Lamešič je predlagal, naj se zasliši tudi zagrebški preiskovalni sodnik dr. Ameri,
Gostilničar Josip MasKč trdi, da rrro je neke noči Ljubomir Kremzir dejal: *Nocoj bom izvršil atentat. Kasneje je priča popravil izpoved, da ni rekel Krem®ir »nocoj.« ampak »ob svojem času«.
Predsednik Kremzirju: Ali je to res?
Obtoženec Kreiiuti: V&ogt tega bilo
ničesar.
Predsednik priči: Ste se še kai drugega
razgovarjali s Kremtz-irjem?
Priča: Ničesar več se nisva razgovarja-la, ker sem smatral, da je nor ati pa pijan.
Pri konfrontaciji s Kremzirjem je priča ponovila svojo napoved. Kremzir pa je vztrajal pri svoji trditvi. Priznal je samo, da je pil v MasKčevi gostilni, pa da se ni napil.
S tem je bila današnja razjprava zakfiu-ključena in se bo jutru nadaljevala z zasliševanjem nadaljnjih prič.
Velike poplave v alpskih pokrajinah
Zaradi neprestanega deževja so prestopile reke bregove na Tirolskem, Solnograškem, v južni Bavarski in Švici
Innsbrnck. 16.( maja d. Iz vseh alpskih dežel poročajo 0 velikih povodnjih, ki so nastale zaradi trajnega deževja in ker se je pričel sne? v visokih legah hitro topiti.
Okraj Kramsach je poplavljen in je voda vdrla v tvornico stekla. Več hiš so izpraznili. Iz Ruette ooročaio o zastoju prometa. V Wang!e in Laimbachu grade že od včeraj zjutraj nasip prot; hudourniku. Tudi Solnogradu je pretila nevarnost poplave, vendar ie Salzacha za 20 cm upadla, tako da je nevarnost zaenkrat odstranjena. O povodnii poročajo tudi iz južne Bavarske, kier zavzema poplavljena površina vedno večje dimenzije. Reke lller. Frtach. Lech in Isar so prestopile bregove, tako da so res-
no ogroženi nizko ležeči predeli ob Dunavu. Pravijo, da na Bavarskem takih povodnji že leta ne pomnijo.
Ziirich, 16. maia. Trajno deževje je povzročilo v mnogih krajih Švice velike povodnji. Škoda je posebno velika v bern-skem visokogorju. Med Zweilutchinom in Grindehvaldom je bila zasuta železniška proga ter se je promet vršil le s prestopanjem. O poplavah poročajo tudi iz kantona Freiburg, kier je Saana prestopila bregove. V Bullu je elektrarna ustavila obrat in Je bilo mesto v temi. Polno hiš t okolici ie bilo izpraznjenih. O poplavah poročajo tudi iz Aarqaua in kantona Ziirich.
Oproščena avtomobilska tatova
£agreb, 16. maja n. Danes je bila pred
zagrebškim okrožnim sodiščem zanimiva kazenska razprava proti mehaniku Milanu Kotarskemn in šoferju Stepanu Bajuku. Obtožena sta bila, da sta vlomila letos januarja v garažo tvrdfke »Ceskoslovensika KoJben« jn ukradla avtomobil znamke »Praga«, vreden 110.000 Din. Kotarski in Baiuk sta se zagovarjala, da sta bila kritičnega dme popolnoma pijana. Dobila sta neke ženske, ki so se hotele voziti z avtomobilom. Ker pa jim nista mogla ustreči dru-gače. sta vlomila v garažo ter odpeljala luksuzoj avtomobil. Nato sta se vozila vso noč z dekleti. Na cesti blizu Sesvetov jima ie zmanjkalo bencina in sta zaspala kar v avtu sredi ceste. V Zagrebu je bila že od ranega jutra policija na delu, da izsledi avtomobilske tatove, našlo pa jffh je orožništvo iz Sesvet nedaleč iz vasi na cestj v osebah spečega Bajuka in Kotar-skega. Sodišče je oba obtoženca oprostilo, češ da nista imela namena ukrasti avtomobila. Oškodovano tvrdfco je zaradi izgube bencina in izrabljanja koles sodišče zavrnilo na ci viki o-pravdno pot.
Kazen za nepremišljeno hujskanje
Zagreb, 16. maja č. Pred velikim senatom zagrebškega okrožnega sodišča ie bila danes kazenska razprava proti 37-letnemu krojaškemu pomočniku Matij; Babiču, rojenemu v Topuskem, ki ga ie državno tožilstvo obtožilo po zakonu o zaščiti države. Babič je namreč lani 18. novembra kričal napram nekemu policaju na ulici v Zagrebu: »Jaz sem Babič, toda ne oni neumni Babič. ampak pametnejši Babič!« Mislil je Babiča. ki ie umoril Tonija Schlegla in potem pobegnil. Ko ga ie stražnik nekaj iz-praševal, se ie nad njim razburil in ga ozmerjal, češ, da so vsi policaji sodrga in razbojniki. Razen tega ie 16. marca t 1. razlaga! Mate Babič nekemu kaplanu m še-storici vojakov, da ie v času vojne odrekel Pokorščino svojim predstojnikom. S tem ie vršil propagando proti vojski in bi imel biti sojen pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu. To sodišče pa je odstopilo zadevo zagrebškemu okrožnemu sodišču, kier se je danes Babič zagovarjal, da je bil popolnoma pijan in da se prav ničesar ne spominja, kai je govoril. Stražniki in vojaki so sicer potrdili, da ie bil Babič res vinjen, nikakor pa ne tako zelo. da bi ne mogel vedeti, kaj govori. Po posvetovanju je sena petorice obsodil Babiča na 2 leti in dva meseca težke ječe. v katero pa mu vračuna preiskovalni zapor. Nadalje Je bil obsojen tudi na izgubo častnih pravic za dobo petih let. Državni tožitelj se ie zadovoljil z obtožbo, Babič pa si je pridržal tridnevni rok za razmišljanje.
Poset grških novinarjev
Beograd, 16. maia. AA. Z našim letalom, ki prispe jutri iz Soluna v Beosrad ob 11.30 na beograjski aerodrom v BežanAji, pridejo v poset« V naS:m novinarjem zastopniki grške za tiska.
Ekskurzija naših dijakov v Češkoslovaško in Nemčijo
Beograd, 16. maja., p. Te #dni odpotmje na
ekskurzijo v Češkoslovaško in Nemčijo večja skupina dijakov poljedelske faknftete a Beograda in Zagreba.
Angleški turisti v Dubrovniku
DnbrovnJk, 16. mala. n. Danes ob 2. popoldne je priphri v gruško hiko velik trairsoceanski potniški p a mik »Andora Star« z 208 izletniki Angleži fr Dubrovnika odpotujejo oe Korčulo. Z velikim pa mikom »OxfoTd c prispe jutri t Grnž 330 angleških in ameriških turistov.
Pravoslavna osnovna šola v Šibeniku
šfbenft, 16. maja. n. Že i® časov pred vojno je obstojate r Slbenitou posebna srbsko-pravoslavna osnovna šola, ki jo je posečala srbska deca. Sedaj je ministrstvo prosvete odločilo, da se odpra-ri plemenski in verski značaj te šole, ki se pretvori ▼ redno narodno osnovno šolo. Obiskovala jo bo fa.hko deca brez razlike vere in plemena.
Žensko truplo brez glave
Osijek, 16. maja č. Danes je Drava vrgJa na suho žensko truplo brez glave. Siprva so mislili, da gre za zločin, kasneje pa so ugotovili, da je tnrpte bržkone ležalo že pol leta v vodj m da je zaradi tega glava sama odpadla. Policija poizveduje ali ne gre rnorda za obupanko ki je pred poi leta v Osijeku skočila s svojim ljubimcem vred ▼ Dram.
Bolezen ministra Radivojeviča
Beograd, 16. maja. A A. Minister prome« ta inž. Radivojevič ni dobro prebil noči in je bil dopoldne zaradi tega nervozen. Obče stanje pa je boljše. Temperatura zna* ša 36.9, bitje itile 80. Oteklina na desnem bedru ni popustila. Bolnika obiskujeta in zdravita dosedanja zdravnika prof. dr. To« dorovič in dr. Kosanovič. (Iz kabineta mi« nistrstva prometa.)
Beograd. 16. maja. Popoldanski bulletin o stanju ministra za promet inž. Radivojeviča: Ministrovo stanie nekoliko hujše, temperatura 38.1. bitje 80. trebuh brez izpre-membe. Oteklina na desni stran; nekoliko večia in občutljivejša. (Iz kabineta ministra prometa.)
Napredovanja v sodni službi
Beograd, 16. maja AA. Z ukazom N!j. Vel. kralja so bili na predlog ministra pravde pomaknjeni: v 1-3: dr. Mirko Gaber, sod-nik okrožnega sodišča v Ljubljani, doslej v I-4a; v I-4a Ivan Trinkhaus, starejšina sre. skega sodišča v Ljutomeru, Emil Kramar, sodnik okrožnega sodišča v Maribora, Mirko Dežela, sodnik sreskega sodišča ▼ Šmarju, Franjo Kompar, sodnik okrožnega sodišča v Celju, dr. Niko Posedel, sodnik okrožnega sodišča v Splitu, vsi doslej v 1-4.
Beograd, 16. maja p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim 90 napredovali v I-4a de. Josip čemer, sodnik sreskega sodišča v Št. Lenartu v Slov. Goricah, v 1-4 Jakob Božič, sodnik okrož. sodišča v Celju, Milan Tomrnc. sodnik sreskega sodišča v Slovenjgradcu, v 1-5 Janko Miiller, sodnik sreskega sodišča v Konjicah, Fran Štefancioza, sodnik sreskega sodišča v Ptuju. (Zaradi telefonskega sprejema poročil ne moremo jamčiti za točnost imen. Op. ur.)
Smrt jugoslovenslcega novinarja na Dunaju
Split, 16. maja. n. V nekem dunajskem sanatoriju je umrl včeraj popoldne urednik »Jadranske straže« in umetniški kritik splitskega lista »Novo doba« Jandro Lachman. Pred štirimi dnevi je odpotoval na Dunaj, da se pusti operirati, na bolniški postelji pa ga je napadla pljučnica, ki jI je podlegel. Pokojnik je bil izredno marljiv delavec v narodnoobrambnih društvih ter je zlasti »Jadranska straža« ž njim zgubila zelo mnog d.
Pogreb dr. Medakoviča
Zagreb, 16. maja. n. Danes dopoldne so prepeljali z Dunaja truplo pokojnega dr. Bjgdana Medakoviča ter ie položili na oder v pravoslavni kapelici na Mirogoju. Na Dunaju je bil pokojni dr. Meda/kovič položen na mrtvaški oder v srbski pravoslavni cerkvi, kjer je bilo opravljeno tudi opelo ob prisotnosti rodbina in znancev pokojnika. Naš dunajski poslanik Milojevič je položil na njegovo krsto lep venec. Pogreb bo jutri v soboto ob 11. iz pravoslavne kapelice v rodbinsko grobnico na Mirogoju.
Počastitev nemške mornarice v S
Split, 16. maja n. Snoči ie priredil sarajevski konzul nemške republike dr. Drufel v tukajšnjem hotelu »Central« večerjo na čast nemškemu admiralu Gladischu in njegovim oficirjem. Slovesne večerje so se udeležil; mornariški oficirji, banov pomočnik dr. Zdravkovič. poveljnik našega pomorskega zrakoplovstva kapetan bojnega broda Valušnik. v imenu občine dj\ Bulič, v imenu vojske polkovnik Dekanel ter lepo število članov nemške kolonije. Med banketom ie pozdravil nemškega admirala konzul dr. Drufel in za njim dr. Bulič. Obema se je zahvalil za pozdrav admiral Gladisch sam. Nocoj ob 9. je priredi! poveljnik kapetan Valušnik v hotelu »Bellevue« svečan banket v čast nemškim mornariškim oficirjem, na katerega ie bilo povabljeno okoli 200 oseb.
Imenovanje na ljubljanski univerzi
Beograd, 16. maja. p. Z odlokom ministra prosvete Je imenovan za arhivskega uradnica na ^ubljamski univerzi TTT-1 Fran bare.
Naš novi odpravnik poslov ▼ Carigradu
Beograd, 16. maja p. Za odpravnika poslov našega poslaništva v Carigradu je imenovan višji urad^Tc zunanjega minfc/r-stva Milan Štefanovič, k,j je danes že odpotoval na svoje mesto.
Afera dr. Dvoraka
H. — Praga, 15. maja
Ne gre za afero dr. DvoFaka kot češkega dramatika velikega slovesa, nad čigar duhovitimi odrskimi komadi so se doslej zabavali tako oni iz levega tabora kakor tudi desničarji vseh barv. marveč gre za afero dr. Dvoraka kot višjega štabnega zdravnika. podpolkovnika, ki je živel velikopotezno, da mu za ta način življenja niso več zadostovali službeni prejemki, m ki si je pri intervencijah raznih bogatih oseb po-množeval svoj zaslužek in na lastno nest pomagal mladeničem bosratih rodbin, da so se rešili vojaške službe. Dvorak se branj sedaj, da ni imel miru pred neprestanimi intervencijami raznih zelo vplivnih ljudi in da je bil le njihova žrtev.
V Pragi sami o tej zadevi ni dosti več znanega, kakor pri nas. Izmed štiridesetih primerov, v katerih je dr. Dvorak »opro-ščal« mlade ljudi vojaške službe, ie zdaj znan do podrobnosti le en primer bivšega grofa Prokopa Lažanskega. Ta je nastopil vojaško službo lansko jesen; Po nekoliko tednih se ie javil bolnega in bil poslan na konstataciio ravno k dr. DvoFaku. ki ga je po dveh dneh oprostil, ker mu ie baje ugotovil srčno hibo. Gospod grof. odličen sportnik-boksač. Je še Istega večera nastopil v dvorani Lucerne v javni borbi na pesti. Kljub temu. da policija stalno zagotavlja. da se izmed vseh štiridesetih, v zadevo zapletenih mladcev niti eden ne sme oddaljiti iz Prage, se mudi gospod grof Prokop Lažansky pravkar v Londonu, kamor Je prispel ▼ ponedeljek. Ta okoliščina meče čudno luč na delovanje oblasti in ne vzbuja nič manjšega odpora, nego delovanje dr. DvoFaka,
Zdaj Je tudi že spJoSno znano, da oMa-stva niso odkrila zadeve po dolsrem zasledovanju In s svojo čuječnostjo. marveč so sleparstvo Izblebetali sami intereslranci: bodisi iz zavisti, ker se nekaterim le ni posrečilo rešit; se vojaške službe, bodisi Iz jeze, ker so morali za Isto zadevo plačati kak tisočak več. To Je značilna poteza ne samo za dr. DvoFaka. marveč predvsem za praško javnost in za nje moralno pojmovanje. Še značilnejše pa Je, kako se sedal vede javnost nasproti dr. DvoFaku. Umetniški svet vsaj del njega, si prizadeva zmanjšati vrednost DvoFaka kot dramatika in poteptati njegova dramska dela v prah: ostala javnost, katere ljubljenec je bil še do včeraj dr. Dvorak, ga je jadrno zapustila. Prej so Pri njem iskali ugodnosti in ga zavajali na kriva pota, zdaj pa se mu postavljajo za sodnike. V Pragi ni človeka, ki bi sodbo prepuščal sodišču in bi nasproti obtožencu ohranil človeški odnos. Iz vse javnosti je nastala nekaka porota in to vse le zato. ker je bil dr. DvoFak toliko bedast da se ie dal zasačiti. Vse si prizadeva stvar obrniti tako. da bi dr. DvoFaka lahko komu obesili, da bi z nJim kompromitirali političnega nasprotnika, tekmeca ali neugodno osebo.
Ne očitajo pa mu samo. da Je bedak, ker
se Je dal zasačiti, marveč mu zamerjajo tudi to. da v preiskav, ne jemlje vsega nase. marveč izdaja še celo vrsto ljudi, ki so zapleteni v sleparstvo. DvoFak se zago-
l ■
Obsodba dolenjskega Čaruge
Novo mest®, 16. maia
Danes se je pred senatom trojice v Novem mestu zagovarjal znani dolenjski vlomilec in iz mariborske kaznilnice pobegli kaznenec 30-letni Mole od Št Ruperta pri Mokronogu, ki je kradel in ropal po šer.t-rupeitski in mirnski okolici, dokler ga ni dosegla v Sevnici roka pravice. Prei sodniki ie obenem stal tudi njeeov tovariš 20-letni Franc Kostanjevec. istotako doma od Št. Ruoerta. Mole je pri razpravi v glavnem priznal svoio krivdo, dočim je Kostanjevec vse zanikal, čeprav ga obremenjujejo Mole in priče.
Sodišče je obsodilo Moleta na 10 let ro-bije ter 5 let oddaje v zavod za nčuvanje. Kostanjevca pa na 6 let robije. Mjle se je Pritoži! prot- previsoko odmerjeni kazni ter izjavil, da ni bil udeležen uri nekaj primerih tatvin, ki jih obtožnica pripisuje njemu. Prav dramatični prizor se ie odigral pri Kostanjevcu. ki ga ie razglas obsodbe tako potrl. da ie omahnil in ga ie moral paznik varovati, da ni padel. Moleta so orožniki takoi uklenili in ga bodo iutri odvedli v mariborsko kaznilnico.
Sodna razprava proti Josipu Predavcu
Zagreb, 16. maja. p. Jutri se prične pred sodiščem v Zagrebu razprava proti Jo6ipu Predavcu, ki je obtožen sokrivde konkurza zavarovalne družbe »Providnost« in Hrvatske seljačke zadružne banke. Sodni senat, ki bo vodil razpravo, tvorijo kot predsednik dr. Vladimir Margetič, kot votanta pa sodnika Germanovic in Oskar Gvozdenovič. Obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Marko Ružič, konkurzno maso pa dr. Mirko Radoševič.
Predsednik Zaimis
na Dunaju
Dunaj, 16. maja. s. Danes je prispel in« kognito predsednik grške republike dr. Aleksander Zaimis s soprogo. Soproga, ki je rodom Dunajčanka bo pri tej priliki obiskala specijaliste za oči. Na kolodvoru je predsednika sprejel grški poslanik Sa« zturis z osobjem poslaništva. V kratkem bosta prispeli na Dunaju grška princesa mati Helena in princesa Irena. Kakor se izve, gre za premoženjsko pravno uredi« tev bivše kraljevske hiše.
Prepoved naseljevanja Židov v Palestini
Jeruzalem, 16. maja. Včeraj je pozval zastopnik guvernerja v Jeruzalemu pod« predsednika arabske eksekutive k angle« škemu visokemu komisarju, ki mu je, ka« kor poroča arabsko časopisje, javil, da je angleško kolonijalno ministrstvo uredilo palestinsko vprašanje v smislu arabskih že« lja. Kolonijalno ministrstvo je že zabrani« lo daljnje naseljevanje Židov, kar se je baje zgodilo na željo arabske delegacije. Od cionistične strani se javlja, da je viso« ki komisar brez utemeljitve preklical 3300 vseljeniškth dovoljenj za čas od aprila do oktobra na zahtevo ministrstva za kolo« nije. ter je ta vest cionistično eksekutivo popolnoma presenetila.
varja s tem. da »e ni mogel ubraniti raznih intervencij bogatih. odličnih in uglednih oseb. ki se jim je težko zameriti. Preiskovalni sodniki so tudi res našli obsežne svežnje prošenj in dopisov takih interven-cionistov. To zlo priprošenj in posredovanj, ki Je pri nas razvito do najvišje stopnje, kvari vse javno življenje, da pod njega vplivom gnije v vseh svojih panogah Primer dr. Dvoraka dokazuje, da državljani pred zakonom niso enaki, da so med njimi izjeme, za katere lahko kdo plača ali Pa uspešno posreduje. Ravno iz teh nezdravih razmer je vzklilo zlo. ki sra sedaj javnost ogorčeno preklinja.
še žalostnejši oa je ta primer s stališča naše vojske, ki je še vedno v težkem stanju organizacije. Vojska raste pod nezdravim vplivom političnih in narodnostnih prilik ter v vzdušju intervencij, ki mora dvakrat pogubno delovati na nje razvoj. Vojaška služba ovira mladega človeka v njegovem boju za primeren poklic, toda zavedni državljani bi jo prenesli zlahka, akr bi imeli jamstvo, da je ta dolžnost za vsakogar enako neizprosna. Zato se tu čutijo izjeme, korupcija in protekcija še posebno hudo. Ako vidi preprosti človek, da mor služiti, med tem ko se bogati pohaiači vojaške službe lahko rešijo, da lahko žive zabavi in veselju, da lahko kot amaterj boksa javno nastopajo, prosti vseh voia ških bremen, si lahko predstavljamo škodljivi moralni vpliv takih prilik..
Naša vojska Je razen te najnovejše afere doživela že celo vrsto drugih. Odstranitev šefa generalnega štaba se ni vršila tiho, kakor Je povsod drugod običaj, marveč s hrupom, s* sodnimi obravnavami in z razkritji. Tudi dr. DvoFak obeta, da bo »zakuril« še marsikomu. Doživeli smo tudi grozno bencinsko afero, ki ie dokazala, kako cinično se vrše ogromne tatvine državnega denarja pri dobavah. Kasneje .ic prišla afera Faloudova. ko je višji častnik izdajal za denar važne vojaške tajnosti in uganjal spionažo najprostejše vrste. Zda; oa Je prišel še Dvorakov škandal!
S stališča vojske je tedai primer Dvo-fakov silno žalosten, enako žalosten za vojsko kakor za našo iavnosf. saj je lasno, da tu ne gre samo za afero naših praških razmer. Toda češki narod Je mlad. zdrav In močan. Znal bo odstraniti iz svojega telesa vse po bacilih okužene rane in tako bo tudi iavno razkritje te najnovejše afere pomenilo korak naprej v očiščevalnem procesu našeea javnega življenja.
Praga, 16. maja. h. Nekateri Usti so danes v zvezi z dr. Dvorakovo afero objavili vest, da je bil aretiran generalni ravnatelj Ziv-nostenske banke dr. Hecht, čigar sinova je, kakor znano, dr. Dvorak oprostil vojaška službe. Uradno se objavlja, da je ta vest napačna. V zvezi z opazko današnjega »Venkova«, glasila agrarne stranke, da so bile poslanske intervencije sploh zelo običajne in sta se jih posluževala tudi klerikalna poslanca msg. Šramek tn dr. Dolan-ski, je nastopil dr. Dolanski z vehementnim demantijem, češ, da ni nikdar za nikogar posredoval.
Dr. Schober o svojih potovanjih
Dunaj, 16. maja. AA. Na seji ministr« skega sveta je avstrijski kancelar dr. Scho« ber pobijal napačne interpretacije obiskov v Rimu in Berlinu. Pač ga je potrdil, da so bile sklenjene pogodbe, ki naj jamčiio za mir v Evropi.
Južnoameriški polet „ZeppeIina"
Friedrichshafen, 16. maia s. V nedeljo zjutraj bo starta! zrakoplov »Grof Zeppe-lin« za prvi poštni polet v Južno Ameriko. Ta polet bo prv; poskusni polet za redno zračno poštno službo z Južno Ameriko, ki naj bi se prihodnjo pomlad uvedla redno. V sredo zjutraj bo »Grof Zeppelin« pristal v Sevilli. kjer bo počakal na zadnjo pošto iz Berlina, ki jo bo pripeljalo za njim posebno poštno letalo iz Berlina. Zrakoplov bo nato letel v Južno Ameriko ter morda pristal v Rio de Janeiro. najbrž pa vrgel samo vrečo s pošto ter nadaljeval vožnjo do Pernamuca in na Havano. kieT namerava dva dni počivati. Iz Havane bo letel dalje v Lakehurst. »Grof Zeppelin« se bo vrnil v Friedrichshafen prve dni junija.
Rekordni polet mlade letalke
London, 16. maja. AA. Vkljub tropične« mu deževnemu vremenu je mlada letalka miss Annv Johnson davi startala iz Ran« goona proti Bangkooku. ki je oddaljen 355 milj. Letalka je bila prisiljena ostati v Rangoonu, ker se je pokvaril motor. Dasi je zakasnila za dva dni, upa letalka še ved« no, da bo postavila nov rekord za polet iz Anglije v Avstralijo. Anglijo je zapustila pred 12 dnevi. Dosedaj je preletela do 'angoona 6200 milj, za kar je potrebovala 9 dni. Letalka bo morala preleteti še 3500 milj dolgo pot. Hinkler. ki je prispel iz \nglije v Avstralijo v 15 in gol dneh, je potreboval do Rangoona 11 dni.
200.000 kg ponarejenega saharina
Varšava, 16. maia. d. Pol:cija je aretrraila družbo, ki se je bavil a s prodajo ponarejenega saharina. Dmžba je imel« ze k) dobro razpredeno prodajno organizacijo in }e razpečala v treh letih nad 200.000 kilogramov ponarejenega saTiarina. Doslej ?e bik) aretiranih 23 članov te družbe.
Podvigi kitajskih piratov
ŠangM, 1<5. maja. AA. Skupina 100 piratov je i&ropala in zažgala 3 manjše kitajske parnike. v bližini Chikiamga. Potnikom so vzeli 20.000 dolarjev.
Zaključek 15-mesečne stavke
Sydney, 16. maja. AA. Po 15-mesečrti stavki so skileikffli rudarji premogovnikov v Newsooithwa-lesn. da se vrnejo na delo. Te stavka je bila ena najbolj kaiastTofailnih v avstralski zgodovini. Delavske »veze so Splačale v tem času stavkajočim 500.000 funtov šterlin®ov podpore.
Kobilice na Erdeljskem
BokareSta. t6. mate. 9- V Erdeiltn »o se pojavile offroirrme množine kobilic, ki so uničile že 100 oralov polja, posejanega s pšen:co in koruzo. Oblasti so podvzele nujne ukreipe, da zatro golazen. Prebivalstva se je zaradi nesreče lotite pa-fffta 9n y vse ofonpano.
Posojilo Drž. hipotekarne banke Ljubljani
Beograd, 16. mana, P. Na današnji seji je upravni odbor Drž. hipotekarne banke odobril posojilo 8,400.000 Din drinski banovini za modernizacijo kopališča Koviljače, nadalje posojilo 16 milijonov 800.000 Din mestni občini Ljubljani na podlagi kalderminskega fonda za zgradbo carinarnice in skladišča, kakor tudi dovoznih cest do nje.
Slovanski geografi v Zagrebu
Zagreb, 16. maja n. Snoči nekoliko pred polnočjo so prispeli iz Liubljane v Zagreb ideleženoi slovanskega kongresa geografov in etnografov. Danes so se vršile seie posameznih sekcij kongresa po že prej določenem programu.
Dve važni sodbi Stola sedmorice v Zagrebu
Zagreb, dne 16. maia. Vsak sesta"ek mora biti Javlj^n oblasti. — Odgovornost tiskana. — Krtači odtisi fe niso tiskovine.
Stol sedmorice v Zagrebu je razpravljal kot kasacijsko sodišče o dveh važnih sodbah mariborskega okrožnega sodišča ter ie njegov izrek velike principijelne važnosti.
Najprej je razpravljal o ničnostni pritožbi nekega posestnika iz mariborske okolice, ki ie bil lansko leto obsojen po či. 9 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 100 Din kazni, ker ni prijavil nekega sestanka. na katerem so kmetje razpravljali o pristojbinah dimnikarjev. Kmet se je zagovar" jal, da sploh ni imel nikakega sestanka, ampak se je vršil le običajen vaški razgovor kmetov in zaradi tega tudi ni smatral za potrebno, to javiti oblasti. Stol sedmorice pa je ničnostno pritožbo obsojenega kmeta zavrnil, češ da bi bil moral tudi dotrčni prijateljski sestanek prijaviti upravni oblast! yt predpisanem roku 3 dni pred sestankom, ker hoče ravno čl. 9. zak. o zaščiti javne varnosti absolutno omogočiti državni oblast; nadzorovanje vsakih sestankov, da s tem prepreči eventuelno razpravljanje, ki v skladu z novejšo zakonodajo.
Vsakdo, ki prireja sestanke, naj bo torerf previden, ker zakon odreja v nasprotnem primeru kazen z zaporom do treh meseoev in globo do 5000 Din. V prijavi je treba na* značiti tudi dnevni red zborovanja.
Nato se ie vršila kasacijska razprava o ničnostni pritožbi ravnatelja »-Ljudske tiskarne« v Mariboru, g. Josipa O š 1 a k a. ki je bil meseca oktobra lanskega leta obsojen pri mariborskem okrožnem sodišču na 10 dni zapora in 500 Din denarne kazni po ČL 4 zakona o zaščiti javne varnosti m reda v državi, ker se je dne 4. aprila 1939 tiskati v »Ljudski tiskarni« spis »Osvobojenle*. Mariborski javni obtožite!j in sodišče sta videla v tem spisu namero, povzročiti ne-razpoloženje zoper socijalni Ted in ščuvanjo s tiskom na razdor med družabnimi sk>ii# kar nai dokažejo posebno navodila za uprizoritev dramatizacije »Osvobojenja«.
Razprave se Je udeležil obtožen; ravnatefl g. Ošlak osebno s svojim zagovornikom dr. Av£. Reismanom. ki ie navajal t obrambo:
Spis sam po sebi ni sposoben povzroči« razdora med družabnim; s!oii in nerazpolo-ženja, ker slika samo žalostne socijalns razmere delavstva, kakoršno se nahaja zlasti v obmejnem Mariboru, kjer je skoro vsa industrija v nemških in moz. rokah, a naše ie samo delavstvo, ki je izredno slabo plačano. Vzbujanje delavstva k samozavesti in strokovnemu združevanju ie z ozi-rom na tak položaj v državnem interestk ker pospešuje tudi našo narodno gospodarsko osamosvojitev, katera ie možna le od spodaj navzgor.
Predmetna dramatizacija »Osvobojenie« pa še sploh ni postala tiskovina, ampak so bili napravljeni le krtačni odtisi, katere ie tiskarna predložila v vpogled drž. tožiteliu in policiji, ki je takoj nato po zabrani napravila preskavo in ugtovila. da ns bilo nič več tiskano. Po zakonu mora tiskarna predlagati v cenzuro le tiskovine, ne pa že kr-tačne odtise. Tiskarna je torei storila več. kakor ie bilo treba in ie s predložitvijo kr-tačnih odtisov vprašala pristojno oblast !b za mnenje, če sme spis natisniti. S tem pa še istega ni hotela razširjati, naimanje pa ie nameriala pri oblastih, katerim edino i« predložila odtise, povzročati neraznoloženjef zoper socijalni red v državi ali ščuvati nai razdor med družabnimi sloji. Kasacijsko sodišče ie ravno lansko leto že v dveh primerih odločilo, da nastane odgovornost za skovino šele takrat, kadar je ista dostopna ngomeienemu številu oseb.
Nai man je pa ie odgovoren za predmetni spis obtoženi, ki se .ie nahajal v času tiskanja na dopustu v Dalmaciji in torej za tisk niti vedel ni. Tudi tožba obtoženemu ni bila dostavljena, a nadomestno se sme tiskovna tožba dostaviti le uredniku, ne pa tiskarja in drugim, po tiskovnem zakonu odgovornim osebam.
Obtoženi je bil sicer obsojen zaradi poskusa pregreška. toda podan ni bil nit! poskus, ker toženi za predložitev sploh ni vedel, a tiskarna ie hotela s predložitvijo krtačnih odtisov zvedeti le mnenje nadzorne oblasti, če bodo dovolile sploh tiskati nt razširjati tiskovino s predloženo vsebino.
Obtožbo ie zastopal državni PTokurator dr. Dominko. ki pa se ie tudi izrekel za razveliavo sodbe, ker krtačni odtiski ms« niti poskus, ampak samo pripravljalna dela, ki pa niso kazniiva.
Stol sedmorice je po kratkem posvetovanju sodbo mariborskega okrožnega sodišča' razveljavil, češ. da tudi poskus pregreška ni bil podan.
Boji za Davisov pokal
Otvoritev turnirja JugosJavfla—Spanfla odgorfena Zagreb, 16. maja. n. Danes popoldne ob 15. H? se bil moral pričeti na Haškovem igrSču ten:5ki boj sa Davisov pokafl med špaTTiiSo in Jugoslavijo. Zaradi slabega vresnena pa 90 nwraK otn^on« tev turnirja preložiti na Jutri.
Praga, 16. maja. h. V simsrHi za Davisov prrkai med Češkoslovaško jn Dansko sta se danes STe-čaia dva pa«* ki sta vsak izvojevala po eno tnmajpo sa yvojo državo. Ukich Je odpravil lani Kofeluba s 0:6. 6:3, 7.-6, 3:6. 7:5, Mervzel p» Worma s 65, 6:2. 4:6. 6:2. Stanje po prven dnevu t :1.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved m sobot« Precej jasno, morda z nevihtami.
Naši kraji in ljudje
Kaj so videli slovanski geografi
Kafcor smo že poroča??, V pred koncertom, Jej ga je priredila udeležencem stovauskega geografskega kongresa ljub. lian ska »Glasbena Ma tica«, pozdravil odlične goste uirrrr. proi, dr. ttinterlechneT h njegovega govora posnemamo naslednje pomembne odstavke:
Po deloma zelo utrudljivem potovanju od Beograda preko Zaječara, Skoplia, Sarajeva, Dubrovnika jn Split« se niste ustrašili dolgega pota od našega moria tu sem, čeprav Vam je bilo v naprej dobro znano, da Vam v strokovnem ozira ne bomo nudili nikaknh posebnih užitkov. Zato je že samo Po programu določena čas Vašega bivanja med nami veliko prekratek. Sicer pa domnevam, da je zamišljena Ljubljana po jn-tenoiiah osrednjega odbora bolj kot nekaka točka mira in odpočitka pred razstankom kongresistov. V tem smislu Vam želim, da se počutite med narrri udobno in da pouese-te v domovino najboljše spomine na naše kraje in Inudi.
Prišla ste med nas iz bratske Češke jn Poljske, iz Ruske ter iz prijateljskega z^apa. da, da se seznanite z našimi razmerami, ki se tičejo tako zemlje na kateri živi naš narod, kakor tudi njega samega. Malo je držav, ki bi se odlikovale po svoji različni strukturi v raznih svojih delih v tolika meri, kakor velja to o Jugoslavija.
Prepričan sem, da so Vas opozarjali na razne siledove stare kulture, ki se tako lepo izraža v sledovih nekdanjega rudarskega dela Rimljanov, Sasov in Dutorovča-dov v južnih delih naše države. Toda ne samo to. Doznali ste razne veje našega naroda z njegovo deloma različno govorico, različno nošo m različnimi običaji. Prišli ste v stik z vzhodno ia zapadno kulturo,
0	kateri smemo reči, da mestoma šele kiK-je in brsti, a se tudi že buiino razvija.
Na svoi dolgi poti ste videli, kako bogato Je obdarovana naša država po naravi. Naj buta razburkano valovje povojne mentali-tete včasah tU in tam še tako nebrzdano ob temelje te politične enote, vsak Jugoslovan jn vsakteri prijatelj Jugoslavije ve, da živi tu narod, ki ima vsepovsod le en cilj pred očmi, dvigniti se v kulturi in spoznanju čim višje in to zilasti v bratskih odnošajih z ostalimi slovanskimi narodi ia v intimnih razmerah do svojih prijateljev.
To zlasti tudi zato, ker se predobro zavedamo, da je vsak posameznik zase slaboten m le v zdiruzitvi svojih sil postanemo
1	mi močni. Vsa vsebina našega znanja je rezultat skupnega dela znanstvenikov raznih narodov. Vse znanstvene metode in dosežena rezultati so le plod složnega medsebojnega delovanja, in k temu niso pripomogli najmanj razni kongTesi, kakršen je tudi sedanji III. kongres slovanskih geografov ia etnografov.
S svojim delom na kongresu, W ga boste zaključili prihodnje dni v bratskem Zagrebu. ste dokazali prejasno, koliko duševnega deia se da opraviti z združenimi močmi in ob idealni požrtvovalnosti. Vi ste s tem delom dokaza«, da ae zaostaja slovanski rod ni« najmanj za drugimi na polju znanosti, ako je dana prilika kritičnega zbiranja spoznand fri idejnih oploditev.
Ekskurzija ljubljanskih kemikov v Avstrijo
Y nedeljo 4. t m. se je odpeljala skupina slušateljev kemije ljubljanska univerze na poučno ekskurzijo v Avstrijsko republiko pod vodstvom dveh profesorjev.
Ogledali so ei rudnik Eisenerz, plavže, največje te vrste v Evropi ter prav tako svetovno znane jeklarne BShler v Kapfen-bergu. Povsod 60 bili sprejeti z največjo pozornostjo in veliko gostoljubnostjo, za kar se vsi udeleženci ekskurzije vodstvom teh obratov še enkrat prav toplo zahvaljujejo.
Najlepša zahvala gosp. gen. konzulu avstrijske republike v Ljubljani ter jugoslo-ven^kemo poslaništvu na Dunaju, ki sta s svojim vplivom pripomogla do popolnega uspeha. Vsi udeleženci so zapustili Eisenerz m Kapfenberg z najlepšimi vtisi ter nadaljevali svojo pot na Dunaj.
Na Dunajn so ei ogledali univerzo, tehniko, mestno plinarno, mlekarno, tehnični muzej in še druge znamenitosti. Posebno presenečenje pa je bil sprejem na jugoslo-
venskem poslaništvu, kjer so bili vsi udeleženci gostje gosp. poslanika in njegove gospe soproge. Sprejem, združen z zakusko, je potekel zelo prisrčno in se končal z nagovorom gosp. poslanika. Za lepe besede in prisrčno gostoljubje se mu je zahvalil z iskrenimi besedami vodja ekskurzije.
Udeleženci so si ogledali tudi kulturne znamenitosti Dunaja ter sloviti Baden, kjer so bili tudi pogoščeni od tamošnjega gosp. župana.
Ljudsko vseučilišče v Celju
Celjsko Ljudsko vseučilišče, ki vrš; že več let sem. prav uspešno, hvležno nalogo splošnega izobraževanja širših slojev iz Cel.ia in Celjske okolice, je zaključilo koncem aprila 1930 svoia redna predavanja.
Delovanje društva ie bilo v pretekli poslovni dob; izredno živahno.
Izvršilo se ie 7 filozofskih. 1 filozofsko-kulturno. 1 zgodovinsko. 2 potopisnih. 2 splošno-kulturnih. 2 pravnih. 1 prahisto-rično, 1 geografsko. 1 kulturno - geografsko. 1 literarno. 1 propagandno, 1 etnografsko. 1 sociialno - ekonomsko in 1 slavnostno predavanje ob priliki 80 letnice prez. dr. T. Masaryka. skupai torej 23 predavanj. Proslavil se ie tudi 14. 4. t. 1. zvečer, »francoski dan« ter ie društvo iz svoiih skromnih sredstev prispevalo v ta namen 200 Din. Med predavatelji ie bilo 13 tujih in 5 domačih.
Društvena poljudno - znanstvena knjižnica se je pomnožila za 28 novih knjig in štele seda? že skuDno 144 izbranih, večinoma zelo dragocenih knjig. Število članstva ie naraslo za 20 na skuoai 149 članov.
Predavanja so se vršila pod gostoljubno streho celiske meščanske iu trgovske šole. Velika ovira ie bila društvenemu delovanju pomanjkanje lastnega nroiekcijskesra aparata. v teku ie akcija za nabavo takecra ana-rata. ki ie organizaciji potreben za nemat m nadalien razvoi ter se bo odbor v kratkem obrnil na celjsko javnost s prošnjo za tozadevno denarno oodporo. Vsem predavateljem in vsem svojim zvestim ooslušal^em ter vsem svojim priiateljem. ki so na kakršenkoli način podpirali društveno delovanje v pretekli poslovni dobi izreka vodstvo celjskega Liudskega vseučilišča tudi na tem mestu ponovno zahvalo s prošnjo, da ohranilo društvu v prihodnii poslovni dobi svoio naklonjenost.
Dr. E. MeJak.
Novice h čmomlk
Črnomelj. 16. maia.
V nedeljo bo otvorieno med Črnomliem in Semieem novo postajališče Sela - Oto-vec. Tako bodo imele tudi vasi Petrova vas. Mihelja vas. Ručetna vas. Otovec. Sela in Lokve svoj kolodvor. Novo zgrajeno kolodvorsko poslopje ie lično kakor vsa kolodvorska poslopja v Beli Krajini.
Kakor doznavamo se udeleži otvoritve novega postajališča podban iz Zagreba, ki to obiskal tudi mesta Črnomell in Metliko fn večje vasi kot Semič. Gradac in Vinico.
G. podban si bo to pot ogledal posebno ceste, pa tudi druge gospodarske naprave v Bel; Krajini.
Upamo, da bo naše ljudstvo g. oodbana Povsod navdušeno sprejelo in da bo on odnesel dobre vtise iz Bele Krajine.
Koncert novomeškega sokolskega orkestra je bil dobro obiskan in so bili poslušalci veselo animirani: obisk bi bil pa gotovo še večji, da ni bilo isti dan FloViiano-ve parade in so imel; gasilci tudi svojo zabavo. — Na Sokolski zlet v Beograd se ie prijavilo čez 20 članov in članic tukajšnjega Sokolskega društva.
Letina kaže dosedai na polju in ▼ vinogradih prav lepo.
Delovanje gasilcev v Mostah
Praktičen kurz prve pomoči je letos dosežen. Vodil ga je s svojim predavanjem društveni zdravnik tovariš dr. Milan Perko. Kako ravnati z elektriko v primeru nevarnosti. pa je razložil g. Kari Narbeshuber, elektrotehnični mojster v Mostah. Oba pre-davatelia sta s svoiim strokovnjaškim predavanjem doseela popoln uspeh in zado-voljnost, društvo pa se jim tem potom toplo zahvalju.ie.
Motorno brizgalno le po dvakratni dobri preizkušnji društvo sprejelo od Gasilskih zavodov (Smekal) v svoio last.
Pričeta nabiralna akcija za prevozni aoto-mobil pri tukajšnjih tovarnah in zavarovalnicah se ie v večjem številu obnesla. Pa tudi od malih iziem upamo, da nam še niso odrekle svoie naklonjenosti.
Vsem darovalcem se bo društvo Javno zahvalilo v vseh ljubljanskih časopisih ob priliki naročila svojega automobila.
Prijazen pomenek v Rožni dolini
Pri Kravanjevih r Rožni dolini ie vse čedno in prijazno urejeno. Lepa hišica je umaknjena z bližine glavne rožnodolske ceste, da živi svoje življenje in s široko odprtimi okni vdihuje solnce in pomlad. Trsje, pritlikovje m penjevje se vzpenja po stenah, zadaj za vilo pa je vrt že poln cvetja in zelenja. Tiho je tu m idilično, a živahnejše postane življenje, kadar pride pod svoj domači krov najlepša rožnodolska roža, Ida.
Hudo je utrujena po potovanja, toda ve« sela. In zato neoporečno lepa. To je nam« reč pri njej najsrečnejše, da v filmu osvaja z žalostjo, v razgovoru in vsakovrstnem kramljanju pa razodeva njen vedno na« smehljani obraz z velikimi črnimi očmi po« polno odkritosrčnost. Hvalabogu, ta naša lepa gospodična, ki si je tako pogumno priborila pot k filmu in vedno večjim uspe« hom, se nikoli ne bo prevzela. A nihče ne bo oporekal, da s svojim slovesom v do« kajšnji meri služi tudi splošnemu ugledu domovine.
Iz Zagreba In Beograda je Ita Rma pri.
nesla poleg rož celo kopo spominkov. Veli« kanski šopek rož na mizi daje barvo in vonj vsej sobi, pa ie tam pri omari na tleh še posebna ogromna vaza polno natrpana cvetja. Maj! Skromno in zadovoljno pri« poveduje Ida:
— Da, bilo je res divno, nepričakovano. Pa kaj bi še pravila! Pritrdili mi boste, da vsako potovanje vendar silno utrudi, šele r maju smo, a če se spomnim na vse leto«
šnje vozarenje, me glava boli. V Parizu, Marseilleu, Alžirju in drugod — lepo, ka« ko pa, — zanimivo, ampak tudi naporno.
Reka je izročila svojo žrtev
Vevče. 16. maia.
Včeraj popoldne so našli v Slapnici, majhnem naselju ob železniški progi med La-zam; in Jevnico, truplo mlade deklice. Našla sta ga dva naša amerikanska rojaka g. Miha Peterka in njegov tovariš g. Josip Pavlovič, doma iz Senožet ob Savi. Šla sta na sprehod od reki Savi. V bližini Slapnice sta zagledala na obrežnem odbijaču, »faši-ni« imenovanem, naplavljeno truplo ter obvestila vaščane. Slapničani so se takoj spomnili, da bi utegnila biti mala utopij en-ka že nad mesec dni pogrešana Fanika Potočnikova iz Vevč. Eden domačinov ie stopil v Vevče na Potočnikov dom. Na kraj najde so pohiteli takoj Potočnikovi, k; so spoznali v utopljenki truplo svoie pogrešane hčerke, ki je preminula na naslednji način:
Pred 6. tedn; se je igral^ 7 letna Fanika v družbi svojih tovarišic na bregu Ljubljanice. Ena mladih nepremišljenic ie zašla prav k vodi. kier je trgala veje. Mehka veja se ie odkrhnila. dekletce pa je padlo v vodo. Na njen krik so nekateri otroci iz strahu zbežali, mala Fanika pa se ie izkazala prav junaško. Skočila ie k bregu, pomolila je vodo padli prijateljici roko in jo je vlekla na suho. Ko jo ie spravila že Drav na breg. pa ie spodrsnilo mali rešiteljici, da ie padla v vodo. ki jo ie odnesla od breea. Vsako prizadevanje, da bi našli malo junaško Faniko. ie bilo zaman. Potočnikovi so v družbi svojih prijateljev večkrat preiskali ves breg. za Faniko pa niso našli nikakega sledu.
Poznavalci Save so trdili, da io ie voda skrila med vrbičje. kier ie bo skrivala v vejah dokler ne nastopi deževje. Zaradi ne" prestanega deževja zadnjih dni se je res uresničila ta napoved. Reka je prinesla iz svojega skrivališča truplo pogrešanke na obrežni kamen. Tekom večtedenskega leža-nia v vodi ie njeno truplo že močno razpadlo. odtrgalo ti ie tudi eno nogo. Domači so jo spoznali Ie po obleki.
Truplo utopljenke so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v DM Polju, kjer bo tudi pokopana.
Ne pretiravam in ne hvalim, rada bi samo dopovedala tistim, ki sodijo filmske igral« ke samo po nekakšnem blesku in zavidlji«
NAZNANILO
Slavnemu občinstvu, vsem prijateljem In znancem naznanjava, da otvoriva v nedeljo 18. maja 19S0
NOV SENČNAT GOSTILNIŠKI VET,
kjer se bodo točila pristna dolenjska in Štajerska vina in postreglo z dobro jedačo.
Za obilen obisk se priporočata
FRANC IN FRIDA SVETIč
Gerbičeva ulica št. 7. 7191
Tragična smrt mladeniča
Šmartno. 16. mala
Kakor smo že poročali, so v Preski, majhnem naselju tukajšnje občine našli v gozdu mrtvega 19 letnega posestniškega sina Franceta Lokarja ter domnevali, da i« postal žrtev zločina. Pred osmimi leti so namreč neznani zločinci umorili njegovo mater, njega pa tako poškodovali, da se par mesecev ni prav zavedal in da mu ie ostala od tedaj živčna bolezen rn božjast Ljudje so menili, da so isti zločinci tudi sedaj stregli Po življenju Francetu, ki je bil edini dedič lepega posestva.
Preiskava, ki sta Jo Izvedla orožnika rz. Bučar In Majcen, pa je ugotovila, da Je bil France žrtev nesreče. S Čotarjevhni dekleti je v gozdu Kobiljeku nabiral šmarnice ter sam ostal v gozdu, ko so dekleta odšla domov. Obljubi1 je. da pride za njimi, a ga ni bilo dva dni na spregled. Ko so ponovno preiskali ves gozd. so od strme drče začuli pasje lajanje. Po glasu so spoznali Lokarje-vega psa Runčka. ki ie vedno hodil s Francetom. Sinovi z. Poglajena, Francetovega varuha so se splazili skoz; grmovje in pod večio strmino so našli Lokarjevega Franceta mrtvega. V roki ie držal še šopek šmarnic. pole* njega pa je nepremično sedel zvesti pes. Fant je po nesreči padel ▼ prepad ter obležal mrtev z razbito glavo. Že napovedana obdukcija Je bila zaradi te ugotovitve odpovedana in so truplo nesrečnega mladeniča pripeljali v Libergo. kier Je bilo danes dopoldne pokopano. Ker je bil ponesrečeni Lokar zadnji od nesrečne, a bogate rodbine s Preske, se zanima okolica za zapuščinsko razpravo.
vi udobnosti, da je treba tudi mnogo de* tati.
—	Saj res — pravim — publika pričaktn je od vas samo novih In novih stvaritev, a če si boste privoščili kaj daljši oddih —
—... bo polno podtikanj in sumničenj. Tako je. Toda dela ne zmanjka. Kakor sem že povedala, me nujno kličejo nazaj v Berlin. Francosko«nemška filmska tvrdka Equitable, ima ateljeje v Berlinu in Parizu. Kak bo novi film? Prav nič natančnega ne morem povedati. Snemanje bo trajalo go« tovo do septembra, — da, dnevno od 9. zjutraj do 19. zvečer. Predstavljajte si te vroče poletne ure ▼ ateljeju, dan za dnem, oddiha pa komaj za kosilo ▼ skupni re« stavraciji... Za 22. t. m. sem povabi jena v Pariz k novinarski premijeri »Tonke ši» benice«, pa baš ne vem, če bom utegnila.
—	Tedaj, pričeli ste z zvočnimi filmi. Vsa sreča. In čujemo, da lepo prepevate, kakor svojčas tu doma... Morda si šolate glas?
—	N«, očim se pač pridno angleSčine, vežbam se v športu, posebno ▼ tenisa, a prepevam, kakor mi je dano. Mezzoso« pran. V »Tonki šibenice« sem zapela v raznih jezikili in je glas bojda prav dober. Sicer pa, ko smo ravno pri tem, — čudno me razne novine te magazini prenaroduje« jo. Po svoji mili volii me prekrščujejo za Čehmjo, Nemko. Italijanko in tako. Če bi hotela vse sproti popravljati te demanti« rati, ne pridem nikamor. Pa le verjemite, počasi bodo že vsi vedeli, kdo sem te od« kod sem.
Te besede je gospodična Ida poudarila ^rav samozavestno in s prikupno odloča nostjo. Nato nam je pripovedovala o n
Ob 4, 7 In 9. zvečer
Dvoje src v l taktu
Sijajna dunajska filmska opereta! — Vsa Ljubljana govori o tem filmu in poje šlagerje iz te najnovejše operete
Etitni kino Mlatica
Telefon 2124
Pomlad na Jezerskem
Jezersko. 16. maia
Dež na dež. Dan za dnem je zadnji čas lilo brez prestanka. skoro nepretrgoma. Gorski notočki. pozimi v led okovani, poleti tako ponižni, bobne v dolino. Žage ooio veselo pesem. Zato so žagarii zadovoljni kakor le redko kdai. Na travnikih v Ravnem ie nastopala voda. Sreča res. da Je-zernica odteka tako gladko, sicer bi bilo Jezersko kmalu zopet Jezero, kakor domačini še dandanes imenuieio dolino. Hitro bi bilo treba pogledati za čolni ter poiskati pristanišče nekdanjih Jezerjanov »Na koreninah« tam v Malem vrhu nekie. Potem bi zopet ori",el do veljave Sv. Ožbolt starejši na visokem griču, katerega svetišče kljub znamenitim starim freskam propada in služi le ovcam, ki ob dežju vedre v niem. Sedaj zre zapuščen, z raztrgano streho m nraznimi linami na svoiega mlaišega večjega bratca pod seboj, ki s tovarišem Sv. Andrejem v Ravnem dviga duše in srca pobožnih Jezerianov.
Ponrašai ob lepem vremenu Jezerjana za imena vrhov, k; obdaiaio dolino. Zasukal te bo za vseh 360 stopini in na vsakih 10 stopini ti bo povedal ime večjega ali manjšega. znameniteišega ali mani znamenitega vrha. Ves zadnii čas ni bilo videt; niti enega. Megla se ie pogreznila čez dolino kakor siva ponev. Le včasi se tu pa tam malo pretrga, da se zablesti deviška belina svežega snega, ki ie v okrilju meele obdal dolino. Tud; dolini sami ni prizanesel. V soboto zjutrai ie občutno snežilo, da smo že premišliali. ali ne bi kazalo zopet namazati smučk.
Priroda čaka. Vse le že ozelenelo. vse brsti in kliie. a razviti se ne more. Preveč dežia in mraza pa premalo solnca in toplote. Semoatia ie kaka črešnia odprla Par cvetov, a iih takoi povesila in njihove lističe stisnila skuoai. kakor bi se hotela sramežljivo opravičiti? »E. vraga, nisem pomislila. da smo na Jezerskem: domalega 1000 m nad morjem!«
Ptice se nejevoljne prerekalo po vrtovih in čakaio vedreiših dni. Kukavica v zele-nečem bukovju ie umolknila, če ni pobegnila niže v dolino. Še celo živahno veverico. ki jih ie letos zelo mnogo, ie minila vsa hudomušnost in jezno meče izpraznjene smrekove češarke na tla. Le divji petelin v poganjaiočem mecesnovju pridno kleplie v meglenih jutrih. kleplie v svoio smrt. kajti naši lovci ne prizanašajo. Prva letoviščarka. katere smo se razvesili kot znanilke bližajoče se sezone, nam Je pobegnila nazai v dolino...
čakamo. Čakamo, da se dvignejo megle, da posije solnce in zazrme plazovi s Koč-ne. Grintovca. Dolgega hrbta. Skute in Bab. Ko bodo bobn-ele zadnje lavine. bo prišla prava pomlad, hitro in nenadno, kai ti čudovito kratek ie na Jezerskem prehod iz megle, mraza in snega v solnce. zelenje in cveti e.
Iz Dravinjske doline
Poljane, 16. maja
Nedavno nas Je zapustil zaradi bolezni upokojeni orožniški komandir z. Mikuš, ki ie več let v našem okolišu vestno izvrševal svojo naporno službo. Bil Je ne samo dober tovariš svojih podrejenih, temveč tudi prijeten družabnik vseh. Posebno veselje je imel do petja In je z njegovim odhodom tukajšnji pevski odsek čitalnice izgubil dobrega člana.
Na sedla Boča so zadnje drq postavili barako za spravljanj* materiala hi orodja. Ta baraka bo obenem služila tndi za zavetje delavcev, zaposlenih pri zgradbi razglednega stolpa.
Na materinski dan ▼ nedeljo 11. t m. je vprizorila tukajšnja Šolska mladina Lovšinov mladinski igrokaz s petjem ▼ treh dejanjih ▼ dvorani društva »Zvone. Prireditev je dobro uspela.
Citalniški kegljaški večeri, vvedenf ▼ decembru, se s tem mesecem zaključijo. Do sedaj so se prav dobro obnesli in se na jesen zopet ponovijo.
Možnarji so spet stopil ▼ akcijo hi to ob priliki sprejema novega gasilnega av-
Sih ljudeh ▼ Berlina in zatrdila, da pojde morda ob priliki obiskat tudi roiake«ru« darje na Westfalskem. Nekoliko smo seve« da gospodično Ido podražili tudi z ženit« vijo, saj so jo zastran te simpatične zade« ve tako vneto povpraševali v Zagreba te Sarajeva. In je mirno odvrnila:
—	Vse zavisi od mojega razpoloženj* te Se od marsičesa. Zaenkrat ne govorim o tem... Res pa je, da bom vzela mamo • seboj v Berlin. .
—	O, to je pa gotovo v zveri ■ kakimi velikimi dogodki. Pa ne, da bi se za stalno selili?
—	Nikakor. Težko pa mi je refl, kdaj se ntegnem zopet vrniti v Ljubljano. Hišo bo« mo tu pridržali, saj biva sestra v njej.
—	Nekam nervozni ste, gospodična...
—	Se vedno se nisem dovolj odpočila..
—	Tedaj, v nedeljo zjutraj odpotujete?
—	Da, preko Monakova.
še nam je gospodična Ida postregla s sarajevskimi vardarji ih nam poklonila svoje najnovejše slike s prijaznimi posve* tili, nato pa nas spremila na vrt, kjer smo se po kratkem razgovoru z vsemi člani družine poslovili. Srečno pot smo voščili tudi gospej mami, ki bo odslej v Berlinu vodila gospodinjstvo svoji pridni te lepi hčerki.
—	Dolgčas vara bo po te jI« lepi doma« čijf, gospal
—	Oh, da, hudo mi bo po tem Ijublje« nem vrta te po moževem groba...
Kaj se hoče, vsak si po svoje gradi bo« dočnost. Mi smo prepričani, da si jo Ita Rina gradi lepo te močno. Stopa na novo, široko pot življenja.
tomobila, za prevoz motorne brizgalne, gasilcev in orodja, ki je privozil slavnostno okinčan sem iz Maribora. Pred hotelom Baumann, kjer je avto obstal, se ie takoj zbralo številno občinstvo, ki je ogledovalo in občudovalo ličen, 16-sedežen avto tukajšnjega gasilnega društva Pekel znamke Tourin-Fiat, ki je takoj polno zaseden napravil kratko poskusno vožnjo po Peklu ia dalje skoz,- Sp. Poljčane. Poljčane, na Križni vrh ter nazaj.
Na Florijanovo nedeljo, aa starodaven gasilski praznik, pa se je v prid novo nabavljenega avtomobila vršila velika gasilska tombola. Lepo vreme, dobra agitacija in pa vabeči bogati dobitki: telica, svinja, razni gospodarski stroji, kolo itd„ so privabili v naš kraj toliko ljudi, da iih, lahko rečemo, izza prevrata sem še niso videle Poljčane. Precej nadtisočglavo množico, zbrano iz bližnjih m daljnih krajev, Je pozdravil z balkona v imenu gasilcev v lepih besedah g. Josip Wirth, nakar se Je ob pol 16. pričela tombola, ki je potekla navzlic tolikšni množici, stisnjeni na prostornem Baumannovem vrta, neverjetno disciplinirano in, kar Je treba posebej poudariti, brez najmanjšega incidenta.
200 Din m poselska knjižica Je Ma to dni ukradena hčerki posestnika Cvabte na Dolgem vrhn. Ko so bili vsi doma« zapo-slenj s poljskim opravilom za streljaj dalje od hiše, se je prikradel vanjo tat, k! so mn razmere tod bržčas dobro znane, ter izginil neopažen s plenom. Istočasno je zmanjkala pri soseda preceJSnJa množina jajc. Dolgoprstneža tmajo že na soma.
Zasačeni žepni tatovi
Krani 16. mafa
Te dni Je doSvel Kranj nemalo senzacfio. ki «) ie povzročil obisk neke zagrebške profesionalne žeparske družbioe. ki Je prišla pretekli teden v Slovenijo na »turnejo« m sri vzela tudi naše mesto na mko. Le oaz-Ijivostt domačega orožništva in mestne policije se je zahvaliti, da je v enem dnevu polovtla celo tatinsko družba Tako beie-žuo domači varnostni organi zooet prav lep nspeh. Tatinska družba se nahaja sedaj v zaporih tukajšnjega sodišča zaradi preiskave, ki jo vodi sodnik dr. Kobe.
Kranjski tedenski sejnu ob ponedeljkih' so znano stalno najbolj obiskani na Gorenjskem in zaradi tega vabljivi za razne že-oarske poizkuse. To so vedeli tudi hrvatski zeparji. Dremšek Štefan iz Samobora, Ku-štek Ivica. Sir Anica. Sebanovič Milka iz Zagreba in Pečavar Kristina iz Čermošnice Pri Novem mestu. Sebanovič ima 27. vsi drugi pa po 34 let Po informacijah zagrebške policije so omenjen; znani nevarni že-panskfi tftpi. fejned katerih ie bila Sebanov«-deva že 60 krat PečavarJerva pa 40 krat predkaznovana.
Vsi so se rrefeldlo sofeoto mfoefiaS ts
Zaurreba v UubBano. Tam so obiska« vet znanih trgovin, kfier so hote« naknorti več stvari. Ker so bili elegantno oblečeni, niso vzbujali nobenega suma. še pri teh nakupih pa so ukradh več raznega finega perila, sralc, aktovko m denarnico ▼ skopni vrednosti skoro 3000 Din.
V ponedeljek so nato odSfl s prvim vlakom v Kranj, kier so se spravffl takoj na delo. V pičli poldrugi nrl — od 8.30 do 10. so izvršili kar sedem žepnih tatvin. Denarnice so »manjkale kmeticam w. Predosel io Zabukovja ter domačim kuharicam in dvema rospema. Skupni plen Je znašal okroe 3000 Din. Ena izmed kmetic je žeparico zgTabfla baš. ko je ta Potegnila roko iz nje-«ega predpasnika. Tatica n Je denar brez besedice vrrtila takoi. kmetici oa ie na neko pripombo droge, ki Je tatvtno videla, odvrnila naj sedal ne naznani, saj Je denar vrnila. Gospa pa. ki Je opazila tatvino » poslušala tatico Je šla na mestno stražnico m nato neznanko pokazala mestnima stražnikoma FigarJn m Šucu. Žeparica ie tisti hip že hitela z nekim moškim z Glavnega trga v neko stransko ulico. Stražnika sta jo ubrala za niima m tako aretirala Se-banovičevo in Kun s tla.
Ker je bilo Pričakovati, da so na prostetn še drugi člani in da bodo šh z vlakom r LJubljano ie takoj nato odšla na kolodvor orožniška patrulja pod vodstvom narednika Javornika. Domneva ie bila opravičena. Na peronu so aretirali še dve ženski, medtem ko Je kolovodja te dražbe nevarnost pravočasno zapazil, v vrvežu izginil v vlak ter se odpeljal v Ljubljano. Drogi dve are-tiranki sta bili Šir m Pečavar.
Kolovodja Dremšek se ie prot; večeru i lokalnim vlakom vrnil v Kranj, da bi zvedel, kaj se ie zgodilo z ostalimi. Na Gtav-ni trg Je bale prišel baš ob času. ko so ostale pajdaše eskortirali v sodniiske zapore. Za Dremškov povratek pa ie zvedelo orožništvo. in ga zajelo na kolodvoru že v vlako. Narednik Javornik ie slučaino skočil v isti vagon, v katerem je bil Dremšek. Da ga ne bi spoznali, je nosil črno obrobljena očala. Takoj so ga izsledili in aretirali. V Žabnici je Izstopil orožnik z aretiranim nakar sta se peš vrnila v Kranj. S to aretacijo Je bila afera popolnoma pojasnjena in v naslednjih zaslišanjih, ki jih je vodil komandir čete kapetan M. Kovinč č. so aretirani priznali vse tatvine. Dremš k je cdo demonstriral, kako izvaiaio tatvine. Tatovi nosijo v to svrho dežne plašče s prerezanim; žepi in operirajo pod plaščem. Pri drznih uzmovičih so našli vse one predmete, ki so jih pokradli v Ljubljani.
Da osvežite kri, mite nekai dns zairnured zrtutrati čašo naravne »franz Joselove« grenčice. Od mnogiiih zdravnikov zaoisana »Franz Joseiova« voda uravnava' delo varate 5revesa. tore**i želodec, tzbolišuiie kri. pomiri žiivce. povzroči, da se Sovek sološ-rvi dobro oočarti in da ima iasmo glavo. »Franz Joseiova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, dnog&riiah m špecerijskih tngo-Moah.
Domače vesti
*	Izpremembe ▼ vojaški službi. General-
itabni polkovnik Vladimir Vaulvnik je postavljen za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva moravske divizijske oblasti. Vladimir Krsteč, doslej uslužen v artiiše-rijsko-tehničr.em komiteju, ie postavljen za vršilca dolžnosti upravnika tovarne smodnika v Kamniku. Kapetan I. stopnje Rudolf Ceh ie postavljen za vršilca dolžnosti komandanta prve divizije 19. art. polka kapetan I. stopnje Fran jo Korda za vršilca dolžnosti komandanta L divizije 22. art. potka, kapetan I. stopnje Pavel Zobec za vršilca dolžnosti komandanta I. divizije 23 art poika in podpolkovnik Fran Pogačar za komandanta n. divizije 28. art polka Major Peter Kiler je poleg redne dolžmosti kraljevega ordonančnega častnika postavljen za poveljnika II. divizije II. art. poUka.
*	Odvetniška vest. V imenik advokatske zbornice za Dravsko banovino je bil vpisan dr. Drago Škrinjar, doslej odvetniški koncšpijent pri celjskem odvetniku dr. Kar-lovšku, s sedežem v Kozjem.
*	Izletniški vlaki. Slovensko planinsko 'društvo naznanja svojim članom, da vozijo ob nedeljah m praznikih naslednji izletniški vlaki s 50 odstotnim popustom na Gorenjsko: Ljub lj a n a -Bo h i njsk a Bistrica in nazaj vlak 920, odhod iz Ljubljane ob 5.28, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 8.25, vlak 919 odhod iz Bohinjske Bistrice 19.07, prihod v Ljubljano 22.13; L.iubljana-Kamnik in nazaj vlak 8418, odhod iz Ljubljane ob 5.40 prihod v Kamnik ob 7.03. vlak 8419. odihod iz Kamnika ob 19.58, prihod v Ljubljano ob 21.10. — Pripominjamo, da vlak. ki vozi od Jesenic do Planice, ni izletniški, temveč mora vsak ki se hoče peljati na tej progi, kupiti na Jesenicah cel vozni listek do Mojstrane ali katerekoli postaje na tej pro-"gč. V Ljubljani se kupi izletniški vozni listek do Jesenic, kamor prispe vlak ob 7.39 nato se kupo na Jesenicah cel vozni listek za eno izmed postaj na progi Jesenice-Planica, kamor odhaja vlak z Jesenic ob S. tako da ima vsak dovolj časa, da si preskrbi vozni listek. SPD opozarja vse člane. da veljajo izletniški vozni listki le za izletniški vlak in bo moral vsak. kj bi se eveaituelno hotel voziti s tem voznim fist1-kom na rednem vlaku, plačati celo vožnjo. Pripominjamo, da bodo navedeni vlak« vozili tako dolgo, dokler bodo dobro fre-kveciftrani. Za primer, da bs biii slabo zasedeni. se ukinejo.
*	Avstrijski privatni nameščenci za lastno zbornico. Kakor javljajo z Dunaja, je Zveza privati-ih nameščencev Avstrije na svofi seji 15. t m. sklenila, da bo zahtevala od zvezne vlade, da se osnujejo za natne-ščenstvo posebne zbornice. V svoji zahtevi izvajajo, da predstavlja privatno name-ščenstvo poseben stan in da ima zaradi tega pravico zahtevali lastno stanovsko zastopstvo.
*	Prvo tekmovanje za Jugoslovensko prvenstvo v strojepisju bo priredilo ob bin-košfcih zagrebško društvo »Merkur«. Razpisane so tri velike nagrade: 10.000, 7000, in 4000 Din. Tekmovanja se bodo udeležili našumejši strojepisci in strojepiske iz vse države, zastopani pa bodo stroji najrazličnejših tvrdk. Vsak tekmovalec lahko prinese lahko s seboj lastni strod. Takisto bo lahko vsakdo tekmoval v srbohrvaščini ali slovenščini, in sicer s prepisovanjem teksta, Rok za priglasitev je potekel s 15. t m. Kolikor verno, se je prijavilo tudi nekaj slovenskih gospodičen ,ki jim želimo prav časten uspeh.
*	Čižek z obročkom. G. Fesrdo Dragar nam je poslal mrtvega oižka, ki ga je našla 11. t. m. ga. Gaonikova pri kemični tovarni v Hrastniku. Na levi nogi je Imel 3-žek aluminijast obroček z znakom 12 PA* ČSžek (chysonwtis spinu s) je mal klatež Srednje Evrope, po trebuhu rumen, po hrbtu ofivnozelen, na temenu, perutih in repu pa črn. Živi v iglastih gozdovih, kjer se hrani s semenjem. Zaradi petja in živahnosti ga imajo mnogokje v kletkah. Po vseh državah imamo znanstvene zavode, kni proučavajo selitev in življenje ptic. ta-kozvane ornitološke postaje. Lete obroč-kajo ptice selivke in klateže, da doženeio njihovo pot. Tudi v Ljubljani imamo orni-tološSd observatorij s sedežem v muzeju, kamor naj pošlje obrookanega ptiča vsak kdor ga najde. Navede naj tudi kraj in dan naijdfbe. Naš observatorij je v zvezi z vsemi inozemskimi observatoriji, kamor poroča o na.rdbi njihovih obročkanih ptičev Mrtvega čižka smo izročili ©mitološkemu observatoriju, ki bo ugotovil, kje so ga ob-rookali.
*	Nova izkopavanja v Stobih. V jugoslovenskih Pompejih v Stobih pri Gradskem ▼ Južni Srbiji je te dni pričela z novimi rzkoipavanji posebna znanstvena ekspedicija, ki jo vodi dr. Vlada Petkovid, ravnatelj Narodnega muzeja v Beogradu. Ekspe. dicvja ie najela večje število delavcev in
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
(številke za oznaJbo krah Domenijo- I. Ca t opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlaeo v %. 5 »mer °m brrmo vetra. 6 oblačnost l—10, 7. padavine t mm, 8. vrsta padavin.
Ljubljana: 7, 765.8, 8.8, 86, —, 10, dež,
0.6.	Maribor: 7. 764.3, 11, 85, NW4, 10, dež
1.	Mostar: 7, 762.1, 16, 90, NW2, 2, dež, 0 1. Zagreb: 7, 765.3, 11, 85, SW2, 7, dež, 8. Beograd: 7, 762.7, 10, 90, —, 7, —, —. Sa. rajevo: 7, 765.1, 8, 90, —, 8, —, —. Skoplje: 7, 762.1, 13, 75. NW2, 10, dež, 3. Kumbor: 7. 760.5, 16, 75, —, 7, dež, 2. Split: 7, 762.7, 16, 55. NE 12, 0, dež, 1. Rab: 7, 763.1, 17, 75. N\V4, 1, —. Vis: 7, 761.3, 13, 75, N6, 0, —, —.
Solnce vzhaja ob 4.30, zahaja ob 19.24, luna vzhaja ob 0.3, zahaja ob 7.23. — Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani: 18.8, najnižja 8.2 Najnižja temperatura: v Mariboru 8, v Mostarju 12. v Zagrebu 8, v Beogradu 8, v Saraievu 7, v Skopi ju 11, v Kumboru 14, v Splitu 14, na Rabu 15, na Visu 11.
že prvi rezultati obetajo nova, Izredno za
nimriva m bogata odkritja. Ker je letos za izkopavanje v Stobih dovoljen kredit 80 tisoč dinarjev, največja vsota, kar jih je bilo poklonjenth doslej, bodo izkopavanja trajaila nad mesec dni.
*	Prešernova koča na Stolu bo v soboto 17. t- m. otvorjena jn stalno dobro oskrbovana. Tudi letos je prevzel oskrbništvo gostilničar g. Arh. ki je že lansko leto vse stransko zadovoljeval obiskovalce.
*	Smrtna kosa. V Kozjem je 15. t m. umrl tamkajšnji dekan konzistorijalni svetnik Marko Tomažič v 69. letu starosti. Za duhovnika je bil posvečen leta 1887., za dekana pa je bil imenovan leta 1907. Odlikovan je bil z redom sv. Save 4. razreda in z redom Belega orla 5. razireda. Pogreb priljubljenega pokojnika bo danes ob 10 uri. — V Ljubljani je preminula ga. Marica V e s e 1 o v a, soproga uglednega trgovca g. Vesela. Pogreb polkojnice bo v nedeljo ob 15. uri iz mrtvašnice, Stara pot 2. — V Ljubljani je izdihnila trgovka gdč. Julija S 11 h o v a. Truplo pokojnice prepeljejo v Hrastnik, kjer bo pogreb v nedeljo ob 15 na pokopališču v Tibovljah. — V Novi vasi pri Jesenicah je preminula stara šele 24 let gdč. Lojzka Globočnikova. Pogreb pokojnice bo danes ob 17. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
n prerodi
z uporabo VI8AGINE ADELTNA PATTL Drogertja Gregortt,
LJubljana, Prešernova St. 5. 7041
Novo!	Ob 4., pol 8. in 9. uri!
REX BELL
v pustolovno senzacijonalnem filmu
Ne vdaj se!
Znižane cene:
4, 6, 8 in 10 Din.	KINO IDEAL
*	Oficijelni plakat letošnjega jubilejnega velesejma v Ljubljani, ki bo od 29. maja do 9 junija, je zelo Kčen in posrečen. Slika predstavlja bobnarja, ki razglaša važen dogodek v našem gospodarskem življenju: otvoritev letošnjega Jubilejnega ljubljanskega velesejma. Bobnar je pristni kranjski Janez v narodni noši, ozadje pa m« tvori živopisana mešanica zastavic raznih narodov kot poudarek mednarodnega značaja našega velese.ima. Kot nalašč spada ta žl-vopisani znanilec našega velesejma v krasni mesec maj in ves ta mesec bo po mestih in vaseh naše države in še daleč izven njenih mej po širnem sveta pozival na obisk te naše naijvečje gospodarske revije. Poslušajte njegov klic na obisk te naše največje gospodarske revije. Poslušajte njegov klic in obiščite ljubljanski jubilejni vele-sejem!
*	Turistični odsek Narodne knjižnice tn
čitalnice v Zagrebu priredi v nedeljo 18 t. m. poldnevni pešizlet na Medvedgrad Zberemo se ob 14. pni vhodu v Tuškanac in gremo preko Smroka in Šestin do starega gradu. Od tam odi demo po 17. preko Vrhovca nazaj v Zagreb. Izletnikom, katerim je cel popoldanski izlet preveč, kličemo na veselo svidenje na Vrhovcu!
*	Gluhonem deček pod avtom. V Panče-vu se je te dni primerila tragična nezgoda Avto šoferja Karla Jamborja je na ulici povozil 16 letnega Vukašina Josimoviča, ld je preslišal šoferjeva opozorila, ker je bil gluhonem. Kolo je dečku popolnoma zdrobilo glavo.
*	Vremenske izpremembe. Zadnje dni so v raznih krajih naše države nastopile nagle vremenske izpremembe. Ponekod v Dalmaciji it na Hrvatskem je precej škode napravila toča, razne vremenske nezgode pa so zadele tudi Južno Srbijo. V okolici Gnjilanov in Vraništa je zapadel celo nov sneg. Posebno hudo je toča prizadela vinograde na nekaterih dalmatinskih otokih blizu Šibenika, prav neprijetno pa je predvčerajšnjim presenetila tudi Beograjčane.
*	Velik požar v Vojvodini. Iz Sakule poročajo o velikem požaru, ktf je do tal uničil veliki pami mlin posesitnika Petra Ruppen-thfila. Zgorelo je tudi pet vagonov žita in muke in se skupna škoda ceafi na 2 milijona dinarjev, ki pa ni krita z zavarovalnino. Tragično je, da je zavarovalnina potekla s 1. aprilom in je Ruppenthal ni obnovil. Prizadeti pa so tudi številni kmetje iz okolice, ki so imeli v mlinu svoje žito.
*	Zopet trgovina z belim) sužnjami. Iz Belovara poročajo, da je tamošnji policiji uspelo izslediti člane zelo razširjene m dobro organizirane tolpe, ki je vodila trgovino z dekleti. Prijela je predvsem nekega Branka Jovanoviča iz Velike Gradiške, ki je popival po Belovaru in nagovarjal dekleta, naj gredo z njim v Skoplje, kjer da bodo v neki kavarni Imela sijajne zasluž-ke. Razen Jovanoviča je policija prijela še dva moška jn neko žensko, drugim članom tolpe pa je na sledu.
PEGE odpravi hitro in brez sledu «,CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah to parfumerijah. Depot: Cosmocbemia, Zagreb, Smlčiklaaova 23. Telefon 49—99.
*	Beg treh razbojnikov Iz kaznilnice. V
Stari Gradiška so nedavno noč pobegnili iz kaznilnice opasnij razbojniki: Pajo Nova-kovič, obsojen na osem let ječe, Mato Živ-kovič, obsojen na 20 let ječe in Anton Serp obsojen na osem let ječe. V kaznilnici so ukradli puške m izginili brez sledu. Antona Senpa so naslednji dan prijeli orožniki v gozdu, ostala dva pa še lovijo.
*	Velik vlom v Zagrebu. V stanovanje nekega bančnega ravnatelja na Zrinjevcu v Zagrebu so vdrli vlomilci in si nabrali raznih dragotfn v vrednosti nad 100.000 Din. Otškodovani direktor se je namreč zadmija dva tedna mudil na francoski rivi-jeri ta je vlom opazil šele predvčerajšnjim ko se je zopet vrnil domov. O vlomu so obveščene vse trgovine dragotin, ker bodo topovi najbrže v raznih mestih skuša* prodati ali zastavštf ukradene dragocenosti.
*	Muha poseda po nesnag) m prenaša bolezenske kali tod*; do 24 km daleč. Rav-notako povzročajo stenice, bolhe in uši razna težika obolenja kot legar itd. Zato je snaga m desinfekcija stanovanja in delavnic pogoj za obrambo pred okuženjem. Način obrambe pred okuženjem in desinfek-cijo dobro predočuje oddelek na stalni bi-gijepski razstavi na velesejmu v Ljubljani.
*	V svrho temeljite priprave v vseh zadrugah se je izvedba siklepa načelstev gostilničarskih zadrug na sestanku v Celju glede ukinjenja točenja piva za nekaj dni odložila. — Zvezi gostilničarskih zadrug Maribor in Ljubljana.	687
*	Obleke in klobuke kemično 3stl, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
o— Francosko predavanje t Ljubljani.
V francoskem institutu je predavala te dni gospa Sidotiija Jerasova o Lebesqueu, našem odličnem prijatelju. Strokovnjaško, vendar poljudno je predstavila številnemu slušalstvu kmeta, ki obdeluje svoja polja ter županuje soseski, pri tem pa še vedno najde časa za pisanje romanov, dram in pesmi, filozofsko jn jezikoslovno navdahnjenih razprav. G. Lebesque je bil letos od Francoske akademije nagrajen. Njegovi stiki z inozemskimi slovstvi so skoTo edinstveni: po vseh delih sveta je doma. Nam je posebno drag zato, ker je ponovno pisal o našem slovstvu, priredil »Les Chants Femmius Serbes« in med dTugam povedal tudi nekaj slovenskih stihov. Med prečita-nimfi pesnitvami so zbudile seveda največje zanimanje še neobjavljene kitice iz Beograda in pesem iz naše Vipave. D.
u— 30 let v črni umetnosti Janeza Žagarja pozna marsikdo. Hud Sokol je bil včasi; na pred vojno minila nobena večja prireditev brez njegovega korenfaškega basa. No, leta pa vendar minevajo in prav včeraj jih je poteklo trideset, odkar je Janez kot izničen tipograf zapustil Hribarjevo tiskarno v Celju. Služboval ie nato v raznih tiskarnah, tako v Kamniku, v Idriji pa v Ljubljani, seveda kmalu po pričetku »Jutra« je bal k njemu positavljen v službo kot meter. Janezu Žaganju voščimo še mnogo let!
0—	Iz gledališča. V operi se bo drevi pela Bravničarjeva opera »Pohujšanje v dolini šentflorjanskic za red E, v nedeljo zvečer pa se bo uprizorila Faflova opereta »Dolarska princesa« izven abonmaja. — V drami se bo igral drevi »Pustolovec pred vrati« za red C, v nedeljo ob 20. »Naš gospod župnik« zadnjič v sezoni pri znižanih cenah. Zadnja dramska premijera v sezoni bo sredi prihodnjega tedna. Igral se bo »Sveti plamen« v režiji Milana SkrbfaSka.
a—• Ob Materinskem dnevu se je nabralo 9496 Din. Stroški znašajo 296 D5n, tako da je čisti dobiček 9200 Din. Ta vsota se razdeli med najpotrebnejše matere. Vsem, ki so prispevali in pripomogli, da je zbirka tako lepo uspela se Kolo jugoslovenskih sester najprisrčneje zahvaljuje.
1—	Magoličeve slike v trgovini g. Klel-
na. Trgovec Julij Klean bo v svoji trgovini v Woifovi ulici razstavljal na zadnji Mago-ličevi razstavi v Jakopičevem paviljonu razstavljene, a ne prodane slike v primernih krasnih okvirjih, M bodo slikam pripomogli šele do učinka, kakršnega v preprostih provizoričnih okvirjih na razstavi niso mogfle doseči.
i— »Žena na mesca«. Grandijozul Fritz Langov fiSm o raketnem poletu na luno se bo predvajal danes in jutri v kinu »Ljubljanski Dvor« ob znižanih cenah 2, 4, 6 in 8 Din pri predstavah ob 3., 5., 7. iu 9. zvečer. Opozarjamo cenjeno občinstvo na spremenjeni red glede začetka predstav. Kljub dveurnim predstavam in velikim nabavnim stroškom za film, cene popolnoma iste. Film, ki predstavlja fantastično ekspe-dficiiio človeštva v vsemirje, priporočamo vsakomur najtopleje v ogled.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek 19. t m. ob 20. vaja mešanega zbora. Vsi in vse! u— O zložljivem platnenem čolna nam bo dal vse podatke g. Otto Lutter iz Gradca, k| bo predaval 20. t. m. v veliki dvorani hotela Uniona. Povedal nam bo, kako je tak čoln konstruiran, kako se obnese, kako se transportira po suhem ln kako se ravna z rtfim v močnih tokih. Vse nam bo tudi razkazal s skioptičninii slikami. Preprodaja vstopnic v pisarni SPD, Dunalska cesta la-FV (Kft).
u— Ljubljanski Sokol vabj Članstvo, da prisostvuje druStveni javni telovadbi, ka bo v nedeljo 25. t m, v svečanem kroju. Za-radg tega opozarjamo, da si vsakdo nabavi pravočasno novo čepico, odnosno da staro poravMii (cena novi čepici okrog 45 Dfin, popravilo stare 20 Din), nadalje novi predpisani monogram za pas in kokardo za čepico. Vse navedeno se dobi v pisarni Ju-posk)venske Sokofeke Matice v Narodnem domu v prejšnjih saveznfh prostorih.
a— Československa obec r Ljubljani vabi č3ane na kegljanje v soboto 17. t m. ki bo na kegljišču restavracije »Zvezda«.
n— Razstava Društva za raziskavanje jam, prirejena ob prtiikl vseslovanskega geografskega kongresa, ostane za občinstvo odprta še danes ves dan ter Jutri do 12. Vstopnina 5 Din, za dijake 3 Din. Razstava je v balkonski dvorani univerze.
o— Nova lekarna. Nasproti cerkve Sv. KriStofa dobimo novo lekarno, kar stanovalci ob Dunajski cesti In za Bežigradom pozdravljajo. Lekarno mbvorl g. dr. Stanko Kmet. Tudi zdravnik bj imel dovolj posla v tem okoiHšu.
a— Motoklub Ljubljana. Umrla Je ga. Meri Veselova,, soproga našega vnetega fn požrtvovalnega člana C Josipa Vesela.
Oart HoMcUba LjnMJaoa se vVodno naprošajo, da se v polnem številu udeleže njenega pogreba, ki bo v nedeijo 18. t m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, v Ljubljani.
u— Nesreča s kolesom. Učitelj v Krašnii Stane R., se je včeraj ponoči peljal s kolesom po Kongresnem trgu, v naglem diru zavil po Dvorskem trgu in zavozil v Židovsko ulico. Tam se je z vso silo zaletel v zidarski oder, ki je postavljen pred Pre-logovo hišo, ki jo baš prepleskavajo. R. je padel s kolesa in obležal na tleh nezavesten. Ponesrečenca je našel stražnik Ste-klasa, ki je telefoniral po reševalni voz, s katerim so nezavestnega R. odpeljali v splošno bolnico.
u— Strup je zavžila. V barakah na Grudnovem nabrežju so imeli predvčerajšnjim poipoldne zopet svojo senzacijo. Okrog 18.15 se je' začulo iz barake Marije Pesta-torjeve razburljivo kričanje. Sosedje so ugibali kaj to pomeni, dokler ni prihntel do njih mož imenovane, ki je pojasnil, da je žena pravkar zavžila večjo količino arze-tiika, ki ga rabi sam v razredčenem stanju za izpiranje svojih bolnih oči. Sosedje so o poskušenem samomoru obvestili reševalno postajo in je bila kratko nato Pestatorjeva, ki je bila že omedlela, odpeljana v splošno bolnico.
u— Izpred trgovine ukradeno kolo. Me-haniškj mojster Kapelj na Krekovem trgu je včeraj dopoldne poslal svojega vajenca Franceta Khma s kolesom v trgovino Breznik in Fritsch v Stritarjevo ulico, da nakupi nekaj železnih predmetov. Vajenec je kolo pustu zunaj pred trgovino, med tem časom pa se je odpeljal s kolesom neznan tat. Klun je tatvino takoj naznanil policiji'. Ukradeno kolo je znamke »Puch« s tovarniško številko 371478 in je črno pleskano.
n— V gozdu najdeno koto. Marija Jera-jeva, 72 let stara mamica iz Zg. Šiške, je imela v četrtek popoldne opravka v gozdu nad Večno potjo. Ko pa je prišla mimo nekega grmičevja, je nenadoma ugledala tam skrito črno pleskano kolo. Stara ženska je kolo odpeljala m ga izročila na stražnici. V gozdu skrito kolo je najbrže spravil tam kak tat, ki ga je hotel ob drugi priliki odpeljati. Najdeno kolo ima tovarniško številko 401772 in ga dobi lastnfk na šišenski stražnici.
I
železnato China-vino
povzroča Izvrsten tek, pojainje živce, popravlja kri ter se rekonvalescentom ln slabokrvnim od zdravniških antoritet zelo priporoča. IZBORNI OKUS. Cei 10.000 zdravniških priznanj. — Dobi »e po vseh lekarnah. 6150-a
u— Kaj vse kradejo. Posestnik Matevž Seme, stanujoč v Ljubljanski ulici v Mostah, je prijavil, da mu je pred nekaj dnevi odnesel neznan zlikovec iz kletnega okna zeleno pleskan okvir z belo mrežo. Tatvina je bila izvršena ponoči, najbrže iz na-gaHvosffi. Taka početja so vsega obsojanja vredna, zato naj gleda policija, da bo sto-rflec, ki ga bo brezdvomno kmalu izsledila, temeljito kaznovan, i u— Hudobna poškodba ta tatvina. Gra Sčak Adolf Gafle iz Zg. ŠiSke je opazil predivčerajSruj&m, da so neznani storilci prerezali ponoS ob njegovi ajlvi pni železniškem prelazu na Aleševčevl cesti žično j ograjo in poruvaS 4 hrastove količe, ki so jih tudi odnesli. GaBe je poškodbo in tatvino prijavil policiji. Policija zlikovce pridno zasleduje ln je upati, da bodo kmalu prejeli za svoje nerodno početje pošteno plačilo.
b— Voziček Je BkradeL Fotograf Davorin Rovšek iz Kolodvorske ulice 35. je naznanil, da mu je v noči na četrtek neznan človek odpeljal z dvorišča njegove hiše sivo pleskan dvokolesni nočni voziček. Voziček se je nahajal na odprtem dvorišču in je tat zlahka prišel do njega ter ga odpeljal bržkone kam na deželo, kjer ga Je gotovo že spravil v denar.
n— Pevsko društvo Cankar priredi svoj vsakoletni koncert v eredo 21. t. m. v dvorani Filharmonične družbe. Zbor vodi pe-vovodja Kristo Perko. Najprej bo kratko predavanje o slovenski zborovski literaturi, nato pa se bodo vrstili razni slovenski, hrvatski in 6rbeki narodni in umetni zbori. Zbor je doslej še vsak svoj program dostojno izvajal, zato priporočamo obisk koncerta. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni.
n— Izlet pevskega odseka Trgovskega društva »Merkur«. Pevski odsek Trgovskega društva »Merkur« priredi Jutri v nedeljo izlet na Rožnik, kjer bo sodeloval pri maši ob pol 9. Prosijo se gospodje pevci za polnoštevilen in točen odziv. Prijatelji društva iskreno vabljeni.
b— Sprememba avtobusnega voznega reda. Avtobusno podijetje O. Žužek nam poroča, da bo na splošno željo na progi Ljubljaua-Cerklje-Kranj odhajal njegov avtobus že ob 12.30 namesto ob 13.16 izipred kavarne »Evropa« od nedelje 17. t m. dalje, sicer pa ostane ves dosedanji vozni red neizprernenjen.
Iz Maribora
a— Krstna predstava v marfbor«kem gledališču. Drevi ob 20. bo prvič na slovenskem odru vprizorjena Kraigherjeva najnovejša drama »Na fronti sestre Žive«, ki ji je najstrožja literarna kritika prisodila odlično mesto. Jedro drame tvori zakonski problem, odnos moža do žene. Delo je pisano v lapidarnem. dramatskem slogu, vsebinsko je zanimivo in napeto ter aktualno. Mariborsko gledališče se je potrud:'o. da bo krstna predstava na čim dostoinejši višini. Glavno vlogo (doktor Konja) igra g. Grom. njegovo ženo pa Zakraiškova. sestro Živo gdč. Kraljeva itd. Režira višji režiser g. Jože Kovič. K predstavi je uprava povabila avtorja.
a— »Slovanska čitalnica« (Ljudska knjiž« niča) v Narodnem domu si je izvolila na zadnjem občnem zboru naslednji odbir za leto 1930: predsednik, odvetnik dr. Avg Reisman, podpredsednik višji ravnatelj
kaznilnice M. J. VraM, obenem ariiirat
tajnik prof. Josip Gruntar, blagajnik od vetniški kandidat Gojmir Jelene, gospo dar knjigovodja Lojze Doležal, odb jrnikh odvetnik dr. Alojzij Klemenčič, zadružni nadzornik Ignac Založnik, prosvetni m, spektor dr. Leopold Poljanec, revtzorjai svetnik Ivan Knop in nadučitelj v pok. Rado Kopic.
a— Za prvega občinskega svetovalca v Krčevini je bil na mesto R. Welleja ;mi. novan hišni posestnik v Krčevini, £ Vii» tor Koren.
a— Bojkot piva. Izvršitev sklepa zadnje* ga sestanka načelnikov gostilničarskih za» drug v Celju glede tridnevne ukinitve to--čenja piva v bivši mariborski oblasti v znak simpatij napram hrvatskim gostilni« čarjem, je Zveza gostilničarskih zadrug * Mariboru za nekaj časa preložila.
a— Naše obmejne planinske postojanke. Otvoritev planiske koče pri Sv. Pankracif ju je mnogim prvič odkrila lepote našega obmejnega sveta. Ni pa to edina lepa toč> ka na meji. Klub SPD »Meja«, ki stremi za tem, da postanejo vse naše obmejne prirodne krasote znane vsakomur in da vsakdo spozna pokrajino in prebivalstvo, vabi vse planince in narodne delavce, da stopijo v njegove vrste. Vse potrebne in* formacije so na razpolago v »Dopisni knji« gi« pri »Putniku« na Aleksandrovi c. 35. kje* se vsakdo tudi lahko vpiše in izvrši svoje dolžnosti.
a— Zdravstveno stanje ▼ Maribora. Mariborskemu mestnemu fizikatu »o bih od 8. do 14. maja prijavljeni trije primeri obolelosti za škrlatinko ter po en primer davice in sena, ki pa so vsi lažjega enačaja.
a— Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je um* la v Danjkovi ulici Jožefa Kodrič, žena višjega stražnika v pokoju, stara 70 let.
a— Smrtna kosa. V Marenbergu je v četrtek zvečer po daljši bolezni preminul t*w srovec g. Makso Paver.
a— Koncert v Mestnem Darku se bo vršS v nedelio od 11. do 12.
a— Nezgoda znanega dirkača. Ob prflfkj sprehodnje vožnje s svojim gigom se je znani dirkač na konjskih dirkah g. Franc Filipič tako nesrečno prevrnil, da si je zlomil desno nogo v sklepu in so ga prepeljal na kliniko v Gradec.
a— Neprevidnost nočnega čuvaja. Noč« nega čuvaja kurilnice, Karla Srečka, je »a« dela v noči od četrtka na petek nenava& na nesreča. Ko je namreč ponoči pregle« doval poverjene mu objekte, se mu je nc« mudoma sprožil v desnem hlačnem žepu nabiti samokres in mu je krogla obtičala r gornjem desnem stegnu. Ponesrečenca ju moštvo rešilne postaje takoj odpretnilo X bolnico.
a— Skladišče ukradenih koles je mark
borska policija izsledila na stanovanju ne> kega mariborskega mesarja. Ugotovljeno je doslej, da je mož na debelo kupoval ukra« dena kolesa, jih predeloval in nato napnjj prodajal. Na sled je prišla zadevi policija povodom aretacije neke osebe, ki »e je vozila z ukradenim kolesom in izdala, od koga je kolo kupila. Preiskava se nadalju« je, zato o podrobnostih še ni mogoče jav« ljati. Posamezni deli raznih ukradenih ko« les so interesentom oa vpogled na policiji št. 16.
a— Zaradi odprave plodu je bila včeraj zjutraj ▼ Limbušu od orožnikov aretirana tamošnja babica Bele, že predkaznorana zaradi tega delikta, ker je te dni zopet za« grešila enak zločin na 181etni R. Ta je organom policije pripovedovala, da sta jo fant in njegova teta neprestano silila, naj si da plod odpraviti, da je končno pristaš la na to in je že 5. t. m. šla k neki viari« borski babici, ki pa tega ni hotela izvršiti. Zaradi tega jo je fantova teta 12. t. m. peljala k navedeni Beletovi v Limbuš, ki ie operacijo proti plačilu 500 Din izvršila. Fant in njegova teta tajita, da bi jo bila silila. Dekle je oddano v bolnico, babica pa državnemu pravdništvu, ki bo ugotovi lo tudi krivdo ostalih soudeležencev
Iz Celja
e— Sokolski Izlet k Celjski koči Sofc<&
sSoo društvo v Celju bo priredilo v nedeljo 18. t m. pomladni pešizlet k CeffekJ koči. Zbirališče bo ob 13. pri kapucinskem mo stu. Za člane izlet obvezen, ostalo meščanstvo dobrodošlo!
e— Izleti obrtne nadaljevalne šole v Celju. Poučni izlet celjske obrtne nadaljevalne šole se bodo vršili v ponedeljek 19. t m. Prva skupina bo odšla na Falo, v Ruše In Maribor, droga skupina v iJjubfl&no, tretja skupina pa bo obiskala steklarno prf Sv. Križu prf RogaSki Slatini. Vodstvo §o, le naproša mojistre in mojstrice, naj ne ovirajo mladine pri izletu, ker se vršijo izleti na delavni dan zato, ker morajo učenci videti tovarne v polnem obrata*
e— Iz celjskih podružnic CMD. Obe ce®. siki podružnici CMD bosta imeH svoj letošnja občni zbor v petek 30. L m. ob 20.30 v prostorih Celjskega doma. V soboto 5. julija pa se bo vršiil v mali dvorani Celjskega doma Ciril - Metodov družabni večer, združen s predavanjem pisatelja Prsna Roša, s petjem in godbo.
e— Velik koncert v Celju. V soboto 3L t. m. zvečer bo v veliki dvorani Celjskega doma koncert Celjskega pevskega druStva z novim in lepo izbranim sporedom.
e— Skromna pollcgska kronika. VCera* Je prejela celjska mestna policija samo 3 prijave zaradi kršitve cestno-poJiorjskega reda in 1 prijavo zaradi kaljenja nočnega mdru.
Iz Škofje Loke
šl— Zaprisega rekrutov škofjeloške gar* nizije se je vršila na vežbališču ob prisot* nosti oficirskega zbora in duhovnikov treh veroizpovedi. Ko se je zbranim mladeničem raztolmačila svetost prisege, je zaprisegel vojaštvo rimskokatoliške vere škofielošk'" župnik g. Jernej Podbrošek, pravoslavne prota Jankovic in muslimanske hodža Mehmed AhmetaSevič.
81— Lahen potresni sunek, trajajoč le par hipov, je malo prestrašil Škofjo Lcko v noči od torka na sredo ob 1.07 zjutraj. Sunek je bilo močneje čutiti le v višjih
» »7UTR0« 5t. Tt3
B
Sobote, 17, T, 1530
nadstropjih, kjer je zaropotala posoda po
omarah.
šl— škofjeloška godba na {»hala prirej«
T poslednjem času redne promenadne kon« certe, ki se vrše ob nedeljah in praznikih dopoldne na Glavnem trgu v Škofji Loki. Godba je od lanskega leta dokaj napredos vala in zasluži vse priznanje. GodjDeni od« bor se trudi, da bi se čimprej nabavili no« vi inštrumenti, ker so sedanji slabi in so last gasilnega društva. Meščani, podpiraj« te agilno Godbeno društvo s prispevki za prepotrebna pihala.
šl— Okrajni kmetijski referent v Kranju oraduje za stranke vsak ponedeljek pri sre« skem načelništvu v Kranju. O tem se ob« veščajo kmetje, kmetijske zadruge in dru« gi interesenti v škofjeloškem okraju, ki ja v pogledu kmetijstva pristojen v Kranj. Obračati se je nanj seveda le v strokov« nih kmetijskih zadevah.
šl— Otroške bolezni. V poslednjem ča« su se je med šolsko mladino v Bukovici pojavil epidemični mumps ali vnetje pri« ušesne slinavke. Bolna je skoro polovica šolske mladine. Pojavljajo se tudi posa« mezni primeri ošpic. Ker bolezni niso huj« šega značaja, bodo minile brez zlih posle« dic za mladino.
šl— Zopet tatvina v Strahlovem gradu. Kljub največji opreznosti je vendar ponov« no uspelo nepoštenim rokam izvršiti že v času javne dražbe drzno tatvino v Strahlo« vem gradu. Dolgoprstniki so posegli to pot po namiznih urah. Odnesli so dve, katerih ena je vredna 600 Din. Za tatovi poiz« veduje orožništvo. Zato je prav umljivo, da je ogled gradu dovoljen le pod nadzor« stvom.
Iz Kranja
r— Novi predpisi zaradi prijave tujcev. Sedaj se bliža sezona dotoka letoviščarjev v naše mesto. Orožništvo je izdalo v spo« razuma z Gostilničarsko zadrugo predpis da morajo oddajniki stanovanj in hotelir n prijaviti vsakega tujca v teku 24 uc pri mestnem županstvu.
r— Nesreča kolesarja. Pretekli četrtek se je dogodila na Gaštejskem klancu huda nesreča kolesarja, ki bi kmalu zahrevala njegovo življenje. Delavec Bizovičar, do« ma iz Žleb pri Medvodah, se je zaletel s kolesom v obcestni kamen in zadel vanj z glavo. Udarec je bil tako silen, da si jo prebil lobanjo nad levim očesom. Kljub hudi poškodbi ni padel v nezavest, ampak se napotil k zdravniku dr. Globočmku, ki mu je nudil prvo pomoč. Ponesrečeni Bi« zovičar se je nato odpeljal z avtobusom v ljubljansko bolnico.
Iz Litije
1— Ukinjenje nedeljske poštne dostave.
Ljubljanska poštna direkcija je ukinila ne« kaj nedelj uvedeno dostavljanje poštnih pošiljk na dom. Vsa pošta pa se oddaja ob nedeljah v teku uradnih ur v poštnem ura« du.
i— Okrevanje g. Šribarja. Poročali smo že o hudi obolelosti g. Vojka Šribarja, re» stavraterja »Pošte« in občinskega odborni« ka. Po zaslugi zdravnikov in njegove moč« ne narave je nevarnost že prestana. Po od« redbi zdravnikov je odpotoval g. Šribar včeraj na daljše zdravljenje v Nizzo na francosko rivijero. Simpatičnemu in-ugled« nemu domačinu želimo kmalu popolnega •dravja.
Iz Trbovelj
t— Akademija v proslavo Materinskega dne, ki so jo priredili gojenci in gojenke tukajšnje meščanske šole pod vodstvom učiteljstva, je izborno uspela. Gojenec Mi« ran Mol je v lepo sestavljenem govoru ori« sal materinsko ljubezen. Pod vodstvom učitelja Mola je nastopil dekliški zbor in e sodelovanjem sokolskega orkestra odpel nekaj Adamičevih pesmi. Vse pesmi, če« tudi precej težke, je izvajal zbor precizno in s primernim prednašanjem, kar smo pri dirigentu g. Molu že navajeni. Zelo lepi so bili tudi telovadni nastopi gojenk, ki jih je vodil strokovni učitelj g. Vončina Kombinirani nastop gojenk in gojencev po pesmi »Tamo daleko« je napravil zaradi sentimentalni melodiji prilegajočih se gi« bov in kretenj na vse občinstvo najlepši vtis. Prav dobro je bil izvajan odlomek iz Meškove drame »Mati«. Ravno tako tudi O. Zupančičev »Razgovor«. Novo za Tr» bovlje je bila zborna deklamacija dečkov Župančičeve pesmi »Žrebljarska«. Izborno uspela akademija - dela čast gojencem in učiteljstvu.
t— Par besedi o treh petelinih. Od pri« rostega a pravega lovca smo dobili dopis, i s pravo lovsko dušo obsoja rekorder« stvo v streljanju divjih petelinov, kakor se je to letos dogodilo v naši dolini. On nam piše: V tem, če ustreli »lovec« v enem jutru tri peteline, ni nič posebnega in nič junaškega. Kaj tacega bi se lahko zgodilo večkrat, ako bi bili vsi lovci brez srca in usmiljenja. Nekaj posebnosti tiči le v tem, da se dobi »lovec«, ki v enem jutru ubije tri peteline in da nima prav nobenega usmiljenja s tem lepim kraljem naših go« zdov. Ako pa je v lovišču res več peteli* nov, ki jih je treba odstreliti, potem pa se pusti veselje še tudi kakemu drugemu lovcu. — Ako bi se smatralo meso divjega petelina za kako posebno delikateso, bi mogli to še kako razumeti, čeravno bi tudi to ne bilo posebno v čast pravemu lovcu, in končno se pa tudi petelinje meso ne da prekaditi, kakor meso kakega hrvaškega ščetinarja. — V splošnem slišimo mlade in stare lovce, ki so že odstrelili svojega pete« lina, pripovedovati, da je pri petelinjem lovu najlepše to: petelina poslušati, naska« kovati, opazovati njegov ljubavni ples in ga potem — pustiti živeti.
t— Ciril Metodovi družbi je daroval go« spod Josip Letnik 100 Din namesto venca na krsto pok. nadstražarju Franchettiju. Lepa hvala!
t— Kino Sokol bo predvajal 17. in 18. t. m. največji nemško govoreči film »At» Jantik«, ki prikazuje največjo pomorsko katastrofo pogin »Titanica«. Okoličane opozarjamo, naj ne zamude prilike, ogle* dati si to grandiozno stvar.
t— Promenadni koncert. Delavska godba priredi v nedeljo popoldne ob 6. pred rud« niško restavracijo na Vodi promenadni koncert.
Iz Zagorja
z—■ Velik pevski koncert. Glasbeno dru« štvo v Zagorju proslavi v soboto 24. t. m. 201etnico svojega delovanja. Ob tej prili« ki bo koncert z obširnim sporedom, pri ka« terem bodo sodelovali Glasbeno društvo iz Hrastnika, pevska društva iz Lok in Ko« tredeža ter domači člani Glasbenega diu« štva. Svoje sodelovanje sta obljubila kla> rinetist kraljeve opere g. Gregorc in pia* nist g. Šivic iz Ljubljane. Za konccrt vlada v vseh krogih veliko zanimanje
z— Podpora rudarjem. Pretekli teden je občina razdelila med ubožne rudarje z družinami, ki so zaradi praznovanja v rud« niku najbolj prizadeti, podporo v zncsKi 7000 Din. Sedaj pa je Delavska zbornica nakazala rudarjem v zagorskem revirju 8000 Din. Denar se razdeli med ožanjene rudarje, ki niso od 1. do 15. t. m. zaslužili nad 270 Din in imajo tri in več otrok, sta« rih manj kakor 14 let. Kakor se govori, bo kriza trajala še dalje časa. Prosimo, nai tudi država priskoči bednim rudarjem na pomoč z znatno podporo.
— Cenzura odmer dr»i>henega davka. Finančno ministrstvo je opazilo, da se odmera družbenega davka ne izvršuje povsod enakomerno. Da se doseže enaka praksa Je tudi letos z odlokom odredilo cenzuro odmer, ki se nameravajo izvrši ti. V bodoče se ne sme nobena odločba, s katero se odmer,i družbeni davek, dostaviti davku zavezam družbi pre>j, nego jo je pregledalo finančno ministrstvo, ki se mu mora predložiti z vsemi akti vred. S tem le uvedena cenzura odmer družbenega davka, še preden se odmerjeni davek predpiše. Bres dvoma bo to upti-valo tudi na pritožbe, ker je za reševanje pritožb kompetentmo prav tako finančno ministrstvo.
= Pred trgovinskimi pogajanji s Turčijo.
Turški poslanik v Beogradu Je predvčerajšnjim posetil namestnika našega zunanjega ministra dr. Kumanudija ter Je pri tej priliki iznesel mod drugim vprašanje trgovinskih pogajanj med našo državo in Turčijo. Izjavil je, da je od turške vlade pooblaščen, delati na to, da bi se ta pogajanja čim prej pričela. Minister dr. Kumanudi je zagotovil poslaniku, da bo naša vlada v najkrajšem času sklepala o tem vprašanju. Vsekakor je pričakovati, da se bodo pogajanja s Turčijo, ki so bila že večkrat napovedana, v doglednem času pričela. Ugodna trgovinska pogodba s Turčijo pa bi gotovo v znatni meri pripomogla, da ee razvije trgovinski promet med obema državama, ki je sedaj neznaten. Poleg žita in drugih agrarnih proizvodov bi v Turčijo lahko izvažali tudi številne industrijske izdelke.
= Prva partija reparacijskih lokomotiv iz Madžarske. Iz Sarajeva poročajo, da je dospela na račun reparacij iz Madžarske prva partija lokomotiv za ozkotirne železnice, 135 po številu. Čim bodo nove lokomotive preizkušene, bodo takoj postavljene v promet, kar bo gotovo znatno olajšalo sedanje prometne težkoce na našem ozkotirnem železniškem omrežju.
= Najdišče azbestne rude v Črni pri Kamniku. Rudarski inženjer A. G5tting poroča v zagrebškem >MorgenbIattu<, da so pri kopanju kaolina in gline v dolini Črne pri Kamniku našli plasti azbesta, in sicer lcrizolitnega azbesta, ki se odlikuje po svoji elastičnosti in po svojih finih vlakencih, kar ga vzposablja za najrazličnejšo uporabo. Azr bestne žile imajo debelino 5—30 cm, vrhu tega pa 6e nahaja azbest pomešan tudi v kamnu (eerpentinu), ki obdaja žile. Barva najdenega azbesta je svetlosiva, dočim je azbest z otoka Cipra bel in oni iz Bosanskega Novega svetlem oder. Ker Je odkrivanje ieh plasti v vsej dolini Črne lahko izvedljivo, je pričakovati, da bo družba Črna-Kaolin d. d., ki eksploatira na tem terenu ležišča kaolina pričela eksploa tirati tudi nova azbestna ležišča.
= Prijave za odmera drnSMnega davka.
Koncem tekočega meseca poteče rok za vlaganje prijav za odmero družbenega davka. Družbe so po zakonu dolžne vložiti prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni končni računi.
= Razstava perutnine in kuneev. Za časa
letošnje jubilejne velesejmske prireditve v Ljubljani priredi perutninareki in kumče-rejski odsek Kmetijske družbe etapno z upravo velesejma na posebnem oddelku vele-sejmskega prostora veliko razstavo plemenskih kuncev in raznovrstna perutnine. Razstava je predvsem propagandnega značaja. Sila smo namreč v Sloveniji zaostali ▼ reji malih živali nasproti inozemstvu. Nla deželi vidimo pač kura, race in drugo perutnino, ki grebe in brska po gnoju, redko pa plemenito pasmo. Naš® kure nesejo povprečno 80—100 jajc na leto, mnogi pa ne vedo, da leiejo plemenite pasme do 300 jaje. Poleg kur jajčaric pa imamo pasme, ki se goje zlasti zaradfi posebno okusnega mesa. P> dobno je z našimi kunci ali domačimi zajci. Podijo se po hlevih in v kratkem času degenerirajo. V inozemstvu, zlasti v zapad-nih evropskih državah, pa je kun&ereja srno-
z— Slaščičarna v Zagorju. V Zagorju doslej še nismo imeli slaščičarne. Sedaj pa bo v novo preurejenem lokalu v hiši go« spoda Pungartnika otvoril slaščičarno pe« kovski mojster g. šuligoj.
z— Ribe je lovil. V četrtek je v Kotre* dežu lovil 171etni Tone S. postrvi in bil zasačen. Fant je z nalovljenimi postrvmi urno zbežal pred zakupnikom lova in pri« čela se je gonja čez Zagorje proti Dole« nji vasi. Za iintom je njegov zasledovalec trikrat ustrelil s strašilno pištolo, kar je mladeniča uplašilo, da se je zatekel v neko hišo, kjer ga je zakupnik lova potem ujel. Poklicani orožnik je fanta zapisal v svojo knjižico in ribe izročil lastniku. Zadeva se bo zaključila pri sodišču. Vsega je pa kri« vo le praznovanje dela, zaradi česar vlada med prizadetimi huda beda.
Iz Ptuja
j— Gasilno društvo oproščeno faks. Z
odlokom finančnega ministrstva je gasilno društvo v Ptuju oproščeno plačevanja taks za vse vloge na državna oblastva.
trena in je velik vir dohodkov, zlasti malemu človeku. Imamo kunce, ki tehtajo d3 8 kg in kunce, katerih koža je vredna čez 100 Din. V Parizu ni boljše restavracije, ki ne bi imela na jedilnem listu na različne načine prirejenega kunca. Pozivamo vse prijatelje in gojitelje perutninarstva in kun-čereje, da se takoj prijavijo kot razstavljal-ci. Uprava velesejma je preskrbela veliko število velikih, svetlih in zračnih razstavnih kletk, kjer bodo nameščene male živali. Pojasnila daje Kmetijska družba in vele sejmski urad.
= Nagli razvoj Skodovih tvornie. Skodo-ve tvornice v Plznu so se v zadnjih letih z nenavadno naglico razvile ln razširile in predstavljajo danes eno največjih podjetij težke industrije v Evropi. Število zaposlenih delavcev se je dvignilo od 20.000 v l^tu 1926., 24.000 v 1. 1927. in 32.000 v 1. 1928. na 37.000 v pret. letu. Fakturna vrednost prodanih izdelkov pa je lani dosegla že 1527 milijonov Kč (2.5 milijarde Din) nasproti 1095, 816 in 690 milijonom Din v predhodnih treh letih. Odlično ulogo, ki jo igra podjetje na svetovnem trgu, najbolj označuje dejstvo, da izvira 60—70 % vseh naročil iz inozemstva. Za razširjenje obratov so bile potrebne znatne investicije, ki so lani znašale nič manj kakor 264 milijonov Kč, celotni lani sklenjeni investicijski progTam pa znaša 1350 mPijonov Kč. Pri 936 milijonih izkazane glavnice in rezerv je lani znašal Cisti dobiček 68 milijonov Kč nasproti 54 milijonom Kč v 1. 1928.
= Svarilo pred inseriranjem v inozemske adresarje. ■ Trgovcem, industrijcem in obrtnikom pošiljajo mnoge, zlasti nemške založbe adresarjev vabila za inserlranje. Spretno sestavljenim ponudbam nasedajo mnoge domače tvrdke in podpišejo lnseratno naročilo mnogokrat celo v prepričanju, da bo objava brezplačna, šele ob prejemu računa uvidijo, kako so nasedli. Zato opozarjamo vse, da se pred naročbo ineeratov v inozemske adresarje informirajo o slovesu založbe in da so si predvsem na jasnem glede plačilnih pogojev, naročb brez točnih plačilnih pogojev ni podpisati.
= Za letošnji Jubilejni ljubljanski vel esejem, ki se bo vršil od 29. t. m. do 9. toni j a, ie tudi razstavni prostor na prostem popolnoma zaseden. Tu bodo med drusini razstavljene skupine poljedelskih strojev, mlinskih strojev ta kamnov, lokomotole, polmojarcneniki, tovorni avtomobili in avtobusi, avtokaroserije, Jeklene konstrukcije, kleparski stroji, aparature za autogen-sko varenje, stavben? materija!, poiiske postelje, nepremočljive odeje, šotori in vrtni dežniki ter zvonovi Rass-ta-vTjalei praktičnih novosti in predmetov, ki oddajajo svoje vizorce na drobno, bodo tetos razvrščeni pod pisanimi solninlkl r glavnem drevored« aa zabavnem cldelkn seU ttrišča.
BORZE
IS. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab. Le v devizi Curih je bilo nekaj potrebe. Tečaji deviz eo ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi Dunaj in Praga sta za malenkost popustili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda danes nekoliko popustila. Za kaso se je trgovala po 427, za junij pa po 427—428. Od ostalih državnih papirjev je bilo zaključeno samo še Investicijsko posojilo po 87.75. Zasebne vrednote so ostale nadalje zanemarjene ter je prišlo do prometa Je v Srpski banki po 180, v Jutgo-banki po 79 ia v Poljedelski po 58.
Devize in valute.
Ljubljana Amsterdam 22 758, Berlin 13.5075—13.5375, Bruselj 7.9096, Bujlimpe. šta 9.8987, Curih 1094.4—1097 (1095.9), Du. naj 7.8991, London 275.46, Newyork 56.465—56.665 (56.565), Pariz 222.37, Praga 167.90, Trst 297.18.
Zagreb. Amsterdam 22.7850 bi., Dnnaj 797.21 — 800.21, BerKn 13 5075 — 13.5375, Bruselj 790.96, Budimpešta 988.37 — 991.37, Milan 296.067 — 288.067, London 275.06 do
275.86, Newvork kabel 56.5750 — 56.7750, ček 56.4650 — 56.6650, Pariz 221.37 do 223.37, Praga 167.50 — 168.30, Curih 1094.4 do 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.2950. London 25.1375. Newyork 517.15, Bruselj 72.15, Milan 27.1175, Madrid 63.25, Amsterdam 207.95, Berlin 123.38, Dunaj 72.92, Sofija 37450, Praga 15.3250, Varšava 58, Budimpešta 90.35, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97, 7% Blair 85.25 bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Ruse 270 do 280, Stavbna 40 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 5 — 427, kasa 426.5 — 427, za junij 426.5 — 427, za december 428 — 430, investicijsko 87.5 — 87-75, agrarne 54.5 denar, 8 odstotni Blair 96 — 96.5, 7 odstotni Blair 84.25 — 84.75; bančne vrednote: Praštediona 900 — 910, Union 196 do 198. Jugo 78.5 — 79, Srpekn I78 — 182, Ze-maljska 145 — 149, Narodna 8550 bi., Poljo 58 — 59, Ljubljanska kreditna 120 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 21 den.. Našička 1400 bl„ Gutmann 166 _ 173, Slaveks 70 den., Slavonija 200 den., Drava 273 den., Šederana 365 _ 370, Brod vagon 112 den., Vevče 125 den., Dubrovačka 440 den., Trbovlje 436 — 445
Beograd. Vojna škoda 434.5 — 435, za junij 435.5 — 436. investicijsko 54 zaklj., 7% Blairovo posojilo 88.5 zaklj., Narodna 8330 do 8400.
Blagovna tržišča
Les.
'+ Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih frlzov. Povpraševanje je za 200 komadov desk od sirove bukovine (40 mm, dolž. 2.70 m. širina 15 do 30 cm), blago oetrorobo, očeljeno, paralelno, I.) in za 400 komadov jelovih in smrekovih plohov (40 mm, dolž. 2.70 m, širina 15 — 30 cm, I., II., III.).
2ito.
+ Chicago (16. t. m.) Tudi danes je bila tendenca prav čvrsta in se je pšenica (za maj) ponovno okrepila od 103% na 105 in pet osmink, koruza pa od 80 na 80% centa.
-f Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, 80 kg težka pJ 252.50—255), 78 kg po 245.50—247, 77 kg po 237.50—240; ri: baška, 72-73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135—137-50, za junij po 140—142.50; ječmen: baški 62-63 kg po 162.5—165; oves: baški, navad, tarifa po 180 _ 185; moka: »Og«. fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405.
+ Norosadska blagovna borza (16. L m.) Tendenca za koruzo čvrstejša, v ostalem nespremenjena. Promet: 5 vagonov pšenice, 8 vagonov moke, 5 vagonov otrobov, 92 vagonov koruze in 1 vagon ovsa. — Pšenica: baška, 77 kg 190—192.50; 78 kg 195 d« 197.50; goreniebaška, 78 kg 197.50—200; banaška. Tisa, šlep, 78 kg 195—197.5; sremska 77 ks 175—177.50. Oves: baški in sremski 125—130. Ječmen: baški, 63-64 kg 107.50—112.50. Koruza: baška in sremska 92.5 — 95; ladja Dunav 975 — 100; za julij 95 — 97.5; okolica Sombora 92.5 — 95; banaška 87-5 — 90. Moka: baška »Ogg« 332.50—342.50; »Og» 330 do 340; »2« 295—305; »5« 235—245; »6« 165—175; »7« 115—125: »8« 80—90. Otrobi: 65—7S.
-f SomlHtrska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca 6talna; promet 281 vagonov. — Pšenica: baška, Tisa, šlep 195 — 200; baška, 77 kg 187.5—192.5; 78 kg 192.5—197.0; sremska in slavonska 172.5 — 177-5. Ri: baška 120 — 130. — Koruza: baška
baška 90 — 95; za junij 96 _ 100; n
julij - avgust 97.50 _ 102.50. Moka: baška »Oge< 325 — 335; »0< 320 — 330; »2< 290 do 300; >5< 225 — 235; »6< 160 — 170.
-f Budimpeštanska terminska borza (16. t. m.) Tendenca prijazna; promet živahnejši. Pšeniea: za maj 20.44 — 20 45, za junij 20.57 — 20.59, za' oktober 19.40 _ 19.41; rž: za junij 10.63 _ 10.65, za oktober 12.06 do 12.08; koruza: za maj 11.71 — 11.72, za julij 11.94 — 11.95, tranzitna za julij 11.50 do 11.55.
Jugoslovensko-ameriški večer
Pisec članka v Slov. Naroda z dne Ti.
ma.ia piše o jugoslovensko - ameriškem večeru, ki se je vršil v dvorani Delavske zbornice dne 9. t. m. tako zafrkljivo, da presega vse meje. Ton njegovega članka (za kritiko se to pač ne more smatrati) je značilen dokument za mero njegovega takta in srčne kulture. Ker se ni gospod član-kar podpisal, si ga morem samo misliti, za soavtoria pa sem skoraj prepričan kdo bi utegnil biti. ker ga razodevata besedi »bu-sinessc in »smart«.
Omenim naj samo radi občinstva, »hvaležnosti« m »potegavščine«, da je imela Miss Cook enak večer v Zagrebu 6. t. m., torei pred Ljubljano, ki ga je aranžiralo Hrv. umietničko društvo Strossmaver v dvoram Glasbenega zavoda. Za Ljubljano ji je dal priporočila naš poslanik v Washing-tonu dr. L. Pitamic, na Češkoslovaškem ji je pripravil koncerte v Pragi, Brnu in Bratislavi češkoslovaški poslanik v Washing-tonu. potem ko Jo ie čul, enako fi ie aranžiral poljski poslanik v VVashingtonu 6 koncertov v večjih mestih Poljske. To so imena ljudi, ki brez dvoma dobro vedo kakšno misijo vrši Miss Cook s svojimi predavanji in širjenjem narodnih pesmi p« Ameriki. Ce misli g. člankar, da je bil ta večer — ljubezniva potegavščina, kaže to samo pomanjkanje poznanja razmer v velikem svetu. Lahko Si dotični gospod tudi pogleda. kaj piše »Prager Presse« od 14. maja o Miss Coog, ki je dan preje nastopila r Pragi.	Tone Šubeli.
OdvetnlSka pisarna
dr. Vladimir Kiafiii
se po selitvi nahaja
v šelenburgovi ulici 6
poleg glavne poŠte.
Telefon neizpremenjen, 26-11* 7221
OBJAVA
Uprava Držav. Monopola održače 2. juna t. g. n 11 Sasova H. ofertabra Het-taclju za nabavkn instalacije za fzradn beskrajnflt pantUka.
Za uslove obratltl se SndustriJsJrom Odelenju L M. Br. 5024.
štampano je Službenim Kovinama Br. 105. (A. A.)	7193
I
I
Maša zadušnica za pokojnega vel. župana gosp.
dr. Frana Vodopivea
se bo brala r cerkvi Marijinega Oznanenja v ponedeljek, dne 19.
t. m. ob 8. zjutraj.
7165
I
II
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Dne 14. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke Izžrebane:
Din 2000.— št.: 33.782, 33.796, 44.141, 48.3$8, 77.253, 86.936
Din 500.— št: 1873, 8043, 8045, 8078, 9708, 9744, 9768, 9781, 9782, 16.005,
16.079,	17.938, 17.952, 19.113, 19.129, 27.715, 27.750, 27.777, 29.243, 29.249, 29.258 33.780, 35.354, 36.687, 37.746, 37.778, 37.780, 37.795, 37.796, 38.124, 3°.524, 39.529 39.579, 39.590, 44.111, 44.129, 46.621, 46.647, 46.671, 46.691, 47.432, 48.316, 48.328 48.346, 48.351, 48.352. 49.409, 49.434, 56.005, 56.033, 56.043, 57.349, 57.370, 58.833 58.846, 58.848, 59.538, 66.416. 66.437, 66.449, 67.510, 67.588, 67.600, 68.706, 69.110 69.126, 69.187, 69.435, 69.455, 69.463, 75.003, 75.113, 75.163, 75.176, 75.194, 76.693 77.201, 77.223, 77.226, 77.301, 77.306, 77.364, 77.384, 77.396, 78.036, 78.058, 78.058
78.080,	78.082, 82.473. 86.965, 86.958, 87.816, 87.854, 87.959, 87.963, 89.107, 89.111 89.140, 89.165, 91.327, 96.645, 96.692, 96.819, 96t881, 98.130, 98.145, 98.177, 98.181 98.190, 98.918, 98.932, 98.949, 98.973.
Žrebanje bo trajalo do 2. junija t. 1. in se bo vrSIlo vsak dan. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo Izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati Igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati.
Do 2.\ junija bodo izžrebani Be slede« več j! dobitki hi premije: 2 po 1,200.000 Din, 2 po 500.000, 2 po 400.000, 2 po 300.000, 2 po 80.000, 2 po 50.000, 8 po 40.000, 26 po 30.000, 24 po 20.000, 62 po 10.000, 178 po 4000, 1298 po 2000 Din ter več tisoč dobitkov po 500 Din.
Zadružna hranilnica. Ljubljana. Sv. Petra cesta 19*
GOSPODARSTVO
KULTURNI PREGLED
Razstava sodobne grafike v Jakopičevem
paviljona
»Bil de Kfinstler*
rede niefrt!«
Goethe.
Vse vznemirjajoče stroje sodobne umetnosti so se porodile kot reakcija na skrajno rafinirano dognanost naturalizma, kot umetniško-patološki izlivi izrazitih psihopatov-po-budnikov in njih komodnih posnemalcev, kot zavestno zasmehovanje in brutalno draženje buržoazije od strani socljalno-revolu-cijonarnih pobudnikov, kot zavestno iskanje stila naše dobe na podlagi le iz intelekta porojenih, prisiljenih in nasilnih programov in teorij, ki zahtevajo v nasprotju z bistveno notranjo nujnostjo >prave umetnosti« za vsako ceno nekaj novega, pa bodi Je zu nanj ^nasilnega. (Čifutski špekulnntje ln trgovci pa se smejejo v pest).
Vsi ti viri >sodobne< umetnosti se očitu-jejo tudi na teh delih. Vsi elementi, ki so potrebni za pravi, čisti grafični umotvor, so na večini teh listov deloma površni, zabrisani, deloma komaj vidni, deloma docela anarhično, torej docela neumetniško prezrti! Domala vsa dela razen nekaterih študij (Glo-bočnik, Pirnat) se približujejo zdaj bolj od-daleč, zdaj bolj od blizu nekaki hieroglifiki, včasih zelo priprosti hieroglifiki, in deloma docela prehajajo v njo (n. pr. nekateri listi M. Maleša in Mire Pregljeve). Domala vse
je Nižje hieroglifiki nego pravemu, resnemu umetniškemu oblikovanju.
Hvalevredno je posebno pri člamh »Zemlje«, da dela niso zgolj formalistično strojarska posnemanja, temveč da so polna doživ-ljene vsebine. Nehvalevredno pa je, da med vsebino in med izrazom te vsebine izvečine ni prave notranje nujnosti. Zakaj tako, odkod to, eem že uvodoma na kratko povedal. Zelo živa v doživljanju in kvalitativno najboljša v »Zemlji« sta Postružnik in Hegedu-šič. Nekaj izvirnih grotesknih, močnih doživetij podaja tudi Tabakovič, vendar njegovo zelo naivno izražanje ni nujno notranje vte-meljeno temveč iz kakršnegakoli vzroka prisiljeno naivno. Kaj bi se še nadalje ponav ljal??!
Brata Kralja s svojo zrelo linearno deko-
rativnostjo 6e kar nekako ženirata in — skrivata, bi dejal.
Kaj je dejal Micheangelo v pozni starosti? »Človek mora umreti, ko se je komaj abecede umetnosti naučil!« In kaj bi dejal, če bi videl abecedo* sodobne umetnosti«'??
Sodobno je marsikaj. Tudi razne psihoze! Tudi >hohstapleretvo«! In diletantizem v vseh poklicih! Nadarjenim pa, toda sugestiji kvarnih tujih degenerativnih vplivov podlega jočim želimo skorajšnje ozdravljenje!
H. Smrekar.
Majniški »Ljubljanski Zvon"
Pravkar Je ržšel peti letošnji zvezek ►Ljubljanskega Zvona« z naslednjo vsebino: V uvodniku »Idejni temelji sodobne svobodne revije« podaja Josip Vidmar nekaj misli o tem, kakšna bodi svobodoumna revija in kaj je pravzaprav svobodoumnost. Zanimivo je, da tudi glasilo naših katoliških književnikov »Dom in svet« obravnava v pravkar izišli številki deloma isto ali vsaj sorodno vprašanje; v bistvu se vse razpravljanje suče okoli »ločitve duh«, če rabimo stari Izraz.
Esejističnega značaja je nadalje članek V. Buriana »Pomen Alojzija Jiraska v češki narodni kulturi.«
Vsi ostali prispevki so topot leposlovni. Pesmi so priobčili Anton Ocvirk, Stane Kosovel in Franc Onič, manjše sestavke v prozi L. Mrzel, Slavo Grum in Ivan Gra-hor, nadaljuje se roman Mirana Jarca »Novo mesto« in zaključuje povest Rudolfa Kresala »Matija Brunc«. Povest je spisana tako krepko, da nam mladi avtor vzbuja lepe nade. Cvetko Golar se je oglasil s po-
vestjo »Zlato jabolko«, ki bo končana ▼
prihodnji številki.
Književna poročila so prinesla: J. Vidmarja kritiko Kreftove knjige »Človek mrtvaških lobanj«, L. Mrzela oceno »Slovenskega Tiska«, Ocvirkova poročila o Bla-gojevičevi pesniški zbirki »Karneval andje-la« in V. Pavloviča prozi »Priče polja i šume«. Dr. N. Preobraženski ocenjuje Orož-nov »Učbenik ruskega jezika«, Marija Borštnikova pa dr. R. Tominca studijo o Prešernu in nemški literaturi. V rubriki »Slovenski jezik« analizira St. Bunc Pre-obraženskega prevod Buncovih novel. Gledališki pregled je priobčil referate A. Ocvirka, M. šnuderla in P. Strmška, v kroniki pa najdeš vesti iz peresa A. Budala in angleške prevode slovenskih narodnih pesmi, ki jih je poslal uredništvu James W. Wiles.
»Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi, Ljubljana, Prešernova ul. 54. Celoletna naročnina znaša 120 Din.
Obnova opere v Mariboru
Verdijev »Rigoletto«
Maribor, 14. maja.
Z veliko požrtvovalnostjo je spravila nprava našega gledališča Rigoletto na oder.
Vso tavalo dolgujemo našemu dirigentu g. L. Herzogu, ki je opero naštudiral in dirigiral ter gospej Tinki Wesel-PoIla, bivši primadoni zagrebške opere, ki je prevzela vlogo Gilde.
Režijo je obnovil po zamisli bivšega opernega ravnatelja A. Mitroviča g. A. Hara-etovič.
V vlogi Gilde je ▼ vseh predstavah gostovala primadona graške opere gospa Tinka Wesel-Polla. Odlična koloraturna pevka je bila deležna velike simpatije občinstva. Njeno kultivirano petje, profinjena karak-terizacija so pri nas dovolj znane in priznane vrline te odlične pevke.
Milinam kantilene Gilde je srečno pri-djal patetične akcente tuge in trpljenja skrbnega očeta Rigoletta g. Franja Nera-liča. V srce nam je segla njegova arija »O, ubogi Rigoletto«. Mehki, zvočni bariton g. Neraliča nam daje vedno bolj obžalovati, da ga tako redko slišimo.
Od predstave do predstave nas Je g. St. Ivelja v vlogi vojvode Mantovanskega prepričeval, da njegov izrazito lirični tenor opravičuje nade mladega in simpatičnega pevca. Zmagovito in lahno je zvenela ve-kovita kancona »La donna č mobile« v gluho noč strahotno se pripravljajoče peri-petije. Ko se g. Ivelja igralsko in glasovno poglobi in pridobi potrebno odersko rutino, utegnemo upati v njegovo lepo bodočnost.
Maddaleno je podala gospa Vida Kovi-čeva naravno in prepričevalno. Njen izšolan, lepo doneč alt je učinkovito soglašal v sijajno odpetem kvartetu v zadnjem dejanju, ki je nudil tudi g. Pavlu Koviču srečno priliko, da pokaže v vlogi Sparafucila odlične sposobnosti.
Ostale vloge, v rokah gdčn. Slave Go-rlnškove, Ljube čepičeve, Vide Reniljeve in gg. Matije Trstenjaka, Jožeta Vlaha, Ivana Jordana, Danila Gorinška in Frana Kobilice so nas uverile, da se je naš sicer skromni, a marljivi ansambel resnično potrudil in podal vse, kar je zmogel.
Orkester je odigral part z veliko pozornostjo pod veščo taktirko g. dirigenta Her-zoga, ki mu gre največji del zasluge posrečene muzikalne predstave. A—r K—c.
Knjiga o Savinjski dolini
Pravkar je izdal Rajko V r e č e r, učitelj ▼ Žalcu, obsežno knjigo »Savinjska dolina s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki.« Njegov spis je koristen prispevek k domoznanstvu, zlasti, ker obdeluje eno najlepših pokrajin slovenske zemlje. Razdeljen je na tri dele: v prvem je avtor podal splošni zgodovinski oris Savinjske doline (950 let zgodovinskega razvoja), v drugem je nanizal kronike savinjskih občin (18 po številu), v tretjem pa je pregledno obdelal upravno in gospodarsko zgodovino te pokrajine.
Ne dvomimo, da bodo po tej knjigi radi Ustali ožji domačini ln da bo zlasti učitelju in ljudsko-prosvetnemu delavcu v Savinjski dolini neobhoden pripomoček. Strokovno sodbo bodo izrekli naši zgodovinarji. Slovensko domoznanstVo je brez dvoma že dolgo pogrešalo tako knjigo, kakor jo je spisal g. Vrečer. Preverjeni smo, da bo zaradi svoje preglednosti, zanimivega gradiva in številnih ilustracij ta spis izvršil namen, ki ga ima. Pisec je izdal svojo knjigo v samozaložbi. Na naslovni strani jo označuje slika Veronike Deseniške.
Iz zagrebške kronike
Zagreb, sredi maja,
Gledališče. V dobi enega meseca kar trt domače premijere, tri novitete jugosloven-1 skih avtorjev. »Leda« Miroslava Krleže je nekakšno omalovaževanje ženskega senti-menta. Krleža je v tem delu precej meglen, neizrazit. Ni one jasnosti in usmerjenosti, ki smo jo opazili pri njegovih prejšnjih komadih »V agoniji« in »Gospoda Glemba-jevi«. Konverzacija, dolgi dialogi, ki so naravnost preplavljeni z visokodonečimi izrazi, naj bi naslikali labilnost ženske duše, nedoslednost in slabost žene. Dejanja je malo, problemov nobenih, z eno besedo: persiflaža ženske psihe. Klanfar (Grkovič) je popolnoma realističen tip materialista. Oliver (Strozzi) — Don Jouan. Igra Stroz-zijeva je res sijajna. Takisto Raičeva kreacija arhitekta-slikarja Aurela. Njegova žena Klara (Gjermanovič) je tip mondene žene, ki ni zadovoljna z nobeno stvarjo a poleg tega ni dorasla svojemu položaju. Melito ženo materialista Klanfarja je igrala Bela Krleža. Druga premijera je bila zgodovinsko-epsko delo Jurja Dimoviča »Kraljevič Marko«. Mehkoba in sploh lepota hrvaščine prihaja v njegovih' verzih posebno do veljave. To pa je približnovse. Delo je razvlečeno v neskončnost, uspavajoče; težko se bo držalo na zagrebškem odru.
Kot tretjo premijero so vprizoriM Vel-marja Jankoviča dramo »Brez ljubezni«, ld je bila na repertoarju tudi v Ljubljani.
V četrtek 15. t. m. so v zagrebškem gledališču slavili 25-letnico umetniškega delovanja igralca Alfreda Grunhuta. Ob tej priliki je vprizorila drama v prvič ameriški komad »Pevec Jazza« (The Jazz singer) Samsona Raphaelsona (prevel J. Sedmak). V glavnih vlogah so nastopili Griinhut, Du-bajič, Mihičičeva itd.
Govoreč film. »Zadnjo stotnijo« (»Die letzte Kompagnie«) v Edison Palače teatru s Conradom Veidtom v glavni vlogi je občinstvo sprejelo z navdušenjem in grozo! Že sam nemi film je bil dovolj strašen, sedaj pa prihajajo še glasovne reprodukcije, n. pr. ko se davi francoski vojak s konjem vred v močvirju, ali pa Conrada Veidta prepričevalen govor in zapoved četi trinajstih mož, ki se nato spusti v obupno borbo na življenje in smrt — vse to privede gledalca do viška »naravne« groze, pa tudi do nevsakdanjega umetniškega užitka, že sama nema igra Conrad Veidta je užitek zase, kaj šele, če čuješ njegov glas. M. F.
Knjiga — vez z domovino
Zveza češkoslovaških knjigarnarjev in založnikov je priredila lani »Teden češke knjige za obmejne Čehe in rojake v tujini«. Vsak Čeh naj bi daroval vsaj eno knjigo v ta namen, napisal na njo svoje posvetilo in jo oddal v najbližnji knjigarni. Založniki so sami darovali 10.508 knjig. Skupno se je nabralo 23.336 knjig, tako da se odpošlje v inozemstvo 13.309 knjig. Te knjige dobe češke knjižnice v raznih češkoslovaških kolonijah, kamor se dostavijo po konzulatih. Med drugim se bo odposlalo v Bolgarijo 1310, v Jugoslavijo 2970, v Avstrijo 1978 knjig itd. V poštev so vzeli 13 držav v Evropi in Ameriki. Knjige so »e deloma že razposlale ali se še pošiljajo.
Tako skrbe Čehi, da ostanejo njihovi rojaki v čim tesnejših zvezah z narodno kulturo. Knjiga je tu najboljši pripomoček in najlepši pozdrav iz domovine. Ali se ne bi dala podobna — seveda skromnejša — akcija izpeljati tudi za naše rojake v inozemstvu?!
šesta številka „Naše dobe"
je pravkar izšla. Na uvodnem mestu je pri-občena daljša razprava A. Lajovica »SliMi • vprašanj« izobrazbe naše inteligence«. V
čem se razlikuje današnja doba od prejšnje? Kakšno je bilo naše izobraženstvo nekoč in kakšno mora biti sedaj? Katko je pri nae s takozvanim »odavetrijčenjem?« Ali je naše šolstvo v skladu z zahtevami novega časa? V kakšnem odnosu bodi inteligenca do države? Zakaj nam historizem škoduje? Izobrazbeni tip bodočnosti — teh in mnogih drugih točk se dotika uvaževani pisec z odločnostjo, ki je pri nas v takih vprašanjih nismo vajeni.
Dr. Bogu mila Vošnjaka članek »Žen ev» hi Washington« je zanimivo in poučno zunanjepolitično razmotrivanje. Pisec, sam aktivni diplomat in poznavalec mednarodne politike, pravi v uvodu: »Nikdar ne bi prišlo do katastrofalnega preobrata v borbi za naše zapadne meje, če ne bi Washington izpremenil 6voje evropske politike in naglima obrnil hrbet svojemu dosedanjemu uveljavljanju v borbi evropskih sil.«
Nato sledi cela vrsta aktualnih člankov v rubrikah. Navajamo jih po vrsti:
Nemščina naših Šolah (antv. prof. dr. Ozvald), Potreba sociološkega študija (B-o), Beg * grude. Demokracija in avtoriteta, Današnja francoska mladina, Mlada generacija v Rusiji (štirje izvlečki iz razprav v tujih revijah), K vprašanju novega obrtnega zakona (dr. J. Pretnar), Naše Javne finance in davčna obremenitev (F. S.), »Dva filozofa« (dr. Alma Sodnik). K članku: Ali še vedno ločitev duhov«? (Stan. J. Mencinger^, Politični pregled. Tretji kongres slovanskih geografov (R. Savnik), Informacija in diskusija, Evrazijstvo, Avstrijsko vprašanje.
»Naša doba« 6e dobiva tudi v trafikah zvezek po 8 Din. Najcenejša je za naročnike (četrtletno 30 Din). Novi naročniki še dobe vseh 6 doslej izišlih številk. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
Sarajevski „Pregled"
Izmed književnih časopisov, to izhajajo izven naših tradicionalnih kulturnih srediišč Beograda. Zagreba. Ljubljane — utegne imeti orvo mesto mesečnik »Prezied«. ki izhaja v Sarajevu v redakoif Borivoja Je vtiča m Todora Kruševca. Sarajevo ima dobro književno glasilo morda že radi teza. ker se tako delo naslanja na neke tra-d<cjije. kri sezafo nazai do »Nade«, potlej, ker imajo ondotni književniki v »Grupi sarajevskih književnika« prav prikupno in. kar le zlasti važno, azifao središče in ker bo-sensko - hercegovsko regionalno literarno ustvarjanje neuehoma oživljajo ki nanol-niuneio še neiiz5npaa». na števtlmifa kontrastih sloneči toki bosenskto - hercegovskega žiivUjeiria.
Doslej Je jz®o že 77 zvezkov al 4 cdfot-
ne knjige »-Preseda«. Sedanj dlavrs urednik B. Jevtid je priznan književnik: ndejstvn-je se v pripovedništvu, dramatiki in eseju. Predzadnja številka »Pregleda« Je bila v celoti posvečena Masarvku in 8e vzbudila pozornost tudli na Češkem. V majnnSkem zvezku je teše? zanfanBv uvodnik B. Jevtiča »Satwaci$a aaše kmSževnositf«. Pisec sodi. da bo leto 1930 namenijo r srbohrvaški kirtifiževmostS važen datum: otvorilo se je z ostro književno borbo, ki bo odločilnega nomena za bodoči razvoj, stabilizacijo in dokončno ooredeJjeocst ni enih Eteramih pokretov. Pisec oadafe noudaria važno razlntoo med dvema sreneraciiama in nravi: Nfflkdar več se ne moremo vrniti trta. odkoder je izšla generacija, ki Je preživela vojno. Med predvojno ia povoimo književnostjo zija prepad. preko katerega se sncer vzroemfiafc) neke konthmritete in slovstvene tradficine. ki m niso romalo meroda.ime za one. bi žive in ustvarjajo. Ker stara generacija še vedino deJuie. prihaia neizogibno do konfiliiktov. Pa tudli v oovolnem rodu netreihrama vre )n v zmamenllu takega vrenja .ie trenutna vsa naša knffiževnost.
Sicer prinaša »Pregled« prispevke bosansko - hercegovskih, pa tudi beograjskih, celo zagrebških avtorjev. Nikakor si ne da zagrniti obzorja z regionalnimi mejniki. marveč ima amlMctio sofošne iugoslo-venske literarne revije.
Kako pozorno zasfedufe cr4o slovenske
pojave, pričuie beležka na str. 381. o fo-rnezmem »odkritju« slovenske umetnice, »kakršne ne zmore človečanstvo vseh ras in časov«. K sreči, da uredništvo tolikanj pozna naše razmere, da ne jemlje te teia-ve resno fin te ne pripisu,ie na rovaš slovenski kulturi. Pravi samo: »davno je, da je ovo pisano leta Gospodnieg 1930«.
Londonov „Kralj Alkohol*4
V založbi beograjske »Nolit«, ki se je ie lepo vpeljala na jugoslovenskem knjižnem trgu n svojimi okusnimi izdajami z ovitkom v fotomontaži, je izšel prevod romana Jacka Londona »Kralj Alkohol«. Lonvionov spis ni roman v pravem pomenil besede, marveč je predvsem izpoved, sloneča na globoki in po svoji brezobzirni resničnosti uprav strahotni samortbtožbi. Jadk London je bil sam alkoholik in je naposled izbiral kot žrtev svojega strastnega pohlep« za tem strupenim mamikra. Zavedal ee Je, da drvi v pogubo in čeprav ni imel moči, da bi bil rešil samega sebe, je vendar dobro spoznal, da je kralj Alkohol eden najodvrat-nejših in najstrahotnejših despotov na svetu. Njegov spis na samo samoanaliaa in obtožba, marveč je hkrati in to še v večji meri klic človeštvu, da spozna tega despot« in da ga strmoglavi kot sramotiloa svojih največjih svetinj, kot tirana, ki nenehoma ponižuje človekovo dostojanstvo. Zlasti delavstvo kot mlad in ndrav družabni sloj bi moralo spoznati, kakšen sovražnik m« je alkohol. Tako je knjiga »Kralj Alkohol« velik človeški dokument, vsekakor največje leposlovno delo tega značaja, Čeprav najdemo slične obtodfoe tndS drugod, n. pr. v Zo-lajevem »Ubijaču«.
Kakor vsi spisi Jacka Londona, se tadl »Kralj Alkohol« črt« tako, kot StaS le najzanimivejše knjige: skoraj brez preetanka, dcikler ne obrneš zadnje stran!. Roman je prevel dr A. Schmaus. Kormrr pri nas ni dostopen ▼ izvirnika, naj seže po tem prevoda, ki je tudi Slovenca lahko umdjiv.
Sto let belgijskega literarnega razvoja
Ob priliki stoletnice neodvisnosti Belgije so objavile pariške »Les Nouvelles Litteraires« (3. maja) več člankov o belgijski književnosti v zadnjih sto letih. Ali obstoji posebna belgijska literatura? Louis Pierard odgo-"Varja na to: Obstojita francoska in flam-ska literatura Belgije; francosko-belgijska literatura je ena najbogatejših dežel cesarstva, ki se imenuje francoska književnost. Posebno si zasluži to čast od 1.1886., ko se je začelo v Belgiji novo, živahno književno življenje. Ta literarna dežela želi in skuša biti avtonomna. Seveda ji to uspeva le deloma. Kar je boljšega, pritegne Pariz. Belgijski pisatelji, ki hočejo kaj veljati, morajo izdajati svoje knjige v Parizu. Domača založništva so precej matora, revije so v primeri s pariškimi provincialne in ne morejo osredotočiti krog sebe vseh belgijskih pisateljev francoskega jezika.
Ta književna provinca pa je dala celoti nekaj velikih imen. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je začela literarna Belgija prerajati, 1. 1886. je bila ustanovljena revija »La Jeune Belgique«, ki je imela za belgijski del francoske književnosti tak pomen, kakor pri Slovencih »Ljubljanski Zvon«. Pisatelj pristnega belgijskega značaja je bil Charles de Coster, pir:e znamenitega »Tila Ulenspiegla«, ki ga je lepo poslovenil dr. Ante Debeljak ter »Flam-skih in valonskih legend«, dveh del, ki sta mnogo pripomogli k razvoju belgijske kulturne zavesti. Camille Lemonnier je bil prvi belgijski pisatelj-profesionalec; v svojih romanih je opisoval neznano, svežo, kmečko Belgijo, njena polja, gozdove, njeno dobro-
dušno ljudstvo. Okoli revije »La Jeune Belgique« so se zbirali Giraud, Gilkin, Va-lere, Gille, Rodenbach (avtor poslovenjenega »Mrtvega mesta«), Emile Verhaeren. Nova umetnostna vera, ki sta jo oznanjevala Verlaine in Mallarmž, je našla v Belgiji rodovitna tla in že druga generacija je bila še številnejša. Posinila je nova, velika zvezda: Maurice Maeterlinck. Nastajale so nove revije, nastopale nove književne generacije in »belgijska« literatura se je obilno razbohotila, tako da se ji ni treba sramovati pred ostalimi »provincami« francoskega slovstva. Slej ko prej pa se seveda suče okrog Pariza. Bruselj je v literaturi le pariško predmestje.
Medtem se je razvila tudi flamska literatura, ki je dala po 1. 1890. nekaj pisateljev, ki se uvrščajo s svojimi deli v evropsko književnost n. pr. Cyriel Buysse in Stijn Streuvels, slednji je avtor zelo močne novele »Hlapec Jan«, ki jo je izdala lani v srbohrvaščini beograjska založba Nollt, Obilno cvete tudi slovstvo v valonskih dialektih, ki imajo svoja posebna literarna središča. (V Liegn igrajo vsak večer na dveh odrih v valonščini.)
Razen v književnosti se tjelgijska regionalna posebnost izraža tudi v muziki in t, likovni umetnosti. Cesar Franck in Gutt-laume Leken sta bila Valonca, prav kakor Jougen in Vreuls; v likovni umetnosti so zasloveli Stevens, Rops, Const. Meunier L dr.
Tako Je neodvisna Belgija, ki so )o ob rojstvu smatrali za »mrtvorojeno dete«, pokazala y teh sto letih tudi veliko kulturo« sila
Gledališko življenje v Pragi
Povratek «d modernizma k klasikom. — Shakespeare zmaguje tudi v Pragu — Doba gledaliških gostovanj.
Praga, 12. maja.
Vzlle temo, da je ie v polnem razmahu sezona športa in furistike. naše gledališko življenje na popušča. Še vedno se vrše nove premiere. Vrhu tega se je začela sezona gostovanj. Pragi ee predstavljajo večji iro-vincijalni ansambli; izven naše prestolnic« je nastalo več gledaliških centrov, ki lahko mirno pokažejo sadove svojega umetniško-tvornega dela.
V zadnjem časn je opaziti v praškem gledališkem življenju sledova nekakega pre-okreta: kakor da bi nastopilo razočaranje z modernizmom drame in opere. Odtod vse pogostejše uprizoritve »starih«, »klasikov« in v operi takih del, ki se odlikujejo po me-lodioniosti. Praško >Nar. divadlo« je sprejelo v svoj repertoar staro Adamovo opero »Posti lk>n de Lonjumeau« in opero nedavno umrlega Češkega skladatelja Zamrzle »Judež Išknrijot« s svetopisemskimi motivi. Veliko zanimanje ee je zopet pokazalo za Mo-niuszkovo opero »Halka«, ki ee je dajala z varšavskimi opernimi solisti in pod taktirko poljskega dirigenta Dolžickega. Stalno je na repertoarju Mozartov »Don Juan«, pravkar pa se pripravlja »Evgenij Gnjegin« z novo inscenacijo in pod talktiTko slovečega ruskega dirigenta Nikolaja Malka.
Podobno Je v drami. Nžrodni divadlo Je oni dan uprizorilo Shakespearjevega »Henrika IV., Vinogradsko gledališče pa bo imelo 16. t m. premiero »Othela« v režiji I. Bora. Poudariti moramo, da Shakespearjeve drame praško občinstvo, ki sigurno ni zaostalo, marveč je uprav nasičeno z najmodernejšo robo, izredno zanimajo; v tem orani stari mojster tekmuje z dramatizacijami romanov Dostojevskega, ki so imele v Pragi nenavaden uspeh.
Gostovanj je bilo ie precej. T zadnjem času sta gostovali dve dobri provincialni operetni skupini — brnska in olomou.Ska opereta. Imeli sta lep uspeh. Jasno je videti, da je opereta—revija, ki si je lani osvojila praško občinstvo, letos izgubila igro v prid muzikalni opereti. V praški opereti 6e dajejo že petdeseti? »Trije mušketirji*, mouška opereta pa je prinesla v Prago dobro opereto Brodskova »On lovi ženo«. Pr.*d dnevi je z veliikim uspehom gostoval italijanski »Teatro dei Piceoli« (originalno urejeno lutkovno gledališče z več ko meter velikimi lutkami in z imenitnimi pevci za sceno). Za konee maja je napovedano gostovanje ansambla slovaškega Narod, gledališča v Bratislavi, ki ga vodi Sloveči skladatelj Otokar Nedbal. Dne 22. maja bo prva predstava, balet »Slovanski plesi« (Dvorak). Za 23. maja je naopvedana koncertna senzacija: simfonični orkester njujorške Filharmonije bo igral pod taktirko svetovno slavnega Toecaninia. Ta koncert bo pač krasen finale letošnje koncertne sezone v Pragi.
Luži 3Kr o srbski slikar Martin Notvak
Lani je razstavil v Ljubljani lužiškosrbski sfiksr Mčrčin Nowak-N]echornakL Njegova umetnost je vzbudila pozornost vseh naših ljnbitelev slikarstva* O mladem slikarjru najmanjšega slovanskega naroda je pri nas obširneje pisal V. Bučar v 2. zvezku »Odmevov.«
Pravkar je fzffla v založbi CeSkohižiSkega društva Adolf černf v Pragi kot 16. zvezek ČeSkolužiške knjižnioe študija dr. Josefa Pate >Lužičkosrb6ky malir Martin Nowak«. Docent
dr. Pata, ki je spisal in lani objavil prvo kritično zgodovino celotne lužilkoerb-ske književnosti, je na 22 straneh orisal mladega slikarja Nowaka kot človeka in kot umetnika. Resumč v francoščini omogoča tudi tujcem, da se seznanijo z umetniškim razvojem
lužiškosrbskega slikarja. Martin No-wak je prispeval aa publikacijo svojo v izvirniku natisnjeno izpoved, v kateri pravi med drugim: »Nočem biti umetnik zaradi umetnosti in za umetnike; rad bi bil samo »srbski slikar«, samo služabniki srbskega ljudstva ...« Knjigi fe priloženih 29 ilustracij in avtorjev portret. Tri slike ®o repro-ducirane ▼ barvah. Posebno z- f>imivi in močni so nekateri Nowakovi lesorezi. Tako so prijatelji lužiškosrbskega naroda dobili po zaslugi praškega društva lepo monografijo o sodobnem hižiškosrbskem slikarju. Knjiga je natisnjena na finem papirju.
Mistral
»La IfonveHe Revue Francateec, eden 1» med vodilnih francoskih obzornikov, je pivi majnišiki zvezek posvetila provencalskem* pesniku Mistralu. Letos (8. septembra) poteče stoletnica Mistralovega rojstva in lito-rarna Francija se pripravlja, da dostojna proslavi velikega poeta. Mistral je jše dan«? neprekosljiv predstavrtelj felibrističrrega gv. banja. Provensalci so z Mistralom visoko povzdignili regionalističnega duha m danes jim v intelektualni Franciji skoraj nihče ve5 ne nasprotuje. Provensalski jezik je bil tt*. pet priznan kot samostojen literaren jezik; dobršen del zaslug za to gre baš MiFtralu, ki ni samo ustvaril velikih umotvorov, marveč je tudi umel razbiti dvome o patriotizmu felibristov. Francosko narodno in državno edinstvo ni nimalo ogroženo od obstoja posebne provencalske literature, ki zvesto varuje stare tradicije in najbolj zastopa T celotni civilizaciji Francije njen latinski element Državni in narodnopolitični interesi ne zahtevajo, da naj se kulturnotvorne sile nnificirajo. Zato je danes baš najelitnejša, najkulturneiša Francija med Mi str al črvi mi častilci.
V omenjenem obSiroem zvezku NRF so i» šli Mistralu posvečeni pri-spevki Comtese de Noailles, Charlesa Maurrasa, A. Chamsona, A. Thibaudeta, H. Bogcoa, J. Delteila in dn, Posebno zanimiv je izbor provencalslce li« rike v izvirniku in francoskem prevodu.
Frčderic Mistral je umrl 25. marca 1914 v svojem rojstnem kraju Maillane. Njegovo naiboljše delo je pesnitev »Mir&io« (v frpnt-ooščini Mireille), ki je pridobila felibrizmu največ simpatizerjev med ostalimi Francozi. (Dokaz, da veliki umetniki prepričujejo mnogo bolj nego znanstveniki in politiki). Vrhu tega je izdal zbirke »Calendan«, »Lis Ischo d'or«, »Poeme du Rhone« i. dr. Nja> gov »Tresor dou F#librige< je najboljši no» voprovencalski besednjak.
Konec poti'( kot roman
Sheriffova igra »Konec poti« je pravka* na ljubljanskem repertoarju in doseza lepe uspehe. Zaradi tega utegne zanimati, da je ta igra izšla pred tedni v angleščini kot roman. V novejšem ča?u so dramatizacije romanov precej priljubljene, redki pa so primeri, da se igra izpremeni v roman. Po sodbi Johna Rohdea (»Lidovč Novinjr« s dne 13. t. m.) je roman »Konec poti« spisan zelo skrbno (pisala sta ga avtor igre Sheriff in Vernon Bartlett) in se giblja zvesto v okviru igre; avtorja sta se dobro izognila skušnjavi, da bi dejanje razvlekla, zato sta ustvarila res zgoščeno delo. Vendar stvar v celoti ni uspela. Glavni tema ostane neprepričevalen; nedostaja mu tiste dramatske jedrnatosti, ki tolikanj odlikuje dramo. Roman je samo dobro spisana skica neke vojne epizode; tak, kakršen je, M nam ugajal mnogo bolj, če bi ga ne videli kot igro.
Dejstvo je, pravi Rohde, da romanopisec ln dramatik delujeta z različnim materin lom, tako kakor kipar in slikar. Iz tega sledi, da morajo tudi njuni predmeti b?tl izbrani le z ozirom na predmet. Tako si n. pr. kipar ne bo izvolil pokrajine. Analogno lahko trdimo, da si uspešen roman in uspešna drama ne moreta deliti iste snovi, ali bolje: lahko uporabita isti predmet, kakor lahko slikar in kipar vpodobita isto * žensko, vendar bo v obeh primerih izraz Istega predmeta različen. Včasi se d& uspešno dramatizirati roman, ne da pa se novelizirati drama, ne da bi se popolnoma predelale karakteristične poteze igre.
Gostovanje Emm« Gramatice. Slavna italijanska tragedka Emma Gramatiea bo 18. in 19. t m. gostovala s svojo igralsko družino v zagrebškem gledališču. Gostje bodo uprizorili Hoffmannsthalovo »Elektro«, Barryje-vo dramo »Le medaglie della veochia signo-ra« in Bataillejevo »La verglne folla«.
Ančica Mitrovič v Zagrebu. Snoči je gostovala v »Pagliaeciju«, ki ga je uprizorila zagrebška opera na čast gostom geografskega kongresa, članica Opere v Lipskem ga. Ančica Mitrovičeva, bivša članica ljubljanske opere. ®
Tndi Praga bo imela priliko, da se kakor Ljubljana navduši za rodoljubne nastope Američanke Miies Ellenor Cook. V Pragi jo označujejo kot posebno prijateljico Čehov. Na ondotnem koncertu bo pela češke in slovaške narodne pesmi ter nastopala v narodnih nošah naših severnih bratov.
Vika Čeletova, hrvaška operna pevka iz Zagreba, je minule dni z uspehom nastopila t praškem Narodnem gledališču.
SOKOL
Tehnični del rvbrike nrejnje *t to tehnični oddelek Vaeuum Oil CompanT. d. d.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Sobota, 17. maja.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas* ba. — 13: Napoved časa, borza, reprodu« cirana glasba. — 13.30: Poročila iz dne v« nikov. — 17.30: V dolini gradov. — 18: Koncert radio*orkestra. — 19: Nemščina.
—	19.30: Nacionalizem in misijonstvo. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka godba.
Nedelja, 18. maja.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: O šolskem pouku.. — 11: Koncert radicu orkestra. — 12.15: Tedenski pregled poli« tičnih dogodkov. — 15: Žagar: »Vrtinec.«
—	15.30: »Brusničani se vkup zbero.« — 17: Reproducirana glasba. — 17.30: Bohu. slavovi spomini. — 20: Prenos koncerta prosvetnega društva »Krakovo*Trnovo«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio*orkestra.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cer* kve. — 10.30: Reprod. glasba. — 12.30: Opoldanski koncert. — 16: Ciganska god* ba. — 17.30: Narodne melodije. — 19.30: Prenos opere z Dunaja — 22: Poročila. — Reprod. glasba. — ZAGREB 11.30: Orke* stralen koncert. — 20.30: Lahka večerna glasba. — PRAGA 16.45: Koncert iz Mo* ravske Ostrave. — 18.25: Pevski koncert.
—	19.45: »Pesem miru.« — 20: Prenos slu* hoigre. — 21.30: Majska revija. — 22.18: Lahka godba. — Reprod. glasba. — BRNO 16.45: Koncert iz Moravske Ostrave. — 18.15: Pevski koncert. — 20: Sluhoigra. — 21.30: Program iz Prage. — VARŠAVA 17.30: Orkestralen koncert. — 20.15: Kon* cert solistov in orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Cerkvene pesmi.
—	11.05: Koncert dunajskega simf. orke» stra. — 13.20: Opoldanski koncert. — 15: Glasbena akademija. — 16: Koncert or« kestra. — 18.20: Komorna glasba. — 19.30: Prenos iz drž. opere: »Kraljica iz Sabe.«
—	Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: Jugoslovenske nar. pesmi. — 19: Koncert tria. — 20: Prenos opere. — God« ba za ples. — FRANKFURT 16.30: Po« poldanski koncert. — 20: Orkestralen kon« cert. — 22: Prenos iz Stuttgarta. — Godba za ples. — LANGENBERG 16.30: Popol« danski koncert. — 20: Opereta. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16.30: Koncert iz Frankfurta. — 20: Koncert or» kestra. — 22: Igralski program. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12.30: Gold« markova glasba. — 16: Pesmi. — 17.15: Vojaška godba. — 18.15: Kitare in flavte.
—	19.30: Prenos iz opere.
Za jugoslovenske patente
6t.300 od 15. novembra 1915 na: »Postupak i ur edjen je za izradn staklenih p loč a
putem vučenja« (Verfahren und Einrich-tung zur Erzeugimg von Glasplatten durch Ziehen«). št. 1406 od 1. marca 1923 na: »Nadin i aparati za izvlačenje staklenih ploča« (»Vor-richtung und Apparate zum Ziehen von Glastafeln«). Št. 1683 od 1. aprila 1923 na: »Postupak za kontlnuirno vučenje staklenih ploča« (»Verfahren zum kontinuierlichen Ziehen von Glastafeln«). št. 1763 od 1. maja 1923 na: »Postupak za izvlačenje stakla« (»Verfahren zum Ziehen von Glas«). Št. 1979 od 1. avgusta 1923 na: »Postupak za vučenje staklenih tabla« (»Verfahren zum Ziehen von Glastafeln«). št. 1988 od 1. avgusta 1923 na: »Postupak za izmenu savijajučeg valjka kot vlače-čih strojeva za staklene ploče« (»Verfahren zum Auswechseln der Biegewalze bei Ziehmaschinen fiir Glastafeln«). Št. 2527 od 1. decembra 1923 na: »Stroj za vlečenje pločnega stakla« (»Maschine zum Ziehen von Tafelglas«^. št. 2285 od 1. septembra 1923 na: »Uredjaj za rezanje staklenih ploča« (»Vorrich-tung zum Schneiden von Glastafeln«). št. 3063 od 1. avgusta 1924 na: »Poboljša -nja u postupku za glačanje izvlačenih staklenih ploča« (»Verbessertes Verfahren zum Polieren von gezogenen Glastafeln«).
Št. 3064 od 1. avgusta 1924 na: »Postupak i postrojenje za glačanje izvlačenih staklenih ploča« (»Verfahren und Vorrich-tung zum T'olieren von gezogenen Glastafeln«).
Št. 3065 od 1. avgusta 1924 na: »Postupak 1 postrojenje za avtomatsko uvodjenje obrezivnog materijala u mašini za glačanje« (»Verfahren und Vorrichtung zum automatisehen Einfuhren von Beschnei-dungsmaterial in einer Poliermaschine«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: Ing. ŠUKLJE MILAN, Ljubljana,
Beethovnova ul. 2.	7195
jtladilne stroje
za ohlajevanje prostorov, napravo ledu In izdelavo sladoleda itd. dobavljamo po najugodnejših cenah in pogojih. Manjše naprave dobavljamo takoj iz skladišča. »TEGMA«, d. d. ZAGREB, Starčevičev trg 6
GOSTILNIČAR MARIJAN
iz Most
naznanja cenjenemu občinstvu, da ima v soboto 17. ta nedeljo 18. VELIKO SENZA-CIJONALNO PRIREDITEV v svojih gostilniških prostorih na Zaloški cesti štev. 7. — Velikanska moderna godba, prima mladi jagnjiči, pečeni na ražnju, čevabčiči in ražnjiči ter hrvatska pečenica na specijalni način pečena, tudi izbira vsakovrstnih morskih rib. — Za senzacijo in uverjenje jamči gospodar, ter za točenje najboljših pristnih dalmatinskih vin, kar nam jih da majka zemlja!	7208
totnika
išče velika domača tovarna čokolade in bonbonov za Slovenijo. Prekmnrje in Medjimurje.
V postev pridejo samo sposobni prvovrstni potniki, ki so pri odjemalcih teh krajev dobro uvedeni, so v posesti la. referenc, z znanjem slovenskega, nemškega in po možnosti hrvatskega jezika. Prednost imajo gospodje te stroke.
Obširne ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra bodočnost«.	7115
Platneni čevlji
z vulkaniziranim in prešitim gumastim podplatom, sivi ali beli tenis in telovadni cevi ji
WIMPASSING'
za na ulico in plažo, - po ceni in trpežni -
Zahtevajte vzorce in ponudbe od veleprodaje
Palma kaučnk dd., Zagreb
poštanski pretinac 226.
Motornih koles je vedno več
Ce primerjamo stanje motornih koles, ki io bila v prometu začetkom lanskega leta t stanjem tega leta. vidimo, da se je svetovni park motociklov poveča! letos za celih 15 %. Službena statistika, ki jo objavlja »Automotive Industries«, navaja, da je bilo na vsem svetu 1. 1928 v prometu 2,223.014 motornih koles, med tem ko jih je lansko leto bilo vsega skupaj 2,5t>6.70J. Od tega števila odpade na Evropo 2.157.7IS (leta 1928: 1,851.550). Avstralijo 138.024 (126.609). Ameriko 136.436 (133.706). Azijo 74.485 (52.781) in Afriko 60.038 (58.368). Največji prirastek v odstotkih beleži Aziia (35 %). med tem ko se je Evropa plasiraia po odstotkih na drugo mesto s 17 %. a številčno na prvo. ker je imela 1. 1929. v prometu ,300.000 motornih koles več kakor pa v letu 1928. Navmanjš; prirastek beleži Amerika, kar je precej razumljivo, ker tam zelo ceneni mali avtomobil uspešno konkurira z motociklom.
Od posameznih držav ima največ motornih koles Angleška, kjer iih ie v prometu okroglo 740.000. Na dTugem mestu je Nemčija s 660.000. na tretjem Francija s 330.000 motornimi kolesi. Potem sledijo USA z 116.038. Avstralija s 100.000, Italija z 78.772, Švedska s 60.000. Švica s 44.750. Avstrija s 43.0000. Belgija s 43.500. Španija s 37.000. Nova Zelandija s 37.355, Južna Afrika s 36.500 itd. V naši državi smo imeli 1. januarje t. 1. 3.100 motornih koles: Runuini "o jih imeli 2.100. Bolgari 420. Grki 1.250. Madžari 10.600. Čehi 4.500 itd.
Avtomobilska produkcija in Detroit
Mesto Detroit je eno največjih v Ameriki in vendar je še pred 40. leti na mestu, kjer stoje danes ogromne tovarne, palače, mnogonadstropne hiše itd bila le mala naselbina. Ta svoj naorede-t dolguje mesto Detroit le razmahu avtomobilskega prometa. Leta 1900. se ie naselilo v Detroitu nekoliko francoskih irgov-cv. ki so kupovali od Indijancev kožuno/ino in jo pošiljali v* Francosko. Šele ta trgovina je opozorila trgovski svet na Detroit. Povoljna zem-iiepisna lega je naoot'.'.a tudi nekatere Američane, da so zgiadi:i manjše delavnice za avtomobile. Te delavnice oa niso uživale posebnega zaupanj3 in so se le z največjimi težavami priborile do potrebneea kredita. Vendar ie večina teh delavnic po razmeroma kratkem času morala likvidirati. a ono malo število podjetij, ki ie prebrodilo prvotne težave. ie postalo zelo vpliven činitelj v ameriški avtomobilski industriji.
Detroit šteje danes 1,750.000 prebivalcev, med tem ko je imel 1. 1910. vsega skupaj ie okrog 400.000 prebivalcev. Samo v de-iroitskih tovarnah avtomobilov je nameščenih danes nad 400.000 delavcev in uradnikov. Razen tega zavisi še velik del prebivalstva deloma direktno. deloma indi-rektno od avtomobilske fabrikacije.
Okoli 20 avtomobilskih veledružb ima svojo centralo v Detroitu. Najvažnejše so tovarne Fordovih avtomobilov, tovarne Chevroletovih avtomobilov družbe General Motors, tovarne bratov Dodge, Chrysler. Hudson-Essex. Cadillac (General Motors). Lincoln (Ford) itd. Razen avtomobilskih tovarn ie v Detroitu še veliko število tvor-nic rezervnih delov, orodja in avtomobilskih sestavnih delov. Same avtomobilske tovarne so tako obsežne, da jih le težko primerjamo z največjimi tovarnami v Evropi. Tako so n. pr. Fordove tovarne na zemljišču, ki meri vsega skupaj 36 kvadratnih kilometrov.
Detroit pa ima tudi zelo razvito industrijo druge vrste. n. pr. železno, električno. kovinsko industrijo, tovarne pisalnih strojev, hladilnih naprav, stekla, aluminija i. dr.
Razume se. da je promet v tem mestu, kjer je avtomobil tako rekoč doma, zelo velik. Tako so n. pr. izračunali, da pasira najvažnejše križišče v Detroitu 1.200.000 avtomobilov dnevno. Prometno redarstvo le z največjo težavo vzdržuje red na ulicah. Ogromen promet ie tud; na reki Detroit. ki veže Huron in Eriško jezero.
Detroit pa še ni na vrhuncu svojega razvoja. Nj-egova pozicija v svetovni industriji postaja vedno čvrstejša in raste s povečanjem placementa avtomobilov na svetovnih tržiščih.
Senzacionalen izum
»Spoštovani prijatelj! Posreči! se mi je senzacionalen izum! Izum, ki bo največjega pomena in ki bo imel nedosledne posledice za vse sedanje in bodoče družbeno življenje. Nič več ločitev zakonov! Nič več dragocenih toalet! Nič več ogrlic, zapestnic, prstanov ali uhanov!
Nič več prepirov! Nič reč domačih
pridig!
Vsakomur jamčim za eno leto najpopolnejšo, najbolj nepomešano družinsko
srečo!
Vsak bo imel svojo ženo v predalu! Socialno vprašanje rešeno! — Ce ste radovedni, pridite. Pričakuje Vas vdani Feliks.« Prišel sem, videl ra — Objava teh vrstic se vrši seveda s
privoljenjem ljubeznivega izumitelja. *
»Ne smete se čuditi,« je začel moj -prijatelj. mlad mehanik, ki mi je ponudil prostor na naslonjaču, »ne smete se čuditi, da ste baš vi prvi, ki mu razkrijem skrivnost svojega izuma. Saj ste vi, ki se mu moram — seveda samo po slučajno izrečeni šaljivi besedi — zahvali-t; za prvo pobudo.«
Avtomobilizem na Poljskem. Od začetka 1. 1925. do začetka tega leta se je avtomobilski park na Poliskem povečal za okrog 40.000 edinic. Pred petimi leti je bilo v prometu 11.434 motornih vozil, danes pa lih ie okrog 45.000.
Taksi-ietala. Tovarna letal v Crovdonu ^ izdelala 100 soortnih letal, ki bodo služila kot taksi-letala za prevoz iz angleških mest na kontinent. Taksa se bo računala po kilometru kakor pri avtotaksih m bo njih ceno le neznatno prekašala.
Novo dirkališče. V bližini Hamburga bodo v kratkem pričeli graditi krožno dirkališče za avtomobile. Dolgo bo 5 km.
Avtomobili iz aluminija. V Ameriki so pred kratkim spravili v promet tanke avtomobile za prevažanje pogonskega sredstva. ki so izdelani iz aluminija. Ti avtomobili so za 800 k? lažji od jeklenih izde'-
kov.	T ,
Nova tovarna za bencin. V St. Julienu de Peyrolas na Francoskem ie začela obratovati tovarna, v kateri pridobivajo bencin iz rjavega premoga.
Službeno pregledovanje avtomObMov. Udeleženci zadnjega kongresa za varnost prometa v Chicagu so zahtevali, da bi se v Združenih državah uvedlo prisilno ore-gledovanje avtomobilov. Svrha takega službenega pregleda bi bila. da se ugotovi, ali so zavore in krmila pri avtih v redu in da se prepove vožnja onim avtomobilom, ki so v tako slabem stanju, da ogrožajo prometno varnost. Ta svoj predlog so udeleženci čikaškega kongresa podkrepili z izkustvom. ki ga imajo v Pensilvaniji. kjer se avtomobili v rednih presledkih službeno pregledajo. Tam so ueotovili. da ie bilo v prometu nad 40 % popravila potrebnih vozil. Tekom enega leta so našli 15.000 avtomobilov. pri katerih ie bilo krmilo pokvarjeno. Ravno tako so uvedli pregledovanje avtomobilov po službenih organih tudi v državi Ohio in so vsakega vozača, ki bi vozi! z avtomobilom, na katerem zavore ali krmilo niso bile v redu. kaznovali z globoko 2 dolarja. Sedaj so to postopanje v toliko spremenili, da vozača ne kaznujejo, ampak oddajo avtomobil v mehanično delavnico, k.ier se popravi in to popravilo mora plačati vozač. Tako pregledovanje se nam zdi vsekakor zelo umestno in gotovo pripomore mnogo do tega. da se varnost cestnega prometa poveča.
Knšiga za Pritožbe biicev. Generalno ravnateljstvo urada za tujski promet v Rimu je uvedlo v svojem uradu poseben oddelek. ki se bavi s proučevanjem pritožb tujih avtomobilistov in potnikov, v kolikor se tičeio potovanja do Italiji.
3 leta zapora za ukraden avtom°biI. Te dni so obsodili v Londonu nekega Roberta VVatsona na 3 leta ieče. ker ie ukradel dva velika avtomobila v skupni vrednosti 600 tisoč dinarjev.
Radio v avtomobil«. Nekatere amerisKe tovarne avtomobilov dobavljajo avtomobile, v katerin je montiran popoln radio - aparat. Antena se nahaja v etrehi. Žica vodi k armaturni plošči, kjer omogoča vtikač spoj z radio - aparatom.
NOva zračna proga na Češkem. Med Pra-eo in Rotterdamom so uvedli redna zračna potovanja. Proga se bo 1. junija podaljšala do Londona. Razen tega bo češka zrako-plovna družba v zvezi s švicarsko družbo »Astra« uvedla reden promet na progi Praga-Monakovo-Curih-Basel. a v zvezi z nemško Lufthanso bo sodelovala na zračni progi Berlin-Draždane-Praga-Dunai.
Šola za zrak°Dl°vce v Pra^i. V Pragi so ustanovili aviatično šolo. k= bo pripravljala tehnike za letalce. Šola ie podrejena gradbenemu ministrstvu. Na šoli bodo predavali profesorji tehnične fakultete, a v le-taniu bodo diiake poučevali preizkušen; piloti.	. „
Not mali avtomobil. Kakor smo ze poročali. sta se belgijski tovarni F. N. in Minerva združili. Sedaj nameravajo združeno t<> varao znatno povečati, ker hočejo v njej izdelovati v serijah mali avtomobil od 15 KS,„ ki naj bi konkuriral na evropskem trsu avtomobilom tovarn Ford, General Motors (Chevrolet) in Citroen.
RADIO- ELEKTROTEHNIKA
_	_ ,.v , Ljubljana,
Tone Poljšak, Aleksandrova št. 5.
Izvršuje in dobavlja vse elektrotehnične naprave.
Dobavlja, popravlja in izvršuje vse radio-in ojačevalne naprave.
Prodaja ves elektrotehniški in radio-mate-rijal.	134
Ce bi naj sodil po nebrzdanem izbruhu veselja pri mojem prijatelju, ni bil moj obraz v tem trenutku prav nič posebno prebrisan.
»Morda se še spominjate... bilo je pred letom dni... Pozno zvečer sva se sprehajala po ulici. Razgovarjala sva se tako vneto, da sta nama smotki ugasnili. Ognja nobenega... tabakarne zaprte ... Tedaj ste odkrili ob nekem vogalu avtomat za žveplenke. Vrgei sem denar v špranjo... zavrteli ste ročaj... padlo je ...«
»... nič iz avtomata!«
»Avtomati za žveplenke,« ste me tolažili, »sličijo ženskam: baš ko ffh najbolj potrebujete — odrečejo!«
»Da, res se spominjam — a kako...«
»Potrpite! — Sam ne vem besede: avtomati, ženske, mi niso več šle iz glave. Nadaljevala sva prekinjeni razgovor.«
»Da, prepirala sva se...«
»... o zakonu in tako zvani družinski sreči!«
»Če se prav spominjam, ste mi dali vendarle prav, da je nepremožnim ljudem zakon dandanes skoraj onemogočen!«
»In še drugače ste se pokazali za precejšnjega sovražnika žensk...« je menil moj prijatelj.
Detlnski sokolski telovadnf nastop v Studencih
Sokolstvo naše pokrajine kreta polago« ma na nove, pravilne poti. To je pokazal telovadni nastop, ki ga je priredilo s svojo deco Sokolsko društvo v Studen« cih pri Mariboru dne 11. maja. Tu smo videli nekaj, česar v tej sestavi še menda ni podalo nobeno Sok. društvo v Jugosla« viji. Moška in ženska deca, oddeljena ▼ 4 oddelke, po enega mlajšega in enega starejšega, je izpolnila 13 programskih točk. Izmed teh sta bili le 2 točki taki, ka« kršne vidimo običajno na javnih ^asto« pih: lažje proste vaje, po kombinaciji od* govarjajoče nežni mladosti telovadccv odn. telovadk: dečki so jih izvajali po melodiji in v skladu z besedilom pesmi »Po* slušam kovača«, deklice pa po pesmi »Gozdič je že zelen«. Vse drugo so bile prav za prav razne igre, raznoterosti in druge drobnosti. posnete iz bogate zaklad* niče vadiva, ki ga nudi Tyršev telovadni sestav. In vse to je bilo izbrano dovolj posrečeno, tako da je ne le zaposlilo sko* ro vse mišičevje mladih telesc, nego pri« neslo toliko pestrosti in zabave na telo« vadišče. da smo si rekli: »Prid', vodnik, se les učit!« Ne rečem, da se ne bi dale najti še bolj efektne stvari — efektne za nastopajoče in za gledalce; toda pomisli* ti moramo, da so to prav za prav šele po* četki pravilno shvačene otroške telovad* be. In upoštevaje to okolnost, čestitam bratom vodnikom in sestram vodnicam dece, ne da bi se spuščal v podrobnosti posameznih točk. Želim, da gredo po po* ti, na katero so krenili, naprej, da pese* žejo po bogati, v to stroko spadajoči fe* ški literaturi, saj jim bo to lahko pod vodstvom br. načelnika Cilenška, ki se je dasi le priprost obrtnik, v stremljenju po izpopolnitvi z lastno pridnostjo naučil češčine, da mu češko telovadno šolstvo ni neznana zemlja; naj bo br. načelnik sve* tel vzor njim kakor tudi mnogim, prsmno* gim »odličnim« sokolom in delavcem v Ju« goslaviji! Od tega si obetam sijajno bo* dočnost, ne le za Studence, ampak za vse, za katere še velja rek, da »besede miče* jo, vzgledi vlečejo.« — Da je bila prireditev še bogatejša, se je ob zaključku vrši* la tekma med člani in naraščajniki v od* bojki. Bilo je mnogo lepe kombinatorike na obeh straneh, vsekakor pa še tudi ne* dostatki; toda oddelka sta v obojem pre= cej enaka, tako da je ostala tekma ne« odločena. Rezultati so bili: prvi polčas 15: 12 za člane, drugi polčas 15:12 za nara* ščajnike, zaključek 14:14.
Društvu Studenci v celoti pa: še več ta* kih prireditev! __M. K«č.
Sokolstvo v Slov. Goricah
Čas nastopov je tu. Radi-Vsesokolskega zleta hite letos vsa društva, da čim preje opravijo svoje domače nastope.
Tako je priredilo 4. t. m. svoje slavije kot uvod v zletno dobo Sokolsko društvo pri Sv. Antonu v Slov. Goricah. Nastop je bi? prav lep jn s številnim obiskom, posebno kmečkega ljudstva, pokazal je, da je novi Sokol na pohodu v naJa seia v čvrstem razmahu.
Že naslednjo' nedeljo 11": t. m. se je sešla številna so kol sk a družina od Maribora do Ljutomera in Gor. Radgone na veliko telovadno akademijo, k« jo ije priredil Sokol pri Sv. Juriju oh stavnici
Mlado dTUŠtvo, rojeno pred d-vemi leM, v najhujšem domačem političnem boju je pokazalo z nidiljskim svojim slavjtm. da je bilo kos vsem zaprekam in danes lahko samo smelo gleda naprej. Akademija je uspela lepo in društvu je na uspehu častitati. Zdravo! — ar.
Sokolsko društvo Beltinci ima v nedeljo, 25. t. m. svojo pomladansko prireditev. Ker d-ru-štvo nima telovadlšča, priredi mesto javnega nastopa akademijo s pestrim sporedom. Deca pripravlja ljubko igrico ter bomo zamogli opazovati tako rudi igralske spretnosti našiih najmlajših. Vsi oddelki nastopajo s telovadnimi točkami. Tudi soko-lski pevski zbor bo na tej prireditvi prvič nastopil. Čista dobiček je namenjen zletni blagajni, da omogočimo najmarljrve-jšim po se t Beograda.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Sobota, 17.: Pustolovec pred vrati. C Nedelja. 18.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20 Sobota, 17.: Pohujšanje v dolini Sentflorjan-ski. E.
Nedelja, 18.: Dolarska prince««. Premijera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sobota, 17.: Na fronti sestre Žire. Premi-jera.
Nedelja, 18.: Radikalna kura. Ljudska predstava. Dramske cene. Knponi. Zadnjič. Ponedeljek, 19.: Zaprto.
» ... čeprav jih končno ne vi ne jaz ne moreva pogrešati... Kajti, čeprav bi nam bile malo mar ali čeprav bi jih sovražili — tu pa tam, v samotnih nrah, nas napade vendarle nenadno, strastno koprnenje po teh zastrupljevalkah duš, poželenje po miru. ljubezni, sreči.. In vendar, za reveža ni večja revščina, nego da mora vse svoje življenje pre-nihati ob takšnem-le živem obešalniku oblek jn se navezati na eno izmed teh umetno zdresiranih bitij, ki nam s svojo duševno lenobo uničujejo boljše bistvo. — Zahtevate nekaj razumevanja, ona zahteva nov plašč. Hočete poljub, ona par gumbov. Razkrivate svoje srce, ona zdeha. Vraga, čemu se prav za prav ženimo?«
»Kar dela življenje, v dveh tako vabljivo, je poželjenje, da bi nam sočustvujoče bitje s poljubi pregnalo oblake s čela. kadar se vračamo z utrujenim srcem domov!« je menil moj prijatelj.
»Takšen poljub pa stane včasih pol plače malega uradnika!«
»Žal, da imate prav. A baš zato si obetam od svojega izuma velik uspeh.«
»Zato?« sem vprašal začudeno.
On pa se je zasmejal in me je pozval, naj mu sledim.
Premerila sva delavnico. Na tleh je ležalo v pestrem neredu vse mogoče orodje.
Na dolgi mizi, ki je zavzemala skoraj ves prostor, so ležali vijaki, drogi, žice. ploče, stene so pokrivali načrti in celo na tleh je ležalo razno železno orodje. Moj prijatelj je odprl s preprogo zakrita vrata.
»Prosim!«
Vstopil sem.
»Moj salon!« je menil smejoč se. Bila je majhna, z izbranim okusom opremljena soba.
V naslanjaču ob oknu je sedela elegantno oblečena dama. Opirala je glavo ob dlan in gledala zamišljeno v tla.
Priklonil sem se vljudno. Moj prijatelj naju je predstavil: »Gospod Berger — gospodična Luci!«
Dama se ni zganila.	•
»To ste pa nevljudni. Luci!« je za-klicai nejevoljno. Stopil je k njej in jo na lahko udaril po rami. Gospodična je vdano sklonila glavo in zdrsnila brez glasu na tla.
Planil sem ves v grozi k njej. In ko sem se sklonil nad postavo, ki je ležala na tleh. n;sem mogel utajiti vzklik pre-senečenia.
Luci je -bila — lutka! Toda lutka, ki so jo izdelali z največjo spretnostjo! Li-
ca in oči, obrvi in lasje, nsta, roke, ušesa — vse je bilo posneto na najpopolnejši način. Rožnate ustnice so bile mehke in bohotne, temne oči so gledale izrazito in ko sem se dotaknil lic, se mi je zazdelo, kakor da so šli moji prsti preko fine. volhke, žametne kože.
»Glava me je stala okrog dva tisoč frankov. Kupil sem to umetnino od nekega pariškega izdelovalca voščenih lutk. A zdaj sem že sam dognal skrivnost njene kemične sestave. Prav tako naravno glavo izdelam lahko za petdeset do sto dinarjev!« Bil sem čisto zmeden in nisem vedel, kaj bi rekel.
»Moj aparat va.m postreže — kakor s lahko sami prepričate — z najobičajnejšimi nežnostmi in puhlicami. To zadostuje. Našel sem že kapitalista in v kratkem zgradim tovarno za ženske avtomate!«
»Ženske avtomate?« sem vprašal začudeno.
»Da. tovarno za avtomate nežnosti. Vsak mladi mož, kj ima letnega dohodka vsaj 20.000 Din, prejme na zahtevo avtomat proti mesečni izposojnini 20 dinarjev. Ali ie to drago?«
Moj prijatelj je stopil k neki omarica' in je vzel šest majhnih, nazgfcčanih okroglih ploščic iz nje.
Iz življenja in sveta
Japonska Ima vodilno mesto v vojni tehniki
S!ika nam predstavlja grozno morilno pripravo tank, k3 se upravlja brezžično. Tank ie brez posadke hi se giblje ter strelja po brezžičnem povelju daleč iz ozadja.
Shawov poročni dar
Znani angleški pisatelj Bernard Shaw fe nedavno izjavil sotrudniku »Daily Newsa«, da je edina pametna obleka, v kateri se človek lahko pokaže s svojo nevesto pred oltar ali pred poročni urad — navadna meščanska obleka, v kakršni se navadno gibljemo na sprehodu, v kavarni itd. To izjavo ie dal Shaw novinarju zaradi tega, ker se je. r a zvedel o, da je pisatelj odklonil povabilo na svatbo z utemeljitvijo, da še nikoli v svojem življenju ni imel na sebi večerne črne obleke. Mesto tega je poslal Shaw ženinu 15 funtov šterlin-gov, ki naj jih ženin porabi, da si kupi navadno promenadno obleko. Z denarjem je prišlo tudi pismo, kjer originalni pisatelj naglasa, da je najpametnejše kupiti komu obleko, ne pa razne nepotrebne in neumne stvari, ki jih dajejo ljudje običajno v dar ob takih prilikah. Ako se že dami lahko daruje kaka dragocenost, zakaj bi mož ne smel dobiti nove obleke, pravi Shaw in kakor vse kaže, ima prav.
Strupena kača med bananami
Lani se je zgodilo v Pragi, da je trgovec z južnim sadjem odskočil ves prestrašen od komaj odprtega zaboja z bananami, ker je iz zaboja pomolila svojo glavo strahovita zelena kača. Strah je bil nepotreben, kajtj izkazalo se je, da je kača popolnoma nedolžna in nestrupena. Iz Londona pa poročajo o enakem slučaju. Delavci so odprli zaboi in na vrhu banan je sedela v klobčič zvita debela tropična kača. Delavci se je na čudo niso nič prestrašili.
marveč so jo gladili in dražili, pa se plazivka ni zmenila za njih početje. Medtem je prispel uslužbenec zoološkega vrta, ki so ga bili poklicali, da prevzame kačo. Ta pa je ves presenečen spoznal, da gre za silno strupeno kačo, koje pik povzroča neizbežno smrt v teku četrt ure. ako ni takoj pri roki potrebnega protisredstva. Prijel je kačo za vrat z lesenimi kleščami in jo ie tako razdražil, da je pokazala svoje ostre zobe in brizgnila par kapljic svojega strupa na papir. Da kača ni vpiči-la koga izmed delavcev, ki so jo božali, je pripisovati le temu. ker je bilo v skladišču hladno in se je razgrela šele. ko so jo prenesli v sobo. Londonski zoo se ie lepo zahvalil tvrdki za novi prirastek.
0 podedovanosti raka
Zdravnike že od nekdaj silno zanima vprašanje, da-li je rak bolezen, ki se podeduje, vendar problema doslej še ni bilo mogoče rešiti. Šele profesorju Bernsteinu se je posrečilo, da je na temelju obilega statističnega materiala dokazal, da se rak podeduje. Navadno pa nastopi le tam. kjer je očetu in materi bilo že prirojeno nagnenje k raku, ali pa, kadar sta oba tudi dejansko trpela na raku. Vendar se podeduje tudi v tem primeru zopet le dovzetnost organizma za raka. Zanimivo pa je. da se to nagnenje ne podeduje, ako je eden izmed roditeljev zdrav. V tem primeru odloča vpliv zdravega. Kljub vsemu podedovanemu nagneniu pa Je treba še posebnih bakterij, kemičnih ali fizičnih vplivov, da se rak tudi razvije. Ako teh pogojev ni, se bolezen kljub podedovanemu nagnenju ne more razviti.
Prestolnica nemške republike v Povolžjti
Pokrov«*, zJamo mesto nemške sovjetske republike ob Volgi, Je zadeta nedavno sfina požarna katastrofo. V kratkem časa Je požar zajel tn uničil preko 100 hiš. Slika nam kaže pogled na mesto z Volge. Mesto Je zelo prostorno, da s; Ima le 35.000 prebivalcev.
»In sedaj naj vam Lnci pokaže, kaj rna!«
m
»Tn spredaj... na prsih'... nad ma-fim žepom opazite ozko špranjo... bolj na desno... ne. malo višje... tu! — Prosim, vrzite ploščico št. 1. vanjo.«
Komaj sem bil porinil čudno nazobčano ploščico v odprtino, se je Luci sunkoma dvignila. Položila je desno roko na mojo ramo, sklonila srčkano glavico dražestno ob stran, povesila oči in potihoma vprašala:
»Ali... me... ljupiš?«
»Lucin organ.« je menil moj prijatelj, »ne zveni pač še dovršeno, toda upam, da bom ta nedostatek popravil v kratkem času. Prosim dragi prijatelj, ploščico št. 2.«
Potisnil sem ploščico v špranjo. Luci je takoj nagnila glaVo na drugo stran, desna roka ji je ostala na moji rami, leva pa mi je pobožala lica.
»Št. 3!«
Vrgel sem št. 3. v odprtino. Luci je zaprla oči in položila svojo glavico na moje prsi.
Moj prijatelj je stal v ozadju in sledil s pozornim pogledom vsaki kretnji samogiba.
»Tempo te kretnje je bil prenagel, veliko prenagel!«
Stopil je k Luci in nekaj vrtel in vz-gibal okoli kolesja za njenim hrbtom.
»Št. 4!«
Luci je dvignila glavo, me pogledala naravnost v oči in me krepko objela. Ko sem se hotel osvoboditi iz tega objema mi je pritisnila — poljub na usta!
Ko sem vrgel vanjo ploščico št. 5., so se ji nedri dvigale in padale, kakor da jo ie pograbila hipna strast
Ko je zdrknila ploščica št. 6. v odprtino, je stopila Luci korak nazaj, dvignila hudomušno preteče prst in dejala: »Tri?... hudopp - neš!«
Mračilo se ie. Moj prijatelj je vzel avtomat previdno v naročje in ga ponesel na njegovo prejšnje mesto. Potem je napravil luč.
*
Stopil sem k oknu. Mimogrede sem se slučajno zadel ob Lucino roko. Po vsej priliki se kolesje še ni bilo izteklo, kajti Luoi se je skusila dvigniti. A padla je takoj spet v naslanjač. Prsi so ji močno valovale. Nagnila je glavo naprej in zašepetala:
»Ali... me... ljuppišš?«
čudno, sem si mislil, z ženskami je vendarle nekaj posebnega, še' celo kot avtomat morajo imeti zadnjo besedo!
Že jna Amerika
Pivci in pijanci, ki jim ameriška vlada z odredbami soli metljavo pamet, so se silno razveselili, ko so doznali, da so jim v brezupni žeji prišli na pomoč podjetni Angleži. Neka angleška družba je namreč kupila tri velike par-nike in jih opremila z vsem potrebnim za »zabavne« vožnje v slogu prijateljev vina in žganja. Te ladje bodo odhajale iz Newyorka na petdnevno vožnjo po morju, kjer bodo v nevtralnem pasu natovorile vsakovrstno potrebno »močo« za žejne Američane. Taki pivski izleti bodo precej dragi, zato ne bodo mogli škodovati delavnemu ljudstvu, pač pa bodo le pohajkovalcem gladili pot do hitrejšega propada in pogina. Ni dvoma, da teh ni kar nič škoda, ako je opijanjenje edina njih zabava.
Skok iz višine 6120 m
Nov rekord v skoku s padalom je dosegel ameriški letalec Miller, ki se je spustil na tla iz višine 6120 m. Prispel je na zemljo popolnoma cel in zdrav — dokaz, kako dobro so že zgrajena današnja padala.
£ojenamen;eno ravno Vam!
■MtiMt**. »*9 H
Ljubavno pustolovski roman znamenitega francoskega pisatelja Julesa Maryja je pričel izhajati v 20. številki (17. maja) zabavnega družinskega tednika »ROMAN«. Dobite ga v vseh trafikah za 2 Din, ali pa pri upravi »ROMANA«, Ljubljana, Breg št. 10.
To je roman za Vas
in pika!
Pariška zgodba
Rumunec Friedmann, mehanik v ve liki pariški garaži, se je seznanil v kinematografu z Renee Vignensovo. izredno lepim dekletom, ki je služila kot manekenka (nastavljenka za predvajani« oblek) pri veliki modni tvrdki. Rumunec se je vanjo zaljubil. Tri tedne pozneje ga je lepa Parižanka tudi usli-šala in sta se poročila. Friedmann je bil omamljen od same sreče. A čim sta ostala mlada zakonca na samem, ;e priznala Renee soprogu, da je zaljubljena v nekega letalca Barbiera in se je poročila le zato, da se mu maščuje za nezvestobo.'Friedmann je bil tako zaljubljen, da je ženi vse odpustil. A tretji dan po poroki je izostala Renee ponoči do svitanja in potem je skoraj dnevno odhajala k ljubimcu. Nekega večera jo je naprosil, naj ne gre zopet proč. Renee se je izzivalno zasme.iala: »Pred dvema urama sem bila pri Bar-bieru in grem zopet k njemu. Samo njega imam rada. Pozabi, da sva poročena.« — »Zakaj si me potem naredila nesrečnega?« je vprašal Friedmann in privlekel revolver: »Brez tvoje ljubezni ne morem živeti in si bom vzel življenje!« Renee se je samo zasmejala in skomignila z rameni: »Briga me! Ce si ti tako neumen, svobodno ti je!« Tedaj je od ljubosumnosti in jeze pobesneH Rumunec ustrelil nezvesto ženo . . . Kot pričo je zaslišala sodnija tudi letalca Barbiera, nastavljenca Družbe za zračni promet na progi London—Riviera. Letalec je .povedal, da je z Renee imel »navaden površen roman«, kakor z drugimi »bežnimi znankami«. Nekoč sta se sprla. Renee je odšla jezna in potem mu je sporočila, da se bo omožila. Barbier ji ni verjel in se te začudil, ko je izvršila svojo pretnjo. Toda razmerje se je nadaljevalo tudi po poroki. Porotniki so morilca oprostili. češ da je oddal strel v razburjenju in trenutni zmedenosti, »ki res je umljiva po razgovora s slično soprogo«._
Dežne plašče
za gospode v največji izberi, dalje proplsne za oficirje ter sive za organe finančne straže — prodaja najugodneje DEAGO SCHWAB, LJUBLJANA
ŠPORT
Jutrišnji nogomet
Zadnjega maja in prvega junija se bo ▼ršila proslava desetletnice LNP. V to svr« ho je rezerviral LNP par terminov pred io proslavo, da bi imel podsavezni kapetan priliko preskusiti par kombinacij in mož* nost izbrati našo najmočnejšo enajstorico Jutrišnja nedelja spada že v ta okvir. Na igrišču Primorja se boro odigrale tri tek. me in sicer:
Grafika : Slovan
drugorazredni derbv, ki bo določil orvaka drugega razreda in kandidata za prenod v prvi razred. S tem je že tudi vse poveda. no o važnosti tekme. V tabeli vodi Grah, ka z boljšim količnikom, točk imata oba kluba enako število.
A team : B team V A team je podsavezni kapetan nomi. niral igrače Ilirije, ojačene z Mariborovim napadalnim triom. Vsekakor je ta f irma. cija prvorazredno moštvo, ki mu B <eam najbrže ne bo kos. Drugo moštvo s-stav. liajo najboljše moči iz Hermesa in S'ob> de. Če se spomnimo, koliko odpora sta te moštvi nudili Iliriji in Primorju. lahko pri. čakujemo, da bo tudi ta kombinacija spo> sobna pokazati prvovrsten nogomet. Železničar : Primorje Kot tretji par nastopita ta dva piotiv» nika. Moštvo Primorja ni po srečanju z Ilirijo več nastopilo. Ima vsekakor n^ko. liko igralcev, ki prihajaja v poštev za po-l* savezno reprezentanco, vendar je tieoa preiskusiti njih formo. Videli bomo, kako se bodo odrezali proti Železničarju. Žele^. ničar stalno napreduje. V par letih svojo, ga obstoja se je dvignil na nivo Maribora in Rapida, diči ga pa predvsem ta vrlina, da ima zelo agilno vodstvo, ki mu ima tu. di zahvaliti svoj napredek. Železničar je gotovo klub, ki ga bomo v Ljubljani še čc šče videli, bržkone v bolj oficielnih nasto« pih kot dosedaj.
Lahko rečemo, da bo jutrišnji nogomet, ni program zanimiv in vreden truda za obisk. Po napetih igrah zadnjih nedelj l,o nekaj manj odločilnih borb kot uvod v ie« pa tekmovanja, ki nam jih obeta proslava desetletnice LNP.
SK Svoboda komb. : SK Svoboda Jesenice
V nedefjo dopoldne ob 10. bosta gornja kWba odigrala trening tekmo na igrišču ASK Primorja. Jeseniška Svoboda obstoja že dalj časa in razpolaga z lastnim igriščem, na katerem pridno trenira. V kratkem bo pristopite v LNP in bo resen tekmec za prvenstvo province. Na Jesenicah je odigrala že več internacijonaIti:h tekem z dobrimi rezultata.
Ljubljanska Svoboda Je dala nekaj svojih moči v B team LNP ter nastopi zato t najboLja kombinirani postavi.
KOLINSKA TVORNI (A UKORI it LJUBLJANA.
Službene objave LNP
Črtanje igralcev. Klubi odjavljajo na* slednje igralce: SK Svoboda, Ljubljana: Hariš Teodor, Ban V, Germek J., Koza* mernik F., Toplišek F., Baggia Anton, Kolesa Vinko, Skapin Drago, Koser An. ton, Rozman Mirko, Drnovšek Drago, Pogačnik Rajko, Vrtačnik Lado, Okrupa Jože, Higi V., Brandalik Anton. — SK Mura: Perkič Franc, Hočevar Ciril, Ra» movš Franc, Stevančec Franc, Simon Emil, Hardoš Koloman, Goldman Aleks, Ne. smanji Deziderij, Vogrinčič Geza. — SK Ilirija: Pleš Josip, Beltram Hugon, Peva. lek Josip, Pevalek Mirko, Zupančič Jan, Miklavčič Matko, Jereb Mirko, Vodeb Miro, Hartman Kamilo, Tomažič Milo, Čebotarev Boris, Kramar Franc, Ambroš Franc, Kukec Adolf, Vizjak Hinko, Mirtič Franc. — ASK Primorje: Pečnik Adolf, Birsa Peter, Bergar Stane, Zalesky Miro, Turkovič Blaž, Galešič Anton, Kos Mar. jan, Terček Ivan, Serše Bogomil, Jenko Viktor, Martič Zvonimir, Žerjav Franc. — ŽSK Hermes: Tušar Albin, Knapič Franc, Ložar Alfonz, Osterman Franc, Čop Ve. koslav, Mravlja Oskar, Por Anton, Barbič Josip, Peterlin Vilibald, Miklošič Stane, Umek Josip. — SK Krakovo: Rak Vito. drag, Vizjak Julij, Cesar Ludvik, Marinko Josip, Mlinar Vladimir, Demšar Vladimir, Grilc Ludvik, Valentič Borut, Lampič Va. lentin, Vinšek Franc, Slavič Franc, Repše Vladislav, Strnad Josip, Korenčan Vilko, Jelnikar Anton, Jernejčič Mirko, Sajevic Franc, Vlaj Janez, Bajda Izidor, Pajnič Josip, Kamol Ljubko. — SK Železničar: Marussig Hugon, Vauda Adolf, Jenko Jo. sip, Marinič Alojzij, Jakovljevič Mihajlo, Pasternjak Siegfried, Drobnik Otmar, Er. mene Josip, Fažing Jože, Glasser Franc, Klajdarič Ivan, Lunežnik Oto, Mernik Maks, Kager Fric, Kristl Josip, Sonkup Gustav, Pavlin Karol, Marčinko Franc, Dolinšek Mirko, Mattl Franc, Travnik Val. ter, Pasternjak Viljem, Pfeifer Ivan, Do. brila Franjo, Zach Ivan, Sirotanovič Rad. milo, Čamernik Anton. — SK Amater: Irt Slavko, Putrih Niko, Bizjak Bogomir,
Prava kolinska cikorija
Petauer Franc, Kerin Anton, Škof Maks, Meke Franc, Lažič Emil, Sorel Jernej, Bcr. ger Jos., Čebin Fr., Čudovan Aleks. SK Di.sk Brojan Val., Brumec L., Janežič J., Urbanija Alojz, Ziminer Fric, Caray Vitomir. — SK Šoštanj: Savinšek Ivan, Schmanz Ivan, Cvenk Franc, Pojavnik Peter. — SK Olimp: Leskovšek Viljem, Kodela Josip, Janežič Konrad, Kavčič Avgust, Železnik Julij, Janežič Štefan, Gobec Franjo I. — SD Rapid: Baumgartner Karol, Traukl Er. nest. Rudi Franc, Schauritsch Fric, Venko Vili, Sorko Fric, Šimonc Ivan, Hoffer Ed. mund. Pečar Ivan, Podliessnigg Manfred, Lešnik Karol, Sattler Fran, Cesar Ivan, Korinek Avgust, Barlovič Oto, Majer Adolf, Serianz Josip, Crippa Julij, Vinter. halter Josip, Prelog Alojz. — SK Trbov. Ije: Mahkovec Anton. Globokar Ivan, Pi. kol Franc, Krasnik Julij, Rupnik Karol, Cestnik Ludvik, Babič Anton, Kokolj Adolf, Meško Milan, Vrhunec Branislav. — SK Natakar: Lavrič Konrad, Vinko Roje, Maver Franc, \Vand Rudi, Razgoršek Ivan, Zupan Rajko, Klasek Srečko, Sedeu Stanko, Cizej Franc, Rist Manfred, Slap.
ar Avgust, Perhaj Joško, Božič Alojz, Pregelj Josip, Križ I van. Beden Ivan, Bončar Franc, Jančar Viktor. — SK Ptujt Omulez Ivan, Fišer Franc, Koiker Albert, Schoster Adolf, Hermether Roman, Trtnik Franc, Sarafin Franc, Starman Franc.
Sekdla ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam 18. t. m. na igr. Primorja: ob 14. Slovan : Graflka g. Pevalek. o!b 15.45 A teaim : B team g Deržaj, ob 17.30 Primorje : Železničar goso. Schneller.
Lahkoatletskl miting za prvenstvo Srhiba priredi danes popoldne SK Ilirija. V sekciji deluje letos g. Dobovšek, absoivent berlinske visoke šole za telesno kulturo in bo današnji mifen« gotovo pokazal sadove njegovega dete; »testi ie pričakovati dobrih rezultatov r metih i« te&rij na slednje proge. Program obsega: teke 100 m, 400 m, 800 m, 5000 m, skoke v vis, dag, tro-skok in mete driska, krogle, kopja ic kladiva; poleg tega so na programu še juniorske točke: tek 60 m, skok v vis in da!j in met krogle. Miting prične ob pol 15., vstop prost.
SK Ilirija, lahkoatietska sekcija. Klubski miting prične danes ob pol 15. Udeležiti se ga morajo vsi atleti, ki hodijo na treninge. Na igrišču naj bodo pod 14. Tekmujejo tudi jraniorji.
ASK Primorje (centralni odbor). Po sklepu zadnje odborove seje bo redni občna zbor kluba v petek 23. t. m. ob 20.30 v zeleni dvorani Uniona z običajnim dnevnim redom. — Predsedstvo.
AbK Primorie (nogometna sekcifa). Občni zbor sekcije bo v torek 20. t. m. ob 20. v gostilni »Kačič« z običajnim dnevnim redom. — Za nedeljske tekme se morajo javiti na igrišču ob 13.30 naslednji reditelji: Fuchs, Juntes, Erbež-ttik, GJuto, Olinšek, Ceh, Bizjak, Grzetič; stranska sodnika: Pečar, Breskvar.
SK Svoboda. Za nedelio prosim nasledjro igralce, ki igrajo v B teamu LNP, ob 15. v nali garderobi: Prešera, Flerscher, Zemljak, Ozebek, Janežič, Schtemberger, rez. Makovec. — Ob 10. dop. igračo proti jeseniški Svobodi: Fugina, Zore, Klančnik, Podrekar, Smolnikar, Batič, Hočevar, Drnovšek, Milosavljevič. Starman IL Ja.kša, rez. Starman, Krivačič, Vasotti. — Re-ditelistvo: Snoj, Lovna č. Gabršek, stranski sodnik Kovaičevič, ob 9.15 v naši garderobi. — Načelnik.
K motokolesarski dirki SK Vrhnika. Glede m<»-tokolesaTskih diirk, ki se vrše jutri v nedelio na Vrhniki, smo prejeli še naslednje: Proga za mo-tociklistično dirko Vrhnika—Drenov grič in na. za) ostane nespremenjena kakor Je bila razpisana, bo pa znatno popravljena. Vse dirke s« vozijo solo v 1 min. presledku. Prijavni rok se pa izrecno podaljša do dne 18. maja t. 1. opoi-dme v roke predsednika društva. Darila in kolajne, ki si jib bodo priborili zmagovalci, se bodo razdelile ob zaključku seizone na posebni prireditvi. Prvaki dobijo za sprevod skozi trg krasne vence vrhniških dam. V primeru ze-'o silabega vremena se celokupne prireditve preložijo na-prihodnjo nedeljo, dne 25. mala t. I. Vsi slovenski športniki se v!}m!?» vabijo za ta daa ca Vrtmiko-I
Stari vek in moderna doba
A-rtomobftsU park pred tisočletnim zidovfem rimskega koiosefa tvori značilno nasprotje med
<kca&»tm časom In darao preteklostjo,
Cgjyg Af^I/Af OGLASOM.-
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
acdor hočep-jj z::k
aH teaGo drugo m forma cifc ftcecc me malih
o^/mcd naj pritoži v tunetmGah a /j^f__
•te«* m bo projot odgovora t
Cgyg MALIM OGLASOM:
Ženitve In dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5- Din. Vse pristojbine je nposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čnjejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
flastovi rnaCift ogCa&ov
In druge informacije tiioče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah *JUTRAc v
ctfesenicafi
Ptovem mestu
in na
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.

JtJJui
'-iSt*
2 mizar, pomočnika
spretna, vajena stavbnega in pohištvenega dela, sprejmem 6 hrano m stanovanjem v hiii. Istctako sprejmem tudi pridno m pošteno
dekle
t pomoč gospodioji. Avgust Primožič, strojno mizarstvo in pogrebno podjetje v Tr-iiču, Gorenjsko. 18176
Sobarico
vajeno 6erviranja ia likanja iščem za takojšen aa-stop. Pismene poiuidbe s farno prvovrstnimi spričevali c<.j te pobijejo na naslov: Oskrbništvo graščine. Ribava. Dolenjsko. 18170
Šivilj, pomočnice
»prot.ne prejmem takoj v tra.no delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
18004
Učenca
»* medičarsko in slaščičarsko obrt sire tu e Franc Sink v Kraraju. " 18318
Vajence
VrimTOO sa drevesnico
frasad-n-ik) v Obrenovcu. — Ponudbe ra «M:«t: »Flora« Beograd, šumatovaika 107 18301
Učenko
za »trojno pletenj« sprejmem takoj. Naslov r ogl. od-le'iku »Jutrac. 1834'
Sirar. pomočnika aH vajenca
kS je že delal v sirarni, bi hctel še priučiti iz-ielovanju ovčjega in kravjega sira. sprejmem. — Pojasnila daje Sirarna Jarko-vac, Banat.	18330
Zastopnik©
Id razpolagajo z 2000 Din gotovine za potreba« vzor ce. sprejmemo za prodajo novih patentiranih pred mc-tov (samih Slagerjev) — za Ljubljano, Celje in Ma ribor. Ponudbe proaimo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra zastopstva«.
182.">6
Entlanje
po Din 1 od metra ter Šivanje belega perila, lepo in po nfcki een! se i zde luje t Vodmat-ski ulici 1/1 levo, Trata 5. 17204
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, ki sna tudi bubi striči in ondmflirati, I p^fnilif in krnipvna pprejmt- takoj ali po dogo-1 r0tnIKe ,n K"ajeVne
voru Drago tin Sat osek.
Črnomelj.	18345
Prodajalko
iruženo r katerikoli stroki, sprejmem takoj T trgovino čevljev. Naslov pove oglat, oddelek »Jutra«. 16370
Brivskega
pomočnika I
oskrbo v hiši in rila-1
zastopnike
za obisk privatnih strank sprejmem. Potrebno 350 Din kavcije. Ponudbe z znamko za odgovor na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »30 % provizija«.
18427

obIas'v. Koncesijonirara
šoferska šola
Z IM
čo po dogovoru sprejme Doležal, St." Vid nad L:'ub-
18:388 j Camernik. Ljubljana
Dnaajska cesta l*e»
čajno maslo
odlikovano » zlato kola njo, stalno sveže, po najnižji ceni nudi Julij Zupan na Sv. Petra cesti št. 35 18087
Mesarsko stojnico
na prometnem krajo pro dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18305
Več oken In vrat
deloma z okvirji in šipami, dobro ohranjenih prodam. NasJcv v oglasnem oddelka »Jutra«.	19419
Gospodično
( raanjem nemškega ia hrvatskega jezika ter strojepisja sprejme bančno podjetje. Ponudbe z navedbo
zahtevkov pod »Začetnica« na Aiojaa Companj, Ljubljana.	18296
2 vajenkl
sprejmem v modno trgovino N.isiov t cgiasaera oddelku »Jutra«.	18285
Pek. učenca
»dravega. n« pod 15 let starega sprejme takoj A. Kero v Kranju.	18224
Slaščičarskega
pomočnika
»lajiega w prvovrstnega s?»rejme tako} tovarna A. Kem v Kranju.	18233
Steklarski pomočnik
mlad in tg~«len, vseetrajnsio vermram v »teiklar&ki stroki. ki ima z* isto tudi potreben iopit, dober prodajalec, dobi takoj službo pod dobrimi pogoji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna siužiba 1000«.	18390
Kuharico
za m o ti n a t e jedi (Mejil-speisekSchin) sprejme takoj
fot-tilaa »Orao«, Zagreb — edcjaaec, Fra.nkapa.neka IS 18305
Učenca
ki ima veselje d« trgovine, poštenega. pridnega in zdravega. starega 15 let, sprejme v trgovino z mešanim blacom in deželnimi pridelki O. Stm-rm. Metlika. Nastop takoj.	18306
Modist. učenko
sprejme takoj Framja Tu-5v, modistinja na Jesenicah 15, Gorenjsko.
18252
Vajenca
e potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino ma-nufakturnega blaea, t vso oskrbo pri starših. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten »n zanesljiv«.
Restavracijsko bla-gajničarko
dobro izim-jemo v strolri, z
letnimi sprič?va®, inteligentno, vestno in energično, za samostojno vodstrvo sprejme večje podjetje stalno službo proti dobri plači. — Ponudbe e prepisi spričeval in prilogo dirke na oglasni oddelek »Jratra« pod šifro »Zmožna«. 18407
Šivilje in vajenko
za francoska dela sprejme medni salon Teodor Kune. Jurčičev trg 2/1. 18445
cestj »te». M
;Jugoavto). Tet. 2236 Pouk in praktične vožnje 251
mf < A
Zobotehnik
perfekten r kavčuku in zlatu, išče mesto. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Takoi nastopim«.	18167
Dekle
staro 18 let. želi mesta — kjer bi se naučilo perfekt-nega kuhanja. Event-uelno v kaki restavraciji ali kje drugod. Reflektira se na dobro postopanje. Plača postranska stvar. Gre t-udi par mesecev zastonj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »R. S.«
17965
Dvosedežni avto
»Peugeot«, potniški ugodno proda Olmar Bukovnik, Ježica, Tavčarjev dvor.
18266
Motorno kolo
novejše tipe. močno, v brezhibnem stanju takoj proda Svetič. gosti'na. Gerbičeva ulica 7. 1S360
Dvosedežen avto
naprodaj v Kla-dezni ul. 9.
18883
Motorno kolo
D K. V.. 6 konjsftih sil. dobro ohranjeno proda Scbeuik. Knezova ulica
18377
Essex Sedan
Tvpe 1928. malo vozen, ka kor nov. in štiritomski Snu rer ugodno naprodaj. Na e'ov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Parcela v Sp. Šiški
pripravna za zidanje vile, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
18269
Hišo
z dobro vpeljano trgovino
mešanega blaga, v industr. mestu na Gorenjskem prodam. Poleg lep vrt in travnik 5000 m' Vpelje se tudi lahko gosrtffina. Iaprazni se takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18337
Enostanovanj. hišo
i sadnim vrtem in nj*vo. ob jezerski cesti, tik Kranja takoj oddam v naj-«m. Nasiov pove oglas, odvlelek Jutra«.	18333
Hišo z zemljiščem
da v najem, event. p-oda Josip Pogačar, Radomfje.
18379
Novozldano vilo
lepo in prostorno, z gospodarstvom in velikim vrtom ali posestvo z zgradbami, vrtnarijo itd., v neposredni bližini Maribora orodam aH zamenjam z večjim posestvom (gozd. živimoreja itd.), kje na deželi. Dopise pod »Menjav? posestva« na podružnico »Jutra« v Ma riberu	1?43!
Prid*fki
Dobro seno
iml naprodaj hotel »Slon« v Ljubljani.	18406
Tesan les
popolnoma sob. za takojšnjo uporabo prt stavbah, ima stalno v zalogi Ilirija dr z o t.. Ljubljana Du najska cesta štev. 46. telefon 2820	16681
Topolove hlode
zdrave, brez grč. od 50 cm naprej kirpuie tvrdka Iv. Zakctnik. Ljubljana. Ko-baridska ulica 45 18308
u
M
Majhno stanovanje
1—Ssobno t pritikiinami. za takoj ali do julija iščem v sredini mesta, v pritličju ali I nadstropju Cenjene ponudbe pod šifro »Solidna stranka« na ogi. oddelek »Jutra« 17263
Natakarico
sprejmem takoj v boljSo |
gostilno v Ljubljani. Na- j slov oove oglasni oddelek »Jutra«.	I84ie I
Gdč. in gospode
zgovorne jn spretne, a nekaj trgovske prafcee, aprej-mem za prodajo eeriozueiga predmeta zasebnikom. Le pismene prijave z navedbo naslona na oglasni oddelek »Jutfa« pod »Precejšen za-skižek«. Predlkaznovane osebe so izključene. 18430
Brivski pomočnik
dober delavec, ki bi ee rad še izpopolnil v bubi stri-žettjla, išče slnžbo. Naslov v oglasnem oddeHtn Jutra.
1823S
Kot nakupovalec
lesa ali kaj »ličnega iščem zaposlen je. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po«! šifro »Na-kupovalece. 18196
Prodajalka
mešane stroke, mlajša moč išče kjerkoli mesto za takoj ali pozneje. Gre tudi kot blagajničarka. Dcipise s ponudbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka 1980«. 1809C
Moško kolo
skoraj novo in S n o r t n
otroški voziček
prodam. Naslov pove cgl oddelek »Jutra«. 18300
Delnice tiskarne »Merkur« kupujem
po najugodnejši ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Plačam najugodneje«.	38368
Športni voziček
otroški, lep. kupiam Ritn ska cesta 3,C	18404
Učenca
, potrebno pre-draobraabo m •7. poštene * hiše sprejmem takoj v večjo trgovino mešanega Waga na deieli. * vco oskrbo v hiM. — Po-ni-dt^ na oglajemi oddelek »Jirtra« pod »Učenec 200«.
1SS47
Kroj. vajenca
m hrano is stanovanjem v hiS — drugo po dogovoru, sprejme takej Karol Verb:č. «ri'ošno krojaitjvo v Dol. Logatcn 49.	!82o0
Potnike
mannfaktume stroke — za | Ljubljano In bližnja okolico. za obisk priv strank sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18201
Dober potnik
za obisk privatnih in ostalih strank, proti visoki proviziji, osiroma pod zelo dobrimi pogoji dobi name-ščeoje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 184S8
< i« f ^
Fant
35 let star, samski, želi svrho potrebe denarja do bro službo pri dobrih ljudeh — bodisi v mestu ali ns deželi, najraje pa v Zagrebu. Prednost imajo deikleta aLi vdove brez otrok, ki bi se hotele poročiti. — Resne ■dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Pošte njak«.	16542
Pekovski pomočnik
žel! premeniti službo. Ponudbe na oglasni cddelefc »Jutra« pod šifro »Zmožen samostojno«.	18338
Trgovski agenti
(zastopniki) dobe v vsakem večjem mestu službo za predajo življenskih potrebščin na drobno. Dober siguren zaslužek Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod št. 1884	17773
Provizij, zastopnike!
iščemo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Takoj 9«. 184-341
Šofer - mehanik
večletno prakeo. dober vozač., samostojen delavec I ipri vseh poipravilih. z i njem več jezikov, želi premeniti mesto. Gre tudi na dežeflo, event. na sezijo. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestem šofer«.	18376
G. Th Rntman:
Prodajalka
pridna in poštena,	vešča
mešane stroke, želi	sluibo
za takoj. Naslov v	oglas,
oddelku »Jutra«.	18403
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
»;»f#
Premog in drva
| prodaja JezerSek. Vodmat.
200
Puhasto perje
** .P" * 0111 »»pošiljam po povzet./« najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje k» ~ 130 Din in čisti puh , po 250 Din L. Brozo t, Zagreb. Ilica 82. K»-mMca čistilnica perja 342
i
Kino-aparat
I Erneman nyodno prodam.
I Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor« pod »Kino«.
18151
A mojster Flikee jih jc samo gledal in ge smejal in kazal gToje velike bele sobe, ukaj razumel ni niti besedice njihovega tujega jezika. Naposled ge je na ne grlo zarezal in plosknil z rokami- Tedajci pa se je prhaje dvignil iz vode velikanski bit tn zatulil. Seveda so se naši manei zelo prestrašili ia spustil ▼ divji beg.
Zaboje
I ze!o lalrke. rasnih veMkorti. ali samo deščice S—10 mm mo5ne. frjpravljene za izdelavo poštnih zaboičikov, dobavlja po naročilih in danih merah »d BO komadov naprej tvrdka Iv. Zakotni*. Ljubljana, Kcfea-| rideka »lica 45.	18309
3 velike izložbe
Sipami poceni naprodaj v ,	Pevalek. Mdovska
ICMi
Voziček za dvojčke
dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18415
Pisalno mizo
amerikansko kirnpim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18413
Posojilo!
Nahajajo« ee radi boleani v družici v hudi »tiski, prosim in iščem jjlemenito osebo, Id bi bila pripravljena posoditi TDi 5—10.000 Din proti mesečnemn odplačevanj« po 500 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Državni uradnik«.	18320
Kamnolom
za izdelovanje brusnih kamnov vsake vrste, neizrabljen, v bližini železnice prodam. Event. sprejmem tnidi kompanjena z denarjem. Skrabl Josip, Zahen-bere 5 — Rogatec. 18343
Kot družabnik
« nekaj -kapitala pristopim r male mizarsko podjetje.
Event. vzamem mizareko delavnico v najem. — Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar«.
18378
2 novi spalnici
masivni. 6re»nj«vi. po zelo ugodni ceni proda Ježa Vižin. mizarstvo. Dorfarje pri Škofji Loki. 18348
Sokolski kroj
in telovadno obleko, dobre ohranjeno, za srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18297
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin. v bližini Tržaške ceste ali Vrtače iščem za 1. avgust. Ponudbe pod »F. M.« na oglasni oddelek »Jutra«.
18197
Stanovanje
tri- ali štirisobnK) išče mirna in snažna stranka dveh oseb za takoj ali avgust. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	18179
Sobo
oddam gospodu na Rimski cesti 9/III, desno, vrata 20 18402
Veliko sobo
v sredini mesta, za pisarno ali obrt oddam s 1. ju-.nijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18399
Sobo
oddam na Mestnem tngu št. 13 (Grajska klet). 18431
Separatno sobo
solnf.no oddam gospodu ali gospodični v Kolodvorski ulici št. 23/1	18443
i.i.i^.nm
Vsi v restavracijo
k Ivanu Rahnetu. kjer »e točijo pristna štajerska in drusa vina. vsaki dan »vež« pivo, razna j-ediia vedno na razpolago. Pripo reča se I in E. Rahne
17043
Samo 180 Din
Trodnevni boravak, u divno ležečem Thermal. kupalištu
Rimske toplice
uračunavši stan, 3 puta dnevno obskrha. kuitfke. Glasba, brzovozna stanica.
13146
Opekarske stroje
z vsegii pritikiinami. trans-misijo'prem. 100 in 60 mm z ležišči, utežnimi kolesi in jermeuicami ter tovorni avto Fiat-Torino. 40 HP. proda Ivan Ogrin. stavbno podjetje v Ljubljani, Gru-barjevo nabrežje 8. 18313
Lokomobilo
15 HP, še malo rabljeno, radi opustitve obTata ze'o ugodno prodam. Plemena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iio-koimobila 15«.	18442
Dijaka
U ae Seli priučiti netnščln« 13—16 iei starega sprejme
če* počitnice nemška meščanska <*ru«ina V Grazu ki prebije počitnice v sdra-vem kraj« v okolici Grad-ea. NajskrbnejSa oskrba in tjubeznjivo nadzorstvo, ka kor družinskim članom zagotovljeno. Naslov z referencami n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Graz« 18308
Gostilno hi lokal
za trgovino, na živahnem mestu Zagreba, s vrtom za 300 gostov, z inventarjem, zalogo in pravicami za Din 30.000 takoj proda Bregar. Zagreb, Petrova nlica 101 18079
Gostilno v Zagrebu
na prometnem krajiu blizu glavnega kolodvora, lepo opremljen« ia « lepimi ve-Kbimi prostori prodam radi prevrema drugega pod jetja. Ponudbe na naslov Vladiko Labir&ič, Zagreb IlSca 131.	18349
Majhno gostilno
Ljubi jami oddam na t* 6um. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Mala gostilna 501«. 18363
Mlin
vzamem v najem, aH pa deležem. Cenjene ponradbe na podružnico »Jutra« Mariboru pod šifro »Kmečk mlinar«.	18321
Družabnika
t S ? e dobro organizirana velikopotezna družba i o. z. v LjulMijaai. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod
šifro »Družabnik«. 18892
P&tetfva
Za penzijoniste
ali letovišča**« posebno prikladno 7 johov veliko posest, obstoječo i* livade t «adonosmikom. vinogradi, gozda !n še dobro ohranjene sidane hiše, po-ceitf nrodam. Oglodati v Platinovc« It. 31. Od fe-lezni&e poetaje Grobetao 30 minut oddaljeno. 17067
Majhno hišico
obstoječo is sobe jn kuhinje, i eleiktriko, vod*ovc-dom i« prittkiSnamd oddam v aajem t 1. jwaje«n stranki bn» otrok. Naslov pove ogheoi oddelek »Julra«.
Hišico bffza šgke
majhna dndLoo. Posredovalci iaHiJnSenl" Karier ▼ ogiMoetn odieHra
Pekarno
dobre idočo, na prometnem kraju vzamem v najem
15. jaimijem. Dr-agutin Laeh — Zlat«, Hrvatska. 18263
Vlšj! drž. uradnik
v pokoj« bi prevzel po sestvo v nadzor ali pa v najem. Pismene ponudbe ogla«, oddelek »Jutra« pod »Višji dri aradoSk«. 18219
Veliko delavnico
* električno razsvetljavo, pripravno za večje podjetje aJi obit, na prometnem kra j« bife« Ljubljane oddam v najem. — Poizve se na TrfcSki eeati 38. 18090
Samostojna gospa
z osebno pravico, i«5e s 1. junijem ree dobro gostilno na račun v Ljuibljanfi ali okolici. NaMov v oglasnem odde*ku »Jutra«. 18006
Hišo z mesarijo
pripravne tudi m prekaje-valca, predam aH dam v najem. Naslov pov® oglasa
oddelek »Jutra«.
18867
Gostilno
v	banovini vaamem
na račun »Ii v nagem. Ponudbe s« egtanri oddelek »Jutra« pod ftre »Takojton
mm
Stanovanje
dve ali trisobno s kopal nico za avgust ali pozneje iščem Ponudbe na cg'as. odd. »Jutra« pod »Priti-kliae«.	18040
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam v Rožai dolini — cesta X;a9.	18279
Stanovanje
štlrisobno. v mestu iSče za avgust višji dri. uradnik. Ponudbe na ogfla*. oddelek »Jratna« ipod šifro »Stanovanje avgust«.	16301
Stanovanje
3 sob in kubinje, v centru mesta išče zakonski paT brez otrok. — Ponudbe na poštni preda/l ZT1. 18144
<4 ti
Lepo mesečno sobo
z električno razsvetljavo in separatnim vbodom oddam. Oeledati v Knafljevi ulici št. 13/11	18295
Dve prazni sobi
iščem za pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutj-a pod šifro »Pisarna«. 18380
Dve lepi sobi
v I. nadstropju moderne
hiše, v bližini trnovske cerkve oddam xa pisarno.
ordinacijo ali sličao. Vprašati v pisarni drngtva posestnikov, Salendrova ul. št. 0.	18346
Opremljeno sobo
e posebnim vti od om oddam Nasflov v oglasnem odktelku »Jutra«.	18361
Boljšo sof»
s posebnim vhodom 'ibd. oddam v -rili pri »v. Jožef«. Naslov pove ogflas. oddelek »Jutra«.	169C6
Otroka
▼ lamem na rej* ia
sobo
o-tdam t najem. Ponuibe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Srečen«. 18348
V gostilni Jeršin v Rudniku št. 18
pri Ljubljani se toči prvo vrstno belo vino iz graščine »Ulm« na Dolenjskem, po Din 16 liter, rdeče po 14 Din, štajersko po 14 in črno dalmatinsko po 10 Din Domača šun.ka in druga jedila vedno na razpolago.
18331
Vabilo
Prostovoljno gasil, drugtvo v TomlSlju otvori v nedefjo
nov| gasilni dom.
VeselSra. ples. srečolov. — Ugodne avtoiveae.
Kam
V nedeljo 18. t. m. 99 Trifl
wtna veselica
a plesom v restavraciji »Zehal«, Rudnik - Ljubljana,
Dolenjska cesta, — Priče, tek ob 3, uri popoldne — br« TgtopnuM.	18304

Čudni so ljudje!
Teden za tednom čitaie Nikoprostu, kd stane s poštnino vred samo 76 Din — Tadi hi ee odvadili kajenja, pa se ne pripravijo k psa-njiu, da bi naročili taikoj! Tudi Vi odlašate in kadite naprej »dravju v kvar in sežigate denar. Kdor naroči 5 steklenic, p"ača samo 280 Din. — Josip Llndič, Ljubljana. Komenskega 17/ia 72
Mladenič
leM znanja z gospodtBno. staro 18—30 let. Ponudbe ■na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi maj«. 18287

Klavir
začetnik«, poceni prodam. Nadev pove oglasni oddelek »Jutra«. 18386
Opremljeno sobo
separirano oddam gospodični za 800 Din. Naslov pov« oglasni oddeleik »Jutra«.
18358
Pes vofčjak
i rodovnikom, izvmsten tavaj naprodaj r Zamik ovi
ulici lL	18338
Pse volčjake
6 tednov stare, krasne ekeemiplarje ugodno proda
Martin Pckorn, Virfog 10 — škofja Loka. Pojasnila ee lahko dobe Hodi v Hrenovi ulica 24.	18397
Bolezni
organov za prebavo, dihanje, krvotok, živčne, splošne utrujenosti, predčasne ovene-losd ia dr. Ečrpajo organizem onim, prj katerih je kri onečiščena s strup; narušene razmere materije (kakoT je sečna kislina, mati, otosolati in dr.). Zaradi zaščite samega sebe od bolezni pa tudi radi njihovega zdravljenj a je potrebno očistiti od časa do časa kri od gori navedenih stT'irpov s poznanim čistilcem in ta-korekoč poanlajevaJcem »Kalefluidom« D. Kaleni-čenka. Po dovršenem kurzu zdravljenja bolezni, slabositi se delavna sposobnost pojačj in prejšnji bolnik zoipet uživa vse lepote življenja svojih mlsdih dni.
Brezplačno se poSlje nova metoda — »Pomlajevanje In zdravljenje bolezni«. Obrniti se je Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovič.
»Kalefluid« se dobiva r vseh aipotekaih »n dro-gerija-h.	63.11
poslugu — eav potreban pribor, vodu i električno osvetlenje — Broj članova menaža kreče se izmedu 50—100. Detaline Informacij« i uslovi mogu se dobiti svaki dan od '• !o 19. ure u cficirskoi; anu kasarna Vojvode Mi- do zaključno 20.(V. 1930.
18006
Pokrajinske
razglednice
po Vaši sliki ali negativu, v pristan fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Šmuc,
Ljubljana VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik!	342
Špedicija »Merkur« v Mariboru
Meljs.ka cesta št 12 izvršuj«
selitve s pohištvenimi vozovi. kakor tudi s peresnimi dirami najtočneje in najceneje. Zahtevajte "oferte.
1833S
Slamnike
•nudi v veliki izbiri salon »La Femme Chic«, šelen-burgovt. ulica 6/1. Preoblikovanje 38 Din. 1840»
Obvestilo
Specijalni atelje za črko-
siikarstvo se je preseil is Tržaške ceste 11 v Sub:če-vo ulico 13 (poleg policijske uprave). Lud. Štrukelj 18400
AUTOBtJ^O PODJETJE
ČAR1AM
vljudno naznanja cenjenemu občinstvu, da se bo vozilo ob nedeljah in praznikih na progi
Zg. šiška — Dravlje — Bolnice — Podutik neizpreme-njeno kot običajno. 7218
Antiseptično preparirana deslnficirana
jigsfPRiMEROs]
Primeros giuima je znatno bolj zdrava in zanesljiva, ker je njeno antiseptično in profilak-tiično delovanje preizkušeno od državnega bakteriološkega zavoda v Pragi. Kdor ceni svoje zdravje sme uporabljati samo »Primeros«! Zahtevajte izrecno povsod. Dobiva se r vseh lekarnah, dirogerijah in podobnih strokovnih trgovinah.	129
Redka prilika
Oficirska menaža ovdašnjeg gamiziona traffl zakupca ili zakupni-,u za vodenje iste od 1. juna 1930 g. — Zakupac dc-bija beapfatn-o stan od 1 sobe. potrebn«
GOSPOD,
srednjih let, trgovsko izobražen, želi pri. stopiti z vsoto od Din 250.000.— kot družabnik v strogo solidno trgovsko podjetje. Cenjene ponudbe pod »Spreten in podjeten« na oglasni oddelek »Jutra«.
7151
ZAHVALA mmm—^mm
Vsem, ki so nam oh bridki izgubi našega dragega brata, strica in svaka, gospoda ALOJZIJA K. SEŽUNA, šol. upravitelja v pokoju, izrekli svoje sožalje, poklonili cvetje ter spremili pokojnika v tako častnem številu, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo!
V LJubljani, dne 16. maja 1930.	7204
ŽALUJOČI OSTALI.
Dva gospoda
sprejme™ na hrano in eta-oovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.. 18831
Opremljeno sobo
iepo, s posebnim vbodom in električno razsvetli j« vo takoj oddam na Dnoa.«ki cesti 991.	183«
Zračno sobo
oddam gespodu i,n sprejmem
sostanovalca
r druro mirno sobo. Naslov oglasnem otSdelku Jutra.
18851
Gospoda
na stanovanje v Jenkov« trtici 18. 18875
Bre* posebnega
2 opremljeni sobi
soln&ri, oddam c 16. junijem aa UiMoMer) eesti dvema osebama (gospodoma rf! gospodičnama). Na-pev* oglana oddelek »J«im.	MU
Potrti globoke Zalcsti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga oziroma mamica, hčerka in sestra, gospa
MARICA VESEL
roj: škulj
soproga trgovca
dne 16. t. m. po kratkem trpljenju, odtrgana od največje materinske sreče, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 18. maja t. 1., ob 8 uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 16. maja 1930.	7224
Jo»ip Vesel, soprog, In rodbina škulj.
fr JUTRO« St. 113
10
L 'i K«r
Sobote, 17. T. !930
Emerson Hougti:
MOŽJE
Roman XLin. Poglavje
Tedaj ie bil on tisti, ki je bil hladnokrvno umoril mojega očeta! Strašna uganka je bila zdaj razrešena. V njegovem priznanju sem videl izprva samo namero, da bi mi porinil v srce poslednje želo bolečine. Nekaj minut je trajalo, preden sem razvozlal uganko, ka-itero mi je bil napisal, ter spoznal, da mi prinaša samo prva polovica gorje, druga pa srečo. Šele tedaj sem se do dobra osvestil, kaj prav za prav držim v roki. Imel sem dokaz o njegovem zločinu jn svoji nedolžnosti. Ubil in oropal mi je bil očeta — in kaj mi je bil dal? Dal mi je bil vsaj nekakšno možnost novega upanja. Zdaj,
sem pomislil, mi bo Ellen Meriwetherjeva morda r^darie veriela!
»
Moja dolžnost je bila, da se pozanimam za osebni imetek Gor-dona Ormea. Iz suknjiča sem mu vzel dolgo, zloženo usnjato knjižico. Šele drugo jutro sem utegnil pogledati vanjo, zakaj vso noč sem ime! dovolj posla s tem, da sem odnesel pete z bojišča. Ker sem prijahal od zadaj, so-me imeli preganjalci za svojega in so me brez neprilik puščali mimo. Ob zori sem bil že daleč na svoji poti proti Potomacu. Tedaj sem segel v žep in odprl vrečico, ki sem jo bil naše! pri Ormeu.
Bile so v njej razne listine, nekakšni računi, papirji, popisani s šiframi, kosi načrtov, zemljevidov in podobnih stvari; vse to sem ■uničil. Našel sem tudi v tenkih, tujih bankovcih tako veliko vsoto -denarja, da ne bi nihče verjel, da jo more navaden častnik nositi s seboi po bojišču; smatral sem se za opravičenega, da do nadalj-nega zadržim ta denar pri sebi.
Orme ni bil navaden častnik. Hodil je sam svojo pot in imel svoj Rastni cilj. Njegova skrivnost, kolikoršnakoli je bila, ni prišla nikoli vsa na dan. Najbrže se ni ujemalo z njegovimi nameni, da bi se bil
▼ pravem zmisln besede pridružil bojrrjočim se oddelkom. In tako
se je zgodilo, da je njegova skrivnost z njim vred odšla tja, od koder se nič več ne zve. Izginil je tako popolnoma, kakor da ni bil človek, ampak temna prikazen, ki se je utrnila v še temnejšo, vse požirajočo noč. Še jaz, ki sem zvedel o njem več, nego ve večina drugih ljudi, ne morem o tem svobodno govoriti. Dediča ni bil določil nobenega razen mene. Gotovo je želel, da bi ga imeli za nekoga, ki je bil že davno mrtev.
Ce bi Gordon Orme danes vstal iz svojega groba m stopil predme, težko da bi se čutil zelo presenečenega, zakaj po človeških pravilih ga vobče ni moči označiti, kaj je bilo v njem. A če bi ga danes zagledal, se ne bi nič bolj ustrašil nego takrat, ko sem ga videl posledniikrat. Stran knjige, na kateri je stalo njegovo ime, se je zame takrat na vekomaj zaprla. Moj posel ni bilo, da bi ga razumel. In tako tudi ni moj posel, da bi mu bil sodnik.
XLIV. POGLAVJE Ta listina je dokaz
Nekaj dni po tej bitki so časopisi ene sžranke prestali svariti in karati, časopisi druge stranke pa so opustili svoje slavospeve na zmago in se vrnili k treznejšemu poslu, to je, k objavljanju dolgih spiskov mrtvih. Še malo in obe fronti sta se do dobra zmedli in razkropili; Sever in Jug sta se spet združila in vojne je bilo konec.
Kar se mene tiče, sem imel dela preko glave, zakaj moji sta-rejšine so bili tako dobri, da so me povišali »zaradi hrabrosti na bojišču«. Preden je bila jesen pri kraju, sem bil eden izmed najmlajših polkovnikov zvezne dobrovoljske armade. Tako se mi je izlahka posrečilo dobiti kratek dopust, ko smo korakali mimo Lees-burga na Blue Ridge Cap. Urno sem se odpravil in hitel pogledat v našo dolinico.
Vsi, ženske in moški, so se bili pogumno vrnili na svoja mesta. Mati me je radostno sprejela; mislim, da je vkljub svojim skrbem in opustošenju, ki nas je obdajalo, vendarle čutila nekakšen ponos. Dvomim, da bi mi bila takrat dovolila sleči uniformo. Visela je doma še dolgo po tem. ko je bilo vojne konec, in mati-kvakerica,
Bog jo blagoslovil Je gHedaia. nanjo, da je Ma zmerom S sta ta v reda.
Bile so neke poslovne stvari, o katerih sem se moral pogovoriti s svojim starim prijateljem doktorjem Samuelom Bondom, ki je v moji odsotnosti vodil najine finančne posle. Sam je bil ostal doma, ker je bil že prestar m je imel preveč opravka, da bi bil mogel služiti v vojski. Ob koncn vojne, ko je korakala skozi Wallingford najprej ena in za njo druga armada, je imel toliko dela, da ni vedel kod ne kam.
Našel sem ga v njegovi zidani hišici na vrhu griča, s katerega je bil razgled po vsem mestecu. Bil je prvi, ki mi je pokazal rich-mondske novine s seznamkom padlih v armadi konfederirancev. Med prvimi, ki sem jih zagledal, je bilo ime polkovnika Sheratona. Bil je v Cummingovi armadi, ki je stala pri Buli Runu moji postojanki ravno nasproti. Mrtev je bil takoj; njegov sin Harry, ki je stal zraven njega, je bil težko, morda usodno ranjen in je ležal zdaj v Richmondu v bo-lnici.
Pokazal sem doktorju Bondn poslednje pismo Gordona Ormea in bankovce, ki sem jih bil našel pri njem in ki so bili po njegovi oporoki moja last.
»Ali smem s čisto vestjo porabiti del tega denarja?« sem vprašal. »Ali ga smem porabiti v to, da plačam dolg, ki ga je Orme pustil pri moji rodbini?«
»Prisilili ste ga, da je del tega dolga že plačal,« je počasi odgovoril stari zdravnik. »Mislim, da ne bi prav ravnali, če ga ne bi prisilili, da plača tudi ostanek.«
Odštel sem predenj toliko bankovcev, kolikor je bil Orme v tisti usodni noči pred delj nego letom dni vzel mojemu očetu. Ostale bankovce sva vrgla v peč in jih sežgala.
Najino posvetovanje o mojih poslovnih zadevah je bilo končano. Zvedel sem, da so premogovna zemljišča rešena prisilne uprave, v kar je bil polkovnik Meriwether priskrbel potrebni denar. Ker sva bila z materjo po tem takem njegova dolžnika, sem prosil doktorja Bonda, naj ukrene korake, da se naša skupnost takoj raz-druži in se zemljišča razdelijo tako, kakor bo določil polkovnik Meriwether.
JAVNA ZAHVALA
Dne 2. aprila 1930 mi je požar povzročil v trgovini veliko škodo, katero mi je
zavarovalna družba »Jugoslavija" v Ljubljani
najkulantneje izplačala, ter jo vsled tega vsakomur toplo priporočam.	7190
V Celjo, dne 12. maja 1930.
RAFKO SALMIČ,
urar in zlatar v Celja, Dečkov trg štev. 1.
Originalni fratrcosM
! eclair vermorel
Je najboljši razprševaiec na sveta
Generalno zastopstvo
BARZEL d. d.. SUBOTICA.
Zahtevajte cenik. Dobite ga povsod
w origmatai francoski
TORPILLE-VERMOREL
stroi i za rasprševanfe žvepla
AVINAL ozdravi pijančevanie
Preparat berlinskega lekarnarja Franka je edino sredstvo in zdravju popolnoma neškodljivo. Z njegovo pomočjo morete odvaditi ljudi pijančevanja, ne da bi oni o tem vedeli. — Polno zahvalnic od ozdravljenih. — Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva ulica 7.
dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki
B. MOTO H. Ljubljana,
Vodnikov trg št. 5.
Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno.
6396
Da
e!
HT Dame!
g aparata najboljšega sistema, preizkušeni varilni preparati ter prvovrstna postrežba
je garancija za Vaše trajne kodre, ki Vam jih izvrši salon
Fettich - Franklieim
Ljubljana	(nasproti kav. „Zrezda"
Zalivala ■■■■■I
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene hčerke in sestre, gospodične
§ande Hinterregfer
ter za poklonjeno prelepo cvetje in vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo prečast. duhovščini, gosp. zdravniku za veliko skrb in požrtvovalno nego med boleznijo, pevskemu zboru za prelepi žalostinki ter končno vsem onim, ki so v tako častnem številu spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti. Dol pri Hrastniku, dne 16. maja.
Žalujoča rodbina šnekova.
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična
V
Julija Stih
trgovka
dne 16. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo blagopokojnice prepeljemo v Hrastnik, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 18. maja 1930 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče v Trbovlje.	7225
Ljubljana — Hrastnik, 16. maja 1930.
Žalujoče rodbine Štih, Divjak, Kraner, Nindler, Repič.
I-
OKRAJNA HRANILNICA V KOZJEM javlja tužno vest, da je danes, dne 14. maja, preminul velečastiti gospod
Tomažič Marko
i
kons. svetnik, dekan, načelnik okrajnega cestnega odbora, okrajne hranilnice itd., odlikovan z redom sv. Save IV. razreda in belega orla
V. razreda.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto 17. maja ob 10. uri.
Zaslužnemu možu časten spomin. Kozje, dne 14. maja 1930.
Telefon 2059
**Premog
suha drva
Pogačnik, Bohoričeva 5.
Novost! Novosti Železna služinska Brezovih« patent postelja zlo2» liiva, s tapeciranim ma-dracom. zelo praktična za vsako hiša hotele, prenočišča, nočne shii« be In za potujoče ose. bo stane Din. 450,— Ras pošiljam do poit-nem »ovtetiu.
Lesen* patent postelja dožliiva. • tapeciranim madracom, zelo p rak* lična suno Din. 28Ql—
Lcfaft« «woot»»lo—
«cstuhl)ja*iaovijc vrsti tU* * »»Din. 150«.
L MOSOfUt Za«Nh» Ste« tt.
• •
LjuLLe linij
s
r* HEVROLET, najpopularnejša fcstdlm-^ (Irski voz, dolguje svoj čudoviti uspeli prav tako svoji vnanjosti kakor mehaničnim vrlinam, ki ga odlikujejo pred drugimi.
Ckevroletov uspek temelji na njegovem izkornem motorju. Prav tako si danes oa-vajajo njegove ljukke linije in vitka oblika njegovega kladilnika nove tisoče ... in tako je postal Ckevrolet eden izmed najlepšik lest avtomobilov, kar jik je do zdaj prišlo na trg!
Vi, ki sanjate o radostik avtomobilske vožnje, morate na vsak način poskusiti s Ckevroletom. Poskusna vožnja vam ko pokazala vso mekanično dovršenost in udobnost tega čudovitega voza. Poglejte skozi okno in koste videli, • kolikim občudovanjem gledajo mimo idoči na vai voz t
CHEVROLET
• • •
CLeTToIet-Pontiae-OLIsai«-
lile - Oakland- Buick - M.ar-quette - Vauzkall - La Salta Cadillac - Ckevrolet - Teretm Avtomobili-G. M. C. -Te-retai tosots - Karoserij« od FuLera
PROIZVODI GENERAL MOTORS
ZAHVALA
Za Številne Izraze sočustvovanja, naklonjenosti tn spoštovanja do blagopokojnega našega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
France Pirkerja star.
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za prekrasne vence in rože, Sokolu kraljevine Jugoslavije v Ribnici, Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Ribnici, pevskemu zbora v Ribnici za prekrasno petje, čč. duhovščini, zastopnikom društev in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so prihiteU iz Ljubljane, Kočevja, Sodražice, Loškega potoka, Dolenje vasi, Strug, Velikih Lašč, Ribnice itd., da pospremijo blagega pokojnika na njegovi zadnji potL
Prav prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem prijateljem, ki so obiskovali pokojnika v času njegove dolge in krute bolezni, in sploh vsem, ki so se ga kakorkoli spominjali.
Hhiiir* na Dolenjskem, dne 18. maja 1930.
Žaluioči ostali
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. Za mseratni dej je odgovoren Alx>izy Novak. Vsi v Ljubljani,