.lavni shod v Grižah. Javni shod žalskega slov. kalol. delavskega društva v Grižah se je 21. aprila t. 1. res vršil sijajno. Najprej moram omeniti, da so socijalni demokrati napeli vse moči, da bi ta shod preprečili. Pri belem dnevu so vabila s hiSnih voglov trgali; vse zastonj, naše Ijudstvo je zavedno in katoliško. To so tudi pokazali vrli Grižani, ker se je zbralo na belo nedeljo k sliodu nad tri slo delavcev in njihovih prijateljev tako, da nam je prostora primanjkovalo. Slednjič so prilomastili, kakor tropa obadov, vsi žalski in par celjskih socijalnih demokratov, češ, jih bodemo že »prehauptali«. Podpredsednik, č. g. Ulčnik, otvori zborovanje in izvrstno opisuje namen slov. katol. delavskega društva v Žalcu. Ko je koneal, vpraša, če ima kdo kaj dostaviti. Ilitro se oglasi g. Zarnik, kroiač iz Celja. Hotel je obširno gevoriti. Uvod bil \e precej dolg; takoj pa udrihne čez šole in sv. vero, na kar mu predsedništvo prepove govoriti. Za tem je g. Hribar v krepkem govoru pobijal socijal-dcinokraiične ideje in ugovore. Nato je govoril velikošolec gosp. Jak. Anlloga iz Gotovelj. Govoriti mu \e bilo o cerkvi in njenih sovražhikih. Opirajoč se na zgodovino, je jasno dokazal, da cerkev ni nikdar nasprotovala svobodi, omiki, vedi, domoljubju itd., pau pa ima za vse to že od nekdaj nevenljive zasluge. Prepričal nas je o važnosti in polrebi držav. Pokazal nam je miSljenje socijal-demokratičnih voditeljev iz njib lastnih spisov in govorov ter je njih krive nazore z domačimi izgledi osmešil in popolnoma ovrgel. Pa glejLc! že zopet se oghisi prejšnji nasprolnik, g. Zarnik. Ker je spet začel o šoli in rekel: naj bi se otroci ondi mesto drugih prcdmelov poslave učili, vzela se mu je na splošno zahtevanje beseda. In socijalni demokrati so popolnoma poraženi in poparjeni odšli. — Ko se |e prebral brzojavni pozdrav č. g. Dekortija, zaključi č. g. M. Ulčnik zborovanje, omenivši, da nasprotnikom iz srca odpuSča, saj je v nasprotniških na- čelih tudi nekaj zdravega jedra in v tem smo si jedini, da mi in oni težimo po zboljšanju propadlega delavskega stanu. — H koncu je društveni pevski zbor zapel »Delavsko pesem« in krasno Sattnerjevo »Na planine«, s čemur je pokazal, koliko se z marljivosljo v kralkem času doseže. Veseli smo se razšli, radujoči se lako sijajnega uspeha. G—i.