Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 1 nedeljo možne občasne padavine. Udeležimo se velike očiščevalne akcije Velenje je zraslo na žuljih delovnih ljudi, zato je udarniški duh še vedno med nami. To so številni pokazali že večkrat, pa tudi na veliki očiščeval­ni akciji lani. Mestna občina Velenje zato ponovno organizira delovno akcijo, s katero bodo nadaljevali lani začeto urejanje brežin reke Pake in Trebušnice. Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 2 DOGODKI 26. septembra 2013 »Huda ura« zaradi Mladinskega centra Na seji sveta Občine Šmartno ob Paki umaknili osrednjo točko dnevnega reda -Potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj in nagrad Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 23. septembra – V ponedeljek so se sešli na prvi seji po poletnih počitnicah svetniki ob­čin Šmartno ob Paki. Zanjo so imeli predvidenih 13 točk dnevnega reda, obravnavali so jih 12. Župan Janko Kopušar pa je predlagal umik točke dnevnega reda, zaradi katere so se v veliki meri zbrali na seji sveta -pre­dlog Odloka o prostorsko ureditve­nih pogojih občine 2012. ARSO »zapleta« Kopušar je pojasnil, da je predlagal umik omenjene točke dnevnega reda zato, ker niso zagotovljeni vsi pogo­ji za obravnavo. Vse od pomladi so intenzivno pripravljali omenjeni od­lok, s katerim bi omogočili gradnjo na parcelah, ki so bile v dolgoroč­nem prostorskem planu opredeljene kot zazidalne. Pridobili so vsa soglas­ja, razen Agencije RS za okolje (AR­SO). Ta je postavila 11 pogojev, od tega so jih izpolnili 10. »Žal, enega od pogojev zaradi pomanjkanja de­narja in tudi časa ni mogoče izpol­niti v tako kratkem času. Agencija namreč pogojuje dodelitev soglasja z zahtevo po izdelavi poplavnih kart za območje celotne občine. Imeli smo ustna zagotovila, da bomo lah­ko uporabili obstoječe poplavne kar­te, vendar nam je tik pred sejo sveta vodstvo ARSA posredovalo odklo­nilno mnenje. Zato sem se odloči za umik točke. Zelo smo razočarani, saj bi s tem odlokom omogočili gradnjo in širitev tudi poslovnih prostorov našim podjetnikom,« je vidno razo­čaran dejal Kopušar. Javni zavod Mladinski center močvirje? Poleg poročila o opravljenem de­lu nadzornega odbora občine v pre­teklem letu je njegov predsednik Alojz Slemenšek poročal tudi o ugotovitvah pri opravljanju nadzo­ra v javnem zavodu Mladinski cen­ter Šmartno ob Paki. Pričakovati je bilo, da bo razprava polemična, saj so te vedno takšne, kadar gre za omenjeni zavod. Tokratna pa je bila »huda ura«, kot se je izrazil eden od svetnikov. Pri nadzoru so namreč člani nadzornega odbora po njihovem mnenju ugotovili kar nekaj nepravilnosti. V razpravi je si­cer nekatere od njih direktor zavo­da Janez Dvornik označil kot spre­nevedanje. »Končno smo dočakali poročilo, sedaj vemo, kaj se dogaja v zavodu. Poročilo je »grozljivka«, javni zavod pa »močvirje, katerega talec je občina,« je menil svetnik Jo­že Slemenšek. Njegovim »težkim« besedam so oporekali nekateri sve­tniki, med njimi tudi župan Janko Kopušar. »Nekatere nepravilnosti v tem zavodu gotovo so. Bile so mor­da predstavljene malo preostro, od­ziv svetnikov pa je pregrob.« Javni zavod je lani ustvaril blizu 47 tisoč evrov izgube, zato je župan takoj po zaključnem računu za leto 2012 naložil vodstvu zavoda izdelavo sa­nacijskega programa. Svet javnega zavoda ga je sprejel in sedaj ga tudi izvajajo. »Prepričan sem, da bo pre­cejšen del te izgube že letos odpra­vljen,« je miril naelektreno ozračje Kopušar. V razpravi so kljub temu svetniki ocenili poročilo nadzorne­ga odbora za pozitivno, bili pa so tudi enotni, da bo moral javni za­vod prilagoditi delovanje nastalim razmeram in vložiti še več truda za pridobitev lastnih sredstev. Znani letošnji občinski nagrajenci Na razpis Občine za letošnje ob­činske nagrajence je prispelo 6 pre­dlogov. Člani komisije za priznanja in nagrade so svetnikom predlagali v potrditev, ti pa so sprejeli nasle­dnje dobitnike občinskih priznaj in nagrad za leto 2013: grb občine bo prejel Miran Rogelj (za dolgoletno delo in večletno predsedovanje od­boru invalidov ter za aktivno delo v moškem pevskem zboru); plake­to občine Karolina Podvratnik (za dolgoletno delo v kulturi in njen dragocen prispevek pri delovanju ter razvoju ljubiteljske dejavnosti v občini) ter skupina Vesele babice z Zdravkom (za večletno uspešno de-lo na glasbenem področju in ohra­njanju ljudske glasbe); naziv častni občan (posmrtno) pa bodo podelili Ivanu Rakunu za življenjsko delo in izjemen prispevek pri razvoju lokal­ne skupnosti ter dosežke, ki so ime­li trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. • NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Občine, pokrajine - še kaj sledi … Ploskanje športnim trojkam, ne evropski -Novo združevanje, novo razhajanje - Mir na krilih ptic - Savinjčani bi mokra, Slatinčani modra Dobili smo »petko«, ker smo lahko ploskali tudi trojkam! Ja, res smo na končanem evropskem prvenstvu zasedli peto mesto, naši navijači pa so tudi močno ploskali, kadar so igralci zadeva­li trojke. Nikakor pa pri nas nočemo zaploskati drugačni trojki. Evropski trojki, s katero nas nekateri še vedno strašijo. Tudi nekateri tako imenovani poznavalci menijo, da je ta trojka veliko bliže, kot si mislimo ali bi si želeli. Drugi skupaj z vlado menijo, da se znamo sami izvle­či iz krize. Za zdaj nas vlečejo iz krize s pasom. Vse bolj nam ga zategujejo! Ali se bomo izvle­kli, še ne vemo. Kot tudi ne, kaj pomeni, da je Slovenijo že takoj po volitvah omenila tudi Angela Merkel. Z zaskrbljenostjo … In ko ljudje pričakujejo vsaj malo več miru tako pri premagovanju krize kot na drugih področjih, vse pogosteje katera od strani vrže kakšno bombico. Niso še potihnila negodovanja o ukinitvi manjših občin (premajhne so vse zgor­njesavinjske in večina kozjansko-obsoteljskih) in združevanju, da bi tako prepolovili število občin, že so prišli podatki o veliki zadolženosti nekaterih občin. Za tem pa še Virantovo načrto­vanje združevanja na višji lokalni ravni, ko naj bi dobili le peščico pokrajin. Tako bi ena pove­zovala naše širše območje vse od avstrijske do hrvaške meje. Odmev s terena je marsikje ena­ko bučen kot pri nameri o ukinjanju oziroma združevanju občin. Zlobneži pravijo, da nam pri tem manjka le še naslednji korak, kakšna ideja o združevanju na še višji ravni. Saj mnogi pravi­jo, da z ravnanjem na mnogih ravneh še vedno sodimo na Balkan. Pa čeprav smo pred leti tako poudarjali, da sodimo v evropsko elito. A nam zdaj hoče ta elitna Evropa dati posebno lekcijo s trojko. Smo se za to borili?! Miru nam torej res manjka. Na vseh področjih, predvsem v srcih. Mir v srcih so v soboto v Celju razglašali mladi. Ne le iz Celja, iz vse države in celo tujine. Akcija, ki se je porodila na celjski osnovni šoli Lava, se je razširila po drugih celjskih šolah, nato po regiji in Sloveniji, preko partnerskih mest tudi v tujini. Tako je bilo v soboto v središču Celja res pestro, saj so mladi pripravili veliko prireditev, ljudem pa delili papirnate ptice. Ptice miru. Poslancem v Evrop­ski parlament pa so poslali poslanico z željo, da storijo več za mir. Miru še vedno tudi ni, ko gre za boj z vodo ali sušo. Ne le za to, ker denar za povzročeno škodo priteka tako počasi, morda še bolj za to, ker še ni načrtovanih dovolj ukrepov, da bi se vsaj v neki meri rešili teh katastrof. V Spodnji Savinjski dolini se po tem, ko so bili dokaj kritični do načrtovanih suhih zadrževalnikov, kot jih predvidevajo protipoplavni ukrepi, zdaj zavzemajo za mokre zadrževalnike. Zato, ker menijo, da bi s tem ubili dve muhi na en mah. S takimi zadrževalniki bi preprečevali poplave, zbrano vodo pa bi lahko uporabljali za nama­kanje polj. Koliko vode bo pred ureditvijo še preteklo in koliko jih bo še morila suša, nihče ne ve. Modri pa bodo v Rogaški Slatini. Tudi tam bodo v središču kraja namreč začrtali modre cone. Taka cona bo zaenkrat le v sredi­šču mesta, sicer bo na voljo še dovolj parkirnih mest, kjer bo parkiranje avtomobilov brezplač­no. Sicer pa v tem zdraviliškem kraju, kot smo že tudi poročali, pridno gradijo garažne hiše. Čim več pločevine bi namreč radi spravili pod zemljo, da ne bi kvarila podobe kraja. V Novi Cerkvi pri Vojniku pa je bila v nede­ljo sklepna slovesnost letošnje Slomškove nedelje. Začeli so jo z molitvijo za Cerkev na Slovenskem – času primerno. Slomšek je, kot je znano, kot župnik služboval v več krajih na Celjskem, kot škof pa je zaslužen za prenos sedeža škofije iz Andraža na Koroškem v Mari­bor. Kaj se je zadnji čas dogajalo z mariborsko nadškofijo, se pa ve. n k Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, Tisk: Tiskarna SET, d. d. telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se E-mail: press@nascas.si plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 3 AKTUALNO 26. septembra 2013 dno in zavzeto delajo že 26 let. Po njihovi zaslugi sta kraj in tudi ve­lenjska občina še bolj prepoznana v slovenskem prostoru. Plaketo je prejela tudi Jožica Grobelnik, dol­goletna mentorica krožka Sloven- Velenje bilo in ostaja moderno mesto Osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Velenje dokaz več, da je mesto drugačno, posebno – Glavna ske ljudske vezenine in gonilna si­pozornost posvečena šestim dobitnikom občinskih priznanj la ohranjanja kulturne dediščine o ljudskih vezeninah v Šaleški dolini, iskanjem po slovenski ljudski zakla-Bojana Špegel no mesto«, je bila rdeča nit letošnje Polno dvorano velenjskega kul-pa mesta, ki so za bivanje zelo pri-Tri plakete … dnici ob sodelovanju s strokovnjaki osrednje slovesnosti ob občinskem turnega doma so ustvarjalci priredi-jetna, prijazna do domačinov in Najprej sta župan in predsednik s področja vezenin svoje znanje pre- Velenje, 19. septembra – Na prazniku. Na njej je bila osrednja tve povabili na svojevrsten sprehod obiskovalcev, naklonjena gospo-komisije za priznanja sveta MO Ve-naša tudi na druge. predvečer občinskega praznika je pozornost posvečena dobitnikom po mestu moderne, ki je že ob svo-darstvu in podjetniškim idejam ... lenje Ludvik Hribar podelila plake­ bil oder velenjskega doma kulture letošnjih občinskih nagrad in pri-jem nastanku veljalo za najsodob-In so taka, ki to niso. V Velenju se te. Prejela jo je Medobčinska zveza … trije zlati grbi okrašen s sončnicami in premogom. znanj, prireditev pa je bila z drzno-nejše mesto v Jugoslaviji. Plesalke vsekakor ves čas trudimo, da se uvr-prijateljev mladine Velenje, prevzel Najvišje priznanje, grb Mestne ob- Dvema simboloma mesta, ki je dan stjo in modernim pristopom velenj-Plesnega studia N in intermedijski ščamo v skupino prvih. Tudi med pa predsednik Zdenko Gorišek. Hu-čine Velenje, je prejelo Društvo mo­ kasneje praznovalo 54. rojstni dan. skih umetnikov prav takšna, kot je umetnik Stane Špegel so z avtor-temi želimo biti med boljšimi, uspe-manitarna, človekoljubna organiza-delarjev »Modelar« Velenje, ki letos »Velenje, mesto moderne – moder-bil slogan prireditve. Zelo sodobna. sko glasbo, videom in koreografijo šnejšimi. Naši cilji so visoko zasta-cija, katere temeljni cilj je dvig kako-praznuje 50-letnico uspešnega delo­vanja. Dobili so ga za uspešno delo, tekmovalne dosežke ter prispevek k prepoznavnosti Velenja, prevzel pa ga je predsednika društva Stane Ho­čevar. Povedal nam je: »Obletnico smo zaznamovali marca, moram pa priznati, da najvišje občinske na­grade nismo pričakovali. Vsi člani društva smo je iskreno veseli, saj bo za nas spodbuda tudi za delo v prihodnje. Ker imamo majhne dru­štvene prostore, jo bo doma hranil nekdo od nas.« Karl Čretnik je prejel grb Mestne občine Velenje za dolgoletno priza­devno in uspešno delo v kulturi ter za prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Velenju. V petdesetih letih je odigral 427 gledaliških pred­stav, 35 gledaliških vlog in režiral 18 gledaliških predstav. Danes je po­memben povezovalni člen starejše in mlajše generacije Gledališča Vele­nje. Občutke ob prejemu nagrade je delil tudi z nami: »To je priznanje tu­di vsem mojim soigralkam, soigral­cem in gledalcem, ki so spremlja­li naše predstave. Na ta oder sem stopil avgusta 1963. Čeprav so na njem že trikrat zamenjali deske, še vedno nastopam na njem. Linhart je rekel: »Eden drug'mu ogenj daj­mo«. Kot igralec dajem gledalcem tudi svoje občutke, upam, da tudi oni enako čutijo. Če mi bo zdravje služilo, bom še igral. To je v meni, s tem sem zastrupljen.« Tretji dobitnik zlatega grba MO Velenje Franc Žerdoner je eden naj­bolj prepoznavnih slovenskih har­monikarjev, vodij narodnozabavnih ansamblov in skladateljev narodno­zabavne glasbe. Še vedno poje in igra na svojo harmoniko, še vedno ustvarja novitete. Grb je prejel za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v glasbi ter za prispevek k pre­poznavnosti Velenja. Za svoje delo je doslej prejel že več nagrad, ki so mu bile vedno spodbuda za delo v prihodnje. In kaj mu pomeni obči­nska nagrada? »Zame je to prizna­nje eno največjih. Pa ne zato, ker bi bilo največje, ampak zato, ker je iz domačih logov. Dobil sem ga od prisotne, med katerimi so bili tudi vljeni, stremimo k učinkovitosti, h ljudi, s katerimi živim in sodelujem, predstavniki številnih prijateljskih kvaliteti, k stalnemu izboljševanju. ki so mi tudi omogočili, kar sem naj­evropskih mest, poslanci, svetniki Vendar vedno ostajamo realni, na­ raje počel in počnem. Zavedam se, in direktorji večjih družb, prepriča-loge postavljamo v okvire izvedlji­ da je najtežje, da te za delo nagradi­li, da Velenje ni le mesto moderne, vega.« Potem je nanizal investicije jo doma, zagotovo pa bo tudi ta na­ampak tudi moderno mesto! In da v zadnjem letu, poudaril, da mesto grada zame velika spodbuda za glas­v njem še vedno velja, da se vse vrti ostaja socialno, podpira kulturo, beno ustvarjanje in poustvarjanje. okoli premoga. šport in dobre ideje. Da je tako, se je zahvalil tudi celotnemu mestne­ 20 ognjev za 20. september Prijetno, domačinommu svetu. »Pri nas vsi sodelujemo, Pred kulturnim domom so vsem, Slavnostni govornik župan Bojan pa se poslušamo in slišimo, spoštu­ prijazno mesto vsak prispeva svoj delež. Predvsem ki so spremljali osrednji dogodek Kontič je v besedi orisal čas od lan-jemo in upoštevamo. Kritizerstva v ob občinskem prazniku, poseben skega do letošnjega praznika. Bil je našem mestnem svetu praktično ni praznični pozdrav – 20 ognjev za zadovoljen in vesel, ker se lahko v več. Sta pa kritičen pogled in pre­ 20. september – pripravili člani ke­enem letu veliko zgodi, veliko na-soja vedno dobrodošla, saj lahko ramičarske skupine Gambatte, ki redi. Potem pa poudaril: »Pridite in le tako svoje delo še izboljšujemo.« deluje v okviru Društva šaleških li­ si oglejte mesto moderne arhitektu-Na koncu je poudaril, da je najve-kovnikov. Za glasbeno spremljavo re, vrtno mesto, socialistični čudež. čja želja občinske uprave in njega vosti življenja otrok, mladostnikov prazničnega druženja pa je poskrbel Idealno mesto idealnega družbe-dati prebivalcem čim več dobrih ra-in družin, kar dosegajo s številni-Korun štrajh kvartet. V ne prehla­ nega reda! Tako so pred desetletji, zlogov, da imajo svoje mesto iskre-mi projekti, je plaketo prejela ob dnem večeru se je večina še dolgo ob rojstvu najmlajšega slovenskega no radi. Ponos na tiste, ki k temu 60-letnici delovanja. Predsednica zadržala na ploščadi in praznovala, mesta, vabili v Velenje. Danes ve-prispevajo, pospremljen z bučnimi Turističnega društvo Vinska Gora kot se za praznik spodobi. mo, da idealnega družbenega reda aplavzi, je vel tudi iz podelitve še-Mateja Učakar je plaketo prejela v • ni. In tudi idealnega mesta ne. So stih občinskih priznanj in nagrad. imenu vseh članov društva, ki pri- Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 4 POLITIKA 26. septembra 2013 sredstva, ki so namenjena delova-telefon ... raje plačam sam, kot da da z novimi pravili kakšnega poseb­nju svetniških skupin, uporabiti iz-bi dovolil, da mi kdo zaradi prora-nega manevrskega prostora tako ni- Koliko porabijo svetniki? ključno za namene, ki jih določa čunskih sredstev roko zvija,» pravi mata: »Denar gre za plačilo obvestil pravilnik,« pravi in v šali doda, da svetnik Robert Bah, ki bo mogoče o delovanju v sredstvih javnega ob­iz teh sredstev ne plačujejo klobas del denarja – ali pa tudi ne – letos veščanja, pisarniški material in tele- Vse svetniške skupine ne porabijo toliko, kot jim odmerja proračun in viskijev. porabil za plačilo pravnega nasveta. fon. Potem pa se že konča.« Petčlanska svetniška skupina De-Andrej Kuzman, vodja svetniške -V Velenju na svetnika 2.700 evrov letno, v Šoštanju 600, v SUS ima letos možnost črpanja bli-skupine Nova Slovenija, je tudi sam. V Šoštanju poraboŠmartnem ob Paki 350 zu 14.000 evrov. »Denar pora- vestno spremljajo bimo predvsem za računalniško V Občini Šoštanj je za delo­opremo, pohištvo, pisarniški vanje svetniških skupin v pro-Milena Krstič - Planinc V Velenju dobrokopiranje in administrativno po-material, poštne in telefonske računu zagotovljenih 12.000 opremljeni zmoč,« pravi vodja svetniške sku-storitve, seznanjanje javnosti o evrov ali drugače – 50 evrov Šaleška dolina -Svetniki v občin-računalniki pine SD Bojan Škarja. delu svetniške skupine ter na­ na svetnika na mesec. Naj­skih svetih, povezani v svetniške sku-V Mestni občini Velenje lahko Desetčlansko svetniško skupino kup publikacij,« je naštel vodja močneje zastopana stranka, pine, za delovanje letno prejemajo 33 svetnikov in svetnic letos po-SDS vodi Franc Sever. Proračun Srečko Korošec in dodal, da se- SDS, dobi največ. Za devet znatna sredstva, čeprav ne več toli-rabi 90.000 evrov, kar na enega ji za delovanje v letošnjem letu od-veda, če sredstev ne porabijo, svetnikov in svetnic v 20-član­ko, kot so jih nekdaj. Denar, ki ga svetnika znese 2.722 evrov. Naj-merja okoli 27.000 evrov. Skoraj te vrnejo nazaj v proračun, saj skem svetu 450 evrov na me­prejemajo pa mora biti porabljen na-večja svetniška skupina so Social-polovico porabijo za objave v me-so iz enega v drugo leto nepre­ sec, na leto 5.400 evrov. »Sred­mensko. Vvečjih občinah ga je več, v ni demokrati (SD) z 12 članicami dijih, da volilce seznanjajo s svo-nosljiva. stva lahko svetniške skupine manjših manj. Vse svetniške skupine in člani. Za delovanje jim je letos jimi pogledi, aktivnostmi. Kar ne-Kar nekaj svetniških skupin namenijo za prava svetovanja, tudi ne porabijo vsega. Če ga ne, se na voljo dobrih 32 tisoč evrov. Za kaj porabijo za pisarniški materi-pravzaprav ni skupin, saj šte­ materialne stroške, strokovno na koncu leta vrne v proračun. kaj jih bodo porabili? »Za izdelavo al, računalniško in drugo opremo. jejo le po enega svetnika. Ta­literaturo, računalniško opre- Koliko denarja občinski proraču-glasila skupine svetnikov Info ob-»Vsako leto nabavimo kak preno-ka je denimo Stranka mladih mo,« pravi predstavnica za ni v treh šaleških občinah namenja-čan, za pisarniški material, objave, sni računalnik. Z njimi so opremlje-Slovenije. Proračun ji za delovanje »Do nedavna, do novih pravil, smo stike z javnostjo Občine Šoštanj jo zagotavljanju pogojev za delo čla-telefonske storitve, vzdrževanje in ni vsi svetniki in svetnice. Sem ve-namenja natanko 2.722 evrov. »Le-del tega denarja namenjali za na-Tjaša Rehar in doda, da porabo nov sveta, za kaj ga porabijo? nakup računalniške opreme, foto-lik zagovornik tega, da je potrebno tos nisem porabil še ničesar. Papir, jem prostorov v gasilskem domu v vestno spremljajo. Šaleku, kjer imamo pisarno. Ker to po novem ni več mogoče, se bomo V Šmartnem ob Paki morali dogovoriti drugače. Sicer pa niso porabili niti evra denar zlahka porabimo za telefon, V Občini Šmartno ob Paki, kjer internetne povezave, za kakšno če-v štirih svetniških skupinah deluje Za Golte dvajset tisočakov stitko in izobraževanje.« Jože Kav-13 svetnikov, je za njihovo delova­tičnik (samostojni svetnik) pravi, da nje letos predvidenih 4.500 evrov. onido Ojsteršek,Jerico Koren in Le-lel bi slišati delna poročila o gradnji denar porabi za seznanjanje volilcev »A porabljenega ni bilo še ničesar,« Potrdili nagrajence ona Zaveršnika ter tri namestnike Vrtca Šoštanj, zanimalo pa ga je tu­ o svojem delu, za delovanje pisarne, pravi tajnik občinske uprave Drago članov. Član nadzornega sveta Ko-di, kako poteka gradnja hiše za dru­ pisarniški material in brošure. Kovač. Skladno z odlokom pa so – Zapolnili in munalnega podjetja Velenje bo Da-žino Siherle v Zavodnjah. Vodja samostojne svetniške skupi-sredstva namenjena za izobraževa­ imenovali komisije vid Ravnjak, predstavnice Občine Janez Viktor Zacirkovnik je pre- ne (dva svetnika) Mihael Letonje do-nje, pravna svetovanja in tolmače­Šoštanj v svetu javnega zavoda Vr-dlagal pripravo idejnega projekta za da, da sredstva, dobrih 5.400 evrov, nja, plačilo storitev in materialnih tec Šoštanj Alenka Verbič,Jasmina prizidek h glasbeni šoli, mag. Vilmo s kolegom samostojnim svetnikom stroškov ter za strokovno literaturo. Milena Krstič - Planinc Kugonič in Andreja Osterc, v svetu Fece je zanimalo, kdaj se bo pričela porabita strogo namensko, sicer pa, • zavoda Lekarna Velenje pa mag. obnova ceste proti Lokovici in ka­ Šoštanj, 18. septembra – Sredi-Judita Čas Krneža. ko je s športnim parkom v Šošta­na seja je potekala pred osrednjo Občinski svet je soglašal tudi s po-nju, Boris Goličnik pa bi želel Wi-Fi svečanostjo ob prazniku občine Šo-večanjem osnovnega kapitala druž-točko v sejni sobi v občinski stavbi. štanj, zato so bili na njej v ospredju be Golte, in sicer z 20.000 evri. De-Šoštanjski svetniki so se na zadnji dobitniki letošnjih priznanj in pla-lež Občine Šoštanj, ki trenutno zna-seji pred poletnimi počitnicami, ko ket. Članice in člani sveta so jih so-ša 1,2 odstotka, se bo glede na vpla-so se seznanili z delom Centra za glasno potrdili. čan znesek ustrezno povečal. vzgojo, izobraževanje in usposablja- Kar nekaj točk je bilo povezanih Še najbolj živo je bilo pri vpraša-nje Velenje, obiskujejo ga tudi Šo­z imenovanji. Tako so za obdobje njih in pobudah. Darko Lihteneker štanjčani, odrekli sejnini v korist štirih let imenovali občinsko volilno jih je nanizal več. Med drugim je centra. Direktor mag. Aleksander komisijo v sestavi Anica Zajc (pred-predlagal, da bi v Kajuhovem par-Vališer se jim je za njihov prispevek sednica), Alenka Kompan Zajc (na-ku namestili kamere, v krožišče pri v višini 1.600 evrov, ki jim veliko mestnica predsednice) ter člane Le-TEŠ umestili semafor za pešce, že-pomeni, pisno zahvalil. • Kavšku še tretji mandat Šoštanj, 9. septembra -Romanu Kavšku so na seji zaupali še en, tokrat že tretji mandat vodenja OO NSi Šoštanj. Poudarja, da je na­slednje leto volilno leto in da si bo OO NSi Šoštanj prizadeval, da bodo imeli na listah dobre kandidate, ki bodo izražali interese volil­cev občine Šoštanj. • Občine Zgornje Savinjske doline brez milijona evrov? Gornji Grad, 23. septembra – V bilo – po njihovem mnenju – po­ javno dostopnih podatkov, bi po so predvsem podeželske. Prebival­ ponedeljek so se sešli na kolegiju trebno pripraviti strategijo razvoja noveli občine v dolini izgubile vsaj ce slednjih to potiska v neizbežno župani sedmih občin Zgornje Sa­ in morebitne spremembe preveriti milijon evrov na leto ne glede na nji­ nazadovanje ter životarjenje ne gle­ vinjske doline. Osrednjo pozornost na referendumu v lokalnem okolju, hovo število. Na drugi strani pa naj de na število občini v dolini. To je so namenili noveli Zakona o finan­ kjer se spremembe predvidevajo. bi pridobile mestne občine z večjo pot v dodatno centralizacijo drža­ ciranju občin, dotaknili pa so se še Predlogu Zakona o financiranju gostoto prebivalstva. ve, kar je v nasprotju z načeli Evro­ napovedanega združevanja občin. občin pa predlagatelj ni predložil Na pristojne organe in ministrstva pske listine o lokalni samoupravi, V zvezi s slednjim so menili, da novih izračunov o višini financira­ so župani občin Zgornje Savinjske katere podpisnica je tudi Republi­ predlogi za združevanje ne vsebu­ nja, iz katere bi bilo razvidno, ko­ doline zato s kolegija naslovili oster ka Slovenija. jejo dovolj jasnih argumentov, stro­ liko pridobi oziroma izgubi posa­ protest. Vanj so zapisali, da novela n tp kovnih podlag in analiz. Za vsako mezna občina. Glede na izračune, še dodatno siromaši finančno šib­ spremembo lokalne samouprave bi ki so jih pripravili sami na osnovi kejše lokalne skupnosti. Med njimi Občankaminobčanom. občineoštanj Obvašempraznikuvamizrekamo. iskrenososedskovoščioz. najbojšimiejamizaobiovoje. enerijeambiijinuspehovpo. potehdozačrtanihijev. Privoščimovamprijetno. bivanjevokojukia. soustvarjateinše. naprejdovojdobrih. izzivovzaprijazno. občinopovašihejahin. potrebahPasproščeno. invedropraznovanje! imenuobčankinobčanov. občinemartnoobPaki Jankoopušarupan Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 5 PRAZNIČNI INTERVJU 26. septembra 2013 čah, v Skornem – Florjanu od lipe jekt je izdelan, izvajalec izbran in do Fajdiga, iz Florjana proti Mla-začenja se. Pred nami je obnova karju in na Koroški 3 v Šoštanju. ceste skozi Metleče, v Zavodnjah, Ljudje so zadovoljni. deloma v Topolšici in Ravnah.« Občina Šoštanj blizu ljudem Tudi pri vodovodu, projektu vseh treh šaleških občin, dela potekajo. 30. september je praznik občine Šoštanj. Čeprav Oskrba z vodo je v občini Šoštanj se med letom z županom Darko Menihom 88-odstotna. Najslabše je v Ravnah, srečujemo na številnih dogodkih, je praznovanje kjer je pokritost komaj 39-odstotna. priložnost za strnjen pogled tako za nazaj kot Zdaj bo vsako gospodinjstvo dobi­ naprej. lo to nujno potrebno dobrino in v Ravne vode ne bo več treba voziti s Milena Krstič - Planinc mljate. Kaj ima lokalna skupnost cisternami. Dela tečejo tudi v Flor­ od tega? janu, kjer obnavljamo še cestišče. Lani kmalu po »Vseskozi ji je stala ob strani in še stoji. Bila so nasprotovanja, a mi Bilo pa je nekaj zapletov pri vodo­oskrbi. Bili smo zaskrbljeni in tudi prazniku udarila voda smo se zavedali, da smo v Šošta­ malo nervozni, projekti morajo biti nju, da smo v Šaleški dolini in vse­ namreč končani do roka. A zdaj so Slab mesec po lanskem prazno­ skozi podpiramo izgradnjo bloka prve lopate zasajene. vanju 5. novembra je po Šoštanju 6. Zavedamo se, kaj TEŠ pomeni udarilo vreme. Plazovi, uničene za celo Slovenijo. Žal se veliko Slo- Ceste – večno ceste, poplavljeni objekti ... Dobro v slabem je bilo, da se je ob tej kata­ vencev tega, da Šoštanj daje tretjino električne energije Sloveniji, ne za­ neizpeta pesem strofi izkazala in pokazala dobrota veda. Pomagali smo pri pridobitvi Ceste so večno neizpeta pesem ljudi, društev, organizacij. Ta je gradbenih, okoljevarstvenih in dru­ tako veliki občini po površini, kot bila neizmerna, škoda pa ogromna. gih dovoljenj. je Šoštanj. Lanska zima, ki je bila »Dan pred tem je bil še krasen Elektrarna je na samem robu dolga, je pustila veliko lukenj. Vam dan. Človek ne more verjeti, kako mesta, 50 metrov stran od hiš. Darko Menih: »Bodimo pon osni na praznik in ga ponosno je uspelo »zaflikati« vse? se lahko v enem dnevu vse obrne Stanovalci so to sprejeli. praznujmo!« »Ne še povsem, a se trudimo. Zi­ na glavo. Nižinski deli občine so se znašli v vodi, višje so zdrsnili plazo- Krajevne skupnosti imajo pod­pisane odškodninske sporazume, Veliko pričakujejo od Kje jim bo po končanih projektih ma je bila dolga, stroškov z njo ve­liko. Krajevne skupnosti so skoraj vi ... Odneslo je nekaj mostov, zaliti so bili objekti. Katastrofa. letos je začasni odškodninski spo­razum podpisan tudi z Občino Šo­ kohezije zdaj lažje? »Kohezijski projekt je največji ves denar, ki ga imajo za delovanje, porabile na cestah. Čaka nas še ob- Na teren so šli gasilci, civilna za­ štanj. Denar, ki ga dobimo, umno Letošnje leto pa tudi pri vas teče projekt vseh treh občin. Pri kanali­ nova ceste za graščino proti Loko­ ščita, humanitarne organizacije, po­ porabimo, obnavljamo infrastruk­ v znamenju velikega kohezijskega zaciji sodelujemo z Velenjem. Pote­ vici, ki je v obupnem stanju. Ljudje samezniki, vključila so se podjetja, turo.« projekta vodooskrbe in kanaliza­ ka zgledno. Veliko je bilo že nareje­ kličejo, se pritožujemo ... Lahko jim koncesionarji z gradbeno mehani­ Nedaleč stran rušite objekte na cije. Kje so bile zadrege največje? nega: ureditev kanalizacije v Metle­ rečem le, naj še malo potrpijo. Pro­ zacijo pa so poskrbeli za prevoznost mestu, kjer bo stal nov vrtec. Obči­ cest, da so ljudje lahko prišli domov na se je odločila za javno-zasebno in zaščitili svojo lastnino, na pomoč partnerstvo z Esotechom, tako za nam je priskočila vojska.« gradnjo kot obratovanje. Nov vrtec Škoda je bila ogromna. je prepotreben, javno-zasebno par­ »Natanko 5.223.000 evrov. Priza­ tnerstvo pa je bilo glede na stanje detih je bilo 32 poslovno-stanovanj­ financ dobrodošlo? skih objektov, 150 stanovanjskih, »Tu in tam kdo pravi, da šole ru­ 55 kmetijskih gospodarstev, skoraj šimo po tekočem traku. Zdaj je pa­ 200 sproženih plazov, poškodova­ dla že druga šola v mestu. Obe stari nih 150 kilometrov občinskih cest, šoli sta zdaj združeni v eni, novi šo­ osem mostov, nekaj jih je celo od­ li Karla Destovnika – Kajuha, kjer neslo. Sanacija še traja, začeli pa so pogoji bistveno boljši, kot so bili smo jo praktično že isti dan.« v starih šolah. Tako bo tudi z vrt- Koliko vam je nakazala država? cem. V novem vrtcu bodo pod eno »Ko smo začeli sanacijo, smo ta­ streho oddelki, ki so zdaj na petih koj porabili 750.000 evrov, od drža­ lokacijah po celem mestu. Vsi se že ve pa smo pred kakšnim mesecem veselimo 1. septembra 2014, ko bo dobili 271 tisoč evrov interventnih vrtec odprl vrata. sredstev. Razliko smo trenutno po- Na prostoru, kjer je stala preko krili z denarjem iz občinskega pro­ sto let stara šola Bibe Roecka in so računa, a s tem povzročili v njem jo obiskovali mladi, se bo pedago­ velik primanjkljaj.« ška dejavnost tako nadaljevala in Župan je krvodajalec. Kaj ste uspeli v slabem letu odpra­ to je dobro.« viti, obnoviti? »Veliko je bila narejenega. Odpra­ vljeni so številni plazovi, veliko usa­ dov, zajed v cestah in potokih.« Logično je torej, da bodo med leto­ šnjimi dobitniki priznanj in plaket, ki jih boste podelili v ponedeljek, kar trije od tistih, ki so se takrat izkazali, posameznik in dve huma­nitarni organizaciji. Iskrene čestitke ob prazniku »Špital je šel, ko je Velunja drla po povsem novi strugi, odnesla most in cesto, reševat celo družino, na kocko postavil svoje življenje. S traktorjem Občine Šoštanj, 30. septembru. se je prebil do njih in jih pripeljal na varno. Rdeči križ in Karatas pa sta se izjemno izkazala pri delitvi pomoči. Pomoč je prišla iz državnega prora­ čuna, obe organizaciji pa sta jo raz­ delili na osnovi popisa škode, ki so jo komisije ugotovile na terenu. Pomoč so nudila tudi podjetja, zasebniki, pa tudi občina Šoštanj je 113 posame­ Župan Darko Menih, prof., znikom prispevala po 300 evrov.« Ko že govorimo o nagrajencih. Svet in uprava Občine Šoštanj Eden od njih je kri daroval že stokrat. Tudi vi ste krvodajalec. Malokdo ve, da ste kri darovali že več kot tridesetkrat? »Krvodajalec sem res že dolga leta, kri pa sem daroval triintridesetkrat.« Živijo s Tešem in ob njem in z blokom 6 Največja naložba v državi, blok 6 v Šoštanju? Gradnjo in vse, kar se dogaja v zvezi z njo, strpno spre- Pa novi odseki, novi mostovi? »Zgradili smo nekaj mostov, ki jih je odneslo, obnavljamo ceste od Grebenška do Mostnarja in od Mostnarja do Mežnarja, en most je že gotov, drugi most pa v izgra­dnji. V Florjanju je ogromno grad­bišče, tam hkrati saniramo plaz Les­jak. Veliko je obvozov. Na začetku šolskega leta smo imeli kar nekaj zadreg s prevozi otrok v šolo in iz nje, a se zadeve zdaj počasi norma­lizirajo.« Brezposelni so, delovnih mest ni Statistika pravi, da so zaposleni v občini Šoštanj po plačah v samem slovenskem vrhu, veliko Šoštanjča­nov pa je brez dela? »V občini Šoštanj je 11,4-odstotna brezposelnost, 464 ljudi je v eviden­ci brezposelnih zavoda za zaposlo­vanje. Pomagamo jim z enkratnimi denarnimi pomočmi, pri plačevanju osnovnega zdravstvenega zavaro­vanja pomagamo 195 občanom. Rdeči križ trikrat letno razdeli po 110 prehrambenih paketov, kar kri­je proračun občine. Možnosti za zaposlitev pa v Šošta­nju ni. Propadli so Vegrad, Patria, Notranja oprema ... Veliko smo iz­gubili in to nas tepe.« Ljudem pride prav vsak evro. Po tistem, ko je za Šoštanjčane ostala mestna blagajna v Velenju, kjer se da položnice poravnati brez provizije, zaprta, je bilo kar nekaj vprašanj, pobud, kritik ... Zdaj bodo imeli vaši občani možnost, da položnice brez provizije porav­najo »doma«. »Veliko je bilo kritik, saj nas je ko­nec koncev 8.700. Veliko Šoštanjča­nov je dejansko položnice plačevalo v mestni blagajni v Velenju, kjer so imeli posluh tudi za nas, za kar se moram zahvaliti. Zdaj smo se od­ločili, da odpremo svojo blagajno. Ta bo v prostorih, kjer je krajevna pisarna UE. Urejena bo po vseh predpisih. V njej bo plačilo polo­žnic brez provizije možno dvakrat tedensko.« Življenje v Šoštanju Kaj pa življenje na sploh? Koliko je ali pa ni pri vas dolgčas? Se dogaja? So možnosti za športno udejstvova­nje, kulturo, zabavo? »Veliko možnosti je za vse. Ima­mo objekte, igrišča, dvorane ..., tako v mestu kot krajevnih skupnostih na podeželju. Društveno življenje je pestro. 24 športnih klubov in dru­štev je vključenih v Športno zvezo, na območju občine deluje okoli 20 kulturnih društev, tukaj deluje 12 humanitarnih organizacij. Njiho­va dejavnost je bogata v njih lahko vsak občan najde kaj zase. Tudi dru­gače je pri nas marsikaj zanimivega. Naj omenim, da je bogato tudi se­jemsko življenje. Štiri sejme organi­ziramo vsako leto, prav to soboto je pred nami Šmihelov. Trudijo se v Zavodu za kulturo, Muzeju usnjar­stva na Slovenskem ... Sploh pa je s prireditvami bogat september. Va­bim občane, da pridejo blizu.« Praznik je priložnost za čestitko? »Bodimo ponosni na praznik in ponosno ga praznujmo! Družimo se, spoštujmo, bodimo strpni. Str­pnost je v teh časih še posebej po­membna in potrebna. Vse pa vabim na osrednjo slovesnost ob prazniku – 30. septembra ob 19. uri v kultur­ni dom.« • Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 6 GOSPODARSTVO 26. septembra 2013 Gorenju dolgoročno sindicirano posojilo SID banke in NLB s posojilom spodbujata razvoj Gorenja, ki se s tem ni dodatno zadolžilo, ampak finančno okrepilo Velenje, 19. september – Predse­dnik uprave Gorenja Franjo Bobi­nac, predsednik uprave NLB Jan­ko Medja in predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan so podpi­sali pogodbo, s katero bosta NLB in SID banka Gorenju zagotovila dolgoročno sindicirano posojilo v višini 30 milijonov evrov. NLB in SID banka s tem izražata zaupanje v Gorenjevo strategijo razvoja in se predstavljata kot proaktivna par­tnerja slovenskemu gospodarstvu tudi v kriznem obdobju, pri čemer so najpomembnejši zlasti pogoji in ročnost kredita. Ročnost posojila Gorenju je 5 let, pri čemer prejeto posojilo ne povečuje zadolženosti Gorenja. Banki NLB in SID bosta v odo­breno posojilo prispevali vsaka po polovico zneska. Gorenje bo sred­stva namenilo za investicije v pre-nos proizvodnje pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje ter za nadaljnje izboljšanje strukture ročnosti obstoječih virov financiranja. Gorenje se je lani decembra za podobno dolgoročno sindicirano posojilo v višini 50 milijonov evrov dogovorilo tudi z banko Sberbank Europe. Predsednik uprave Gorenja Fra­njo Bobinac je ob tokratnem pod­pisu dejal: »Z novim dolgoročnim posojilom krepimo finančno sta­bilnost Skupine Gorenje, kar je v času še vedno težkih razmer na trži­ščih in glede na prestrukturiranje, ki ga izvajamo in katerega del so tudi strateške selitve proizvodnje, zelo pomembno. Sindicirano posojilo je izkaz zaupanja NLB in SID banke v Gorenje in Gorenjevo strategijo razvoja, vendar tudi potrditev, da slovenske banke zagotavljajo finan­ciranje kakovostnih projektov. Go­renje s SID banko sodeluje že zelo dolgo tako finančno kot zavaroval­niško, tovrstnemu sodelovanju se s svežim posojilom ponovno priklju­čuje tudi NLB.« Predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan pa je dodal: »S tem financiranjem nadaljujemo uresni­čevanje svoje vloge, da kot razvojna banka spodbujamo razvoj sloven­skih podjetij, tako da jim omogoča­mo izenačitev finančnih pogojev. S tem omogočamo večjo konkurenč­nost podjetij, ki ohranjajo in ustvar­jajo delovna mesta ter prispevajo k trajnostnemu razvoju Slovenije.« Predsednik uprave NLB Janko Medja: »NLB aktivno spremlja in finančno podpira najbolj vitalni del slovenskega gospodarstva, ki je kljub izjemno zahtevni situaciji doma in ostri konkurenci na tujem razvojno usmerjeno, ima trge, pra­ve produkte in tudi ustrezen denar­ni tok. Za dobre družbe, kot je Gorenje, je v NLB vedno interes za sodelovanje; vedno smo vese­li, ko lahko investiramo v dobre projekte. Ponosni smo, da smo v konkurenci bank finančni partner Gorenja in svoje sodelovanje po­novno krepimo.« • Nov Gorenjev studio v Murski Soboti Murska Sobota -Danes ob 11. uri bo Gorenje v trgovskem centru na Len­davski 66 bodprlo svoj razstavno-prodajni studio, v katerem bodo predstavi­li vse svoje novosti. V tem delu Slovenije doslej niso imeli svoje prodajalne. Premogovnik na mednarodnem kongresu rudarstva v Makedoniji Ohrid -Premogovnik Velenje je sodeloval na mednarodnem kongresu rudarstva Balkanmine, ki so se ga udeležili rudarski strokovnjaki Jugovzho­dne Evrope (lani je bil v Velenju). Velenjski strokovnjaki so sodelovali z osmimi referati, in sicer so predstavili trajnostni razvoj znane Velenjske odkopne metode, čiste premogovne tehnologije, sorpcijske lastnosti ve­lenjskega lignita, prenovo starih železniških predorov in druge zanimive teme. Na sejmu, ki je potekal ob tem dogodku, so še dodatno predstavili svoje dosežke, opremo, tehnologijo in znanje. Plan izpolnili že 95-odstotno Šoštanj -Čeprav je že v začetku poletja kazalo, da bo poslovno leto za Termoelektrarno Šoštanj slabo, saj so bile hidrometeorološke razmere re­kordno ugodne, se je potem vse obrnilo. Poletna vročina je povečala potre­be po termoenergiji. »Znova smo dokazali, kako pomembna je naša vloga znotraj slovenskega energetskega sistema,« pravi direktor Peter Dermol. Proizvodnja v poletnih mesecih je bila rekordna, najvišja v zadnjih dvajse­tih letih. Tako so letni plan za letos izpolnili že petindevetdesetodstotno in ustvarili za 2,7 milijona višji dobiček, kot so načrtovali. Tudi gradnja šestega bloka uspešno napreduje, opravili so že več kot 80 odstotkov vseh del in porabili milijardo evrov. V tem času si prizadeva­jo, da bi rok izgradnje, ki je predviden za konec leta 2015, zmanjšali. Do konca prihodnjega meseca morajo pripraviti po nalogu vlade nov, šesti noveliran investicijski program, v kar je vključena večina njihovih strokov­njakov. Dermol je prepričan, da jim bo to uspelo, še vedno pa čakajo na nekaj »vhodnih« podatkov, ki jim jih mora dati država. Montirali bodo novo turbinsko opremo Ljubljana -Esotech je podpisal pogodbo z Litostroj Powerjem za demon­tažo stare in montažo nove turbinske opreme dveh agregatov za avstrij­skega investitorja na hidroelektrarni, ki leži severno od Gradca. Posla se lotevajo zelo skrbno, saj bo Avstrija v podobne posodobitve investirala v prihodnjih letih 1,2 milijarde evrov, dobro opravljeno delo pa lahko po­meni še kakšen nov posel. n mz Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 7 ZDRAVSTVO 26. septembra 2013 čene stroške moramo izdati 10. januarja prihodnje leto. Dokončanje del v Smrečini Likvidnostna luknja je obvladljiva bi težko napovedal.« In kdaj načrtujete nadaljevanje del? »Za najem kratkoročnega kredita smo od-Zapadle obveznosti Bolnišnice Topolšica do dobaviteljev znašajo 1,8 milijona evrov, ostajajo še zapadle obveznosti dali vso potrebno dokumentacijo in priča­kujemo, da bomo denar dobili najkasneje v do izvajalcev energetske sanacije – Projekt so ustavili pred 3 meseci – Popolna podpora pristojnega ministrstva začetku prihodnjega meseca ter takrat tudi dela nadaljevali.« Ste optimisti, da boste predvideno naložbo Tatjana Podgoršek niste najeli tudi že 3,5 milijona evrov dolgo­ obnovi Smrečine. Objek-pripeljali do konca? ročnega kredita? ta sta stara blizu pol sto-»Vsekakor. Še posebej po sestanku na Bolnišnica Topolšica je ena od devetih »Dolgoročnega kredita nismo najeli. V letja in za današnji način ministrstvu, kjer smo dobili polno podpo­bolnišnic v Sloveniji, ki so pred nedavnim finančnem načrtu, ki ga je potrdilo tudi delovanja bolnišnice ne-ro. Gre samo za način realizacije. Drugih zaprosile za črpanje sredstev iz zakladniške-pristojno ministrstvo, smo ga predvideli, a ustrezna, zato so bile po-težav ne vidimo.« ga računa in dobile za to tudi zeleno luč. Po smo si kasneje – po posvetu na ministrstvu nekod potrebne preure-Mnogi se sprašujejo, ali je bolnišnica v nekaterih informacijah naj bi se zadolžila za za zdravje – zaradi zapletenega postopka ditve. Iz prvotnih 4 mili-mreži bolnišnic opredeljena kot regijska 2 milijona evrov, denar pa naj bi porabila pridobivanja kredita in stanja na finančnem jonov evrov je vrednost bolnišnica? za pokritje dokaj velike likvidnostne luknje. trgu v Sloveniji premislili. Seveda smo pre­ projekta narasla na 6,4 »Pravzaprav se takšnih vprašanj doslej Direktor bolnišnice prim. Leo- pričani, da bomo obveznosti lahko milijona evrov.« ni postavljalo. Leta 2019 bo praznovala pold Rezar, spec. interne med. poravnavali, saj je prvi pogoj za Med zaposlenimi vlada 100-letnico delovanja in ves ta čas je na­in pnevmologije, pravi: »Vi-najetje kredita iz zakladniške­ zaskrbljenost, ker naj bi menjena predvsem zdravljenju pljučnih Od prvotnih šina kredita še ni določe­ga računa izdelan načrt de­projekt obnove ustavili. bolnikov, v zadnjih 30 letih pa tudi inter­ 4 milijonov na. Dali smo napoved, ki narnih tokov po mesecih.« »Res je, vendar smo nističnim bolnikom iz Savinjsko-šaleške evrov je vrednost jo bomo sedaj zanesljivo Kaj pa tekoče poslovanje? na dobri poti za rešitev regije. Za zdravljenje pljučnih bolnikov je projekta energetske popravili. Za takšen ko­ Večina slovenskih bolni­ težav. Veliko je k temu naša bolnišnica pristojna za velik del Slo­ sanacije narasla rak smo se odločili zaradi šnic je v rdečih številkah. pripomogel nedavni se-venije – celotno koroško in celjsko regijo. na 6,4 milijona rokov, do katerih moramo »Lansko leto smo konča­stanek na ministrstvu za Če je Golnik terciarna, osrednja slovenska evrov končati projekt energetske li z minimalnim plusom, kar zdravje, na katerem smo bolnišnica za zdravljenje pljučnih bolezni, sanacije bolnišnice, ki smo se je za javni zavod, ki mora po­ skupaj iskali poti iz likvi-je naša bolnišnica največja sekundarna za ga lotili konec lanskega julija in ki slovati uravnoteženo, idealen izid. dnostnih težav. Veliko to področje zdravljenja. To namerava tudi že tri mesece stoji zaradi nezmožnosti pla-Letošnji polletni rezultati kažejo manjši nam je pomenilo prizna-ostati in se v to smer razvijati.« čila obveznosti do dobaviteljev. Zakaj je primanjkljaj, ki pa je za več kot polovico nje za pristop k V dokumentih torej ni opredeljena v bolnišnica v tako hudem likvidnostnem manjši v primerjavi z lanskim prvim polle­ racionaliza-kot regijska? položaju? Kljub finančnemu načrtu, ki ga tjem. Razlog za to je neuresničen program ciji poslo-Bolnišnica »Takšnega pojma pri deli­je sprejel svet zavoda, potrdilo pa pristoj-naše dejavnosti, ki smo ga realizirali blizu vanja, Topolšica tvi bolnišnic ne poznamo. no ministrstvo, nismo dovolj hitro dobili 90 odstotkov. Tega nismo uresničili zaradi spre -je specialna Obstajajo terciarne bolni­denarja za opravljena dela pri projektu in izvajanja projekta energetske sanacije, ker jem šnice (univerzitetni klini­ bolnišnica za smo zato račune plačevali z denarjem iz je celo letošnje leto zaprt en oddelek, kar da to bomo. Za neupravičene stroške pa naše vizije, pot za reše­ zdravljenje pljučnih ki v Ljubljani in Maribo­tekočega poslovanja. Sedaj tudi to ne gre pomeni približno 30-odstotni izpad bolni-ni nujno.« vanje naložbe. Na mini­ru, nekatere terciarne od­ bolezni in edina več,« je pojasnil. Na naša druga vprašanja ških postelj. Verjamemo, da bomo z dokon-Kateri pa so neupravičeni stroški? strstvu se zavedajo težav, delke ima še celjska bolni­ tovrstna v pa še odgovoril: čanjem obnove objekta Planika program v »Vsi, ki niso direktno povezani z energet-v njih je bolnišnica tudi za­šnica), ostale so splošne in Sloveniji Koliko znaša dolg do dobaviteljev, koliko od celoti uresničili in primanjkljaj v zadnjem sko obnovo bolnišnice, so pa za njeno iz-radi stanja v državi.« specialne bolnišnice. Bolni­ tega je že zapadlih obveznosti? četrtletju leta pokrili ter leto 2013 končali vedbo nujni. Za lažjo predstavitev: objekt Kako daleč pa je danes projekt šnica Topolšica je specialna bol­ »Teh je v tem trenutku 1,8 milijona evrov finančno uravnoteženo.« Planika, ki ga obnavljamo, je bil še v slab-energetske sanacije? nišnica za zdravljenje pljučnih bolezni do dobaviteljev, nekaj tudi do izvajalcev Naložbo morate končati do konca leta. Jo šem stanju, kot smo predvideli. V celoti »Ta stoji že skoraj 3 mesece. Obnovili in edina tovrstna v Sloveniji.« del.» boste ? smo namreč morali zamenjati elektro in smo večji del objekta Planika, neobnovlje-• Ocenjujete, da boste glede na stanje v državi »Upravičene stroške, ki so predmet evrop-vodovodne instalacije, ostrešje, zaradi večje na sta še polovica pritličja in klet, nato sle­ in v zdravstvu svoje obveznosti za najetje skih sredstev za energetsko obnovo, mo-funkcionalnosti smo izvedli še nekaj pre-di obnova Smrečine. Zadnji zahtevek za enoletnega kredita lahko poravnavali? Mar ramo dokončati do konca leta in menim, zidav. Nekaj podobnega nas čaka tudi pri refundacijo evropskega denarja za upravi- Dan slovenskih lekarn v znamenju bioloških zdravil 26. septembra slovenski farmacevti javnih lekarn tradicionalno organizirajo Dan slovenskih lekarn -Letošnjega posvečajo biološkim zdravilom in bolnikom, ki se zdravijo z njimi Milena Krstič - Planinc Velenje - »Zadnje čase se veliko govori o bioloških zdravilih predvsem zaradi tega, ker veljajo za zelo učinkovita, pa tudi zara­di tega, ker so relativno draga v primerjavi s klasičnimi zdravili. Naš namen je pred­stavitev njihovih značilnosti, zdravljenja ter pravilne in varne uporabe,« pravi direk­torica Lekarne Velenje farmacevtka mag. Sabina Grm ob 9. dnevu slovenskih lekarn. Kaj so biološka zdravila? »Z biološkimi zdravili označujemo vse pri­pravke, ki so rezultat biološkega procesa in niso izdelani s kemijsko sintezo. V grobem jih delimo na tradicionalna biološka zdra­vila, pridobljena z izolacijo iz rastlin, živali ali človeške krvi in klasično biotehnologijo (antibiotiki, steroidi), ter sodobna biološka zdravila, pridobljena s pomočjo rekombi­nantne DNK, moderne celične biologije in kemijske sinteze na trdnih nosilcih (del mo­noklonskih protiteles, rekombinantna bio­loška zdravila). Za zanimivost naj povem, da je bilo prvo biotehnološko zdravilo na svetu odobreno leta 1982. To je bil rekom­binantni človeški inzulin. Temu je sledil razvoj vedno novih bioloških učinkovin.« Danes jih je že veliko več. Kaj zdravimo z njimi? »Danes je na trgu preko 180 bioloških zdravil, s katerimi zdravimo številne bole- Uvajanje terapevtskih skupin zdravil Prvega oktobra začenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvajati tera­pevtske skupine zdravil. Prva bo skupina za zdravljenje želodčnih bolezni, sledile pa bodo še druge. Terapevtska skupina zdravil je skupina med seboj podobnih zdravil, ki so namenjena za zdravljenje iste bolezni. To niso med seboj zamenljiva zdravila z enako učinkovino. Za vsako skupino zdravil z isto terapevtsko indikacijo bo določe­na najvišja cena, ki jo bo krila zdravstvena blagajna. Kaj prinaša sprememba pacientom? »Doslej smo lahko farmacevti na željo paci­entov izdali cenejšo obliko zdravila med medsebojno zamenljivimi zdravili, če paci­enti niso želeli doplačati za dražje zdravilo. Poslej pa farmacevti v lekarnah takšne možnosti v okviru terapevtskih skupin ne bomo več imeli. To pomeni, da bo moral pacient, ki ne bo želel doplačati zdravila, nazaj k zdravniku po nov recept. Svetuje­mo vam, da že pri zdravniku opozorite, če želite zdravilo, za katerega doplačilo ni potrebno,« pravijo v Lekarni Velenje. zni, kot so: revmatične bolezni, luskavica, kronične vnetne črevesne bolezni, rakava obolenja, sladkorna bolezen, slabokrvnost, osteoporoza, multipla skleroza in druge. Število bioloških zdravil se bo v prihodnjih letih še močno povečalo.« Kako delujejo biološka zdravila? »Biološka zdravila so beljakovine, ki po vnosu v telo delujejo različno. Lahko posne­majo delovanje telesu lastnih beljakovin in tako nadomeščajo njihovo pomanjkanje, na primer pri sladkorni bolezni, slabokrvnosti ali na splošno pri pomanjkanju katerekoli beljakovine. Biološka zdravila delujejo kot zaviralci škodljivih beljakovin ali celic v or­ganizmu, ki lahko povzročajo hude bolezni. Tako delujejo zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje rakavih obolenj ali upočasnitev širjenje raka, pa tudi pri kronični vnetni črevesni bolezni, revmatoidnem artritisu in luskavici. To so monoklonska protitele­sa, ki se vežejo na »škodljive« beljakovine ali celice, zaradi česar jih imunski sistem prepozna kot tujek, jih razgradi in uniči. S tem se iz telesa odstrani eden od vzrokov za rast rakavega tkiva, prav tako se odstranijo beljakovine, ki povzročajo vnetja.« Imajo pa prednosti in pomanjkljivosti. Kakšne so prednosti? »Bistvena prednost bioloških zdravil pred klasičnimi je specifičnost delovanja. Zara­di tega na ne-tarčna tkiva ne učinkujejo, če ta ne vsebujejo enakih signalnih molekul kot tarčno tkivo. To pomeni, da delujejo selektivno oziroma samo na obolela tkiva. Tako lažje obvladujemo marsikatero hudo ali kronično bolezen in kakovost življenja bolnikov se izboljša.« Kot vsa zdravila pa imajo tudi nekatere pomanjkljivosti? Katere? »Povzročajo lahko neželene učinke, kot so različne okužbe, delujejo lahko na srce, zvišajo krvni tlak in povzročajo alergijske reakcije, največkrat na mestu aplikacije. Biološka zdravila so po sestavi večinoma beljakovine, zato so občutljiva za prebav­ne sokove in encime v prebavilih. Če bi ta zdravila zaužili, bi se v želodcu razgradila in ne bi imela nobenega zdravilnega učin­ka, zato jih prejemajo z injekcijami in in­fuzijami. Pomanjkljivost bioloških zdravil je tudi visoka cena. Razvoj in proizvodnja sodobnega biološkega zdravila sta časovno bistveno daljša in dražja v primerjavi s kla­sičnimi zdravili.« Učinkujejo v kombinaciji s klasičnimi zdravili? Biološka zdravila pomenijo velik napre­dek v medicini in farmaciji. V kombinaciji s klasičnimi zdravili lahko veliko prispevajo k zdravju in kvaliteti življenja bolnikov. Ob 9. Dnevu slovenskih lekarn so v Sekciji farma­cevtov javnih lekarn, ki deluje v okviru Slo­venskega farmacevtskega društva, pripravili knjižico o bioloških zdravilih. Ta je name­njena predvsem bolnikom, ki uporabljajo biološka zdravila, in njihovim skrbnikom, da se seznanijo, kaj so in kakšna je pravilna uporaba in ravnanje z biološkimi zdravili. • Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 8 UTRIP 26. septembra 2013 Sreda, 18. septembra Upokojenci so bili razburjeni za­radi napovedanega morebitnega ukinjanja letnega dodatka. Napo­vedali so, da bodo teden kasneje pred vladno palačo pripravili pro­testni shod. Državnotožilski svet je podal od­govor na zahtevano oceno po aferi Tovšak glede vodje specializirane­ga državnega tožilstva Harija Fur­lana. Zaključili so, da ustreza tožil­ski službi. Vlada je po skoraj štirih urah raz­prave uskladila ukrepe za pripravo proračuna za leto 2014. Izvedeli smo, da kriznega davka ne bo, bo­do pa ukinjene seniorske olajšave. »Izognili smo se najhujšemu,« je ko­mentiral Karl Erjavec. Vlada je sklenila, da (zaenkrat) kriznega davka ne bo. Iz ZDA pa so poročali, da je oči­tno pet let po tem, ko jih je finančna kriza popolnoma ohromila, znova bolje – vsaj najbogatejši so si opo­mogli in dosegajo nove rekorde svo­jega bogastva. V Atenah so z nožem zabodli 34-letnega hiphoperja in člana le­vičarske skupine Antarsia, zaradi česar so znova izbruhnili protesti. Zaradi deževja, ki ga je prinesla tropska nevihta Manuel, so iz me­hiškega letovišča Acapulco v pre­stolnico Ciudad de Mexico z voja­škimi in potniškimi letali prepeljali 2700 turistov. Četrtek, 19. septembra O vladnih načrtih so razpravljali v stranki DeSUS. Njeno vodstvo je podprlo predlog ukinitve seniorske olajšave pri dohodnini, nasproto­valo pa predlogu, da se Kad pripoji slovenskemu državnemu holdingu. Občinska združenja so bíla boj proti napovedanemu projektu zdru­ževanja občin in nepremičninske­mu davku. Minister se medtem ni pustil motiti – oblikoval je strokovni svet za izvedbo projekta. Po seji vlade je minister za infra­strukturo Samo Omerzel razkril, da se v okviru ukrepov pogovarjajo tudi o posegu v minimalno plačo, a ne v okviru proračuna, temveč »po navodilih Evropske komisije«, v želji izboljšati konkurenčnost go­spodarstva. Sirski predsednik Bašar Al Asad je sporočil, da bo sledil načrtu, po katerem bo Sirija uničila vse svoje kemično orožje, a je posvaril, da bi to lahko trajalo leto dni. Dejal je, da lahko ZDA njihovo kemično orožje uničijo takoj, če plačajo milijardo. Italijanska parlamentarna komisi­ja se je izrekla za izključitev Silvia Berlusconija iz senata, ob čemer je ta dejal, da se »s politiko lahko ukvarjaš tudi brez poslanskega se­deža«. Petek, 20. septembra Bil je dan preiskav. V središču pre­iskave zaradi suma zlorabe notra­njih informacij pri prodajanju Mer­catorja se je znašel Janko Medja. Hitro so se sešli nadzorniki NLB, pretresli dogajanje in sklenili, da tudi v prihodnje Medja ostaja na položaju, ki ga zaseda. Poslanci so razpravljali o likvida­ciji Probanke in Factor banke. Fi­nančni minister Čufer jim je poja­snil, da so izbrali boljšo od dveh slabih možnosti. Sindikati medtem niso pozabili na informacije ministra Omerzela dan pred tem. Dušan Semolič je napo­vedal, da bodo v ZSSS za obrambo minimalne plače uporabili »prav vsa sindikalna sredstva«. V nekaterih državah se je pričela prodaja novih različic pametnega mobilnega telefona iPhone – zno­va so nekateri stali (in spali) pred trgovinami. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA obtožil, da mu pre­prečujejo prelet preko Puerto Rica do Kitajske, venezuelski delegaciji pa nočejo izdati vizumov. Sobota, 21. septembra Vlada je uskladila proračun in sporočila, da ga namerava priho­dnji teden potrditi in poslati v spre­jem državnemu zboru. Usklajeni so bili tudi naši košar­karji. Na zadnji tekmi, ki so jo igra­li na aktualnem EP, so premagali Ukrajino in zasedli peto mesto. Na­vijači so se veselili. Na Ceru je potekalo vseslovensko zborovanje za mir, na katerem sta bila slavnostna govornika predse­dnik države Borut Pahor in predse­dnik goriške pokrajine Enrico Ger­ghetta. V Stični pa se je zgodil največji slovenski festival mladih katoliča­nov, imenovan Stična mladih, na katerem se je zbralo okoli šest tisoč udeležencev. Tajni dokumenti so razkrili, da so bile ZDA leta 1961 blizu jedrske katastrofe, saj naj bi nad Severno Karolino skoraj razneslo jedrsko bombo, pri čemer bi bila eksplo­zija 260-krat močnejša od tiste v Hirošimi. Po vztrajanju Afganistana je Pa­kistan le izpustil na prostost sou­stanovitelja gibanja afganistanskih talibanov mulo Abdulaha Ganija Baradarja, ki naj bi v Afganistanu pomagal vzpostaviti mir. Nedelja, 22. septembra V Nemčiji so potekale volitve. Re­zultati so pokazali, da je Krščan­skim demokratom kanclerke An­ gele Merkel s prepričljivo zmago le malo zmanjkalo do zgodovinske ab­solutne večine v parlamentu. Papež Frančišek se je mudil na Sardiniji, kjer je bil v govoru pred več kot sto tisoč verniki kritičen do idealiziranja denarja, ki je prepogo­sto postavljen v središče gospodar­skega sistema. Prav kristjani so bili medtem tar­če v Pakistanu. V samomorilskih napadih med nedeljsko mašo v me­stu Pešavar je bilo ubitih najmanj 75 vernikov. V Keniji se je nadaljevala drama v nakupovalnem središču – okoli 15 pripadnikov somalijske milice Al Še­bab je še vedno držalo talce, v napa­du so ubili 68 ljudi in jih 175 ranili. Ponedeljek, 23. septembra Nad Alenko Bratušek so se zgrnili očitki sindikatov, da jih skuša spreti med seboj. Premierka je namreč na sestanek o ukrepih za izhod iz krize poleg delodajalskih organizacij po­vabila le izbrane sindikate. Prva dama v državi je bila med­tem v DZ. Poslancem je povedala, da je njena vlada prva, ki se je re­sno lotila vprašanja sive ekonomi­je. Postregla je s podatkom, da so inšpektorji julija opravili 14 tisoč pregledov na terenu v sklopu boja proti sivi ekonomiji. S predstavniki vlade so se sešli kme­tje, obrtniki in avtoprevozniki. Pred­stavniki so s sestanka prišli zadovolj­ni, četudi jim je bilo obljubljeno le, da se bodo z vlado pogajali naprej. Nemška kanclerka Angela Mer­kel je po zmagi na volitvah sporoči­la, da je pri oblikovanju vladne koa­licije pripravljena tudi na pogajanja s socialdemokrati. Egiptovsko sodišče je prepoveda­lo vse dejavnosti Muslimanske bra­tovščine odstavljenega predsednika Mohameda Mursija in odredilo za­seg njenega premoženja. Torek, 24. septembra Javnost je dobila vpogled v inter­ne dokumente vlade, ki so razkrili, kakšen proračun si je vlada zamisli­la za prihodnje leto. Premierka je ob tem napovedala, da bo na spre­jetje proračuna vezala glasovanje o zaupnici vladi. Ta po zdaj zastavlje­nem načrtu namerava v letu 2014 v proračun skupno nabrati 8,63 mi- lijarde evrov, kar je 221 milijonov evrov več kot zdaj -pričakovano povečanje prihodkov je v veliki veči­ni načrtovano kot posledica uvedbe davka na nepremičnine. Pri premierki so se mudili socialni partnerji. Pogovarjali so se o predlo­gih za izhod iz krize, se seznanili s predlaganim proračunom, več kon­kretnega pa niso sklenili. Poslanci so z 49 glasovi za in enim proti odločili, da je predlog za­kona o povračilu škode izbrisanim primeren za nadaljnjo obravnavo. Ob odprtju generalne skupščine ZN je Ban Ki Mun pozval k poslu­šanju klica zgodovine in odgovo­rom na pravične zahteve ljudi ter poudaril, da bodo sicer dogodki pre­hiteli ustanove, ki so bile zgrajene za neko drugo obdobje. Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 9 KMETIJSTVO 26. septembra 2013 Potrošniki vse bolj prisegajo na domače izdelke tija Napotnik iz Topolšice, in sicer vsa prodaja poteka na domu. To je Doma predelajo»Letos je zelo težko. Spomladi je Kmetiji Napotnik iz Topolšice srebrno za odlično izvajanje neposredne morda posebnost naše kmetije. Ve-tretjino mleka bilo obilo dežja in nizke tempera­priznanje za trženje izdelkov – Govedoreja prodaje izdelkov in zaradi števila čina predelovalcev namreč hodi na Na kmetiji Napotnikovih se ture, poleti pa velika suša. Obeti ni­ljudi, ki se s tem preživljajo. tržnice. Mi pa smo izkoristili lego ukvarja z mlečno proizvodnjo že so spodbudni. Politične razmere in je izrazito intenzivna panoga, kar našim kmetije in bližino turističnih term,« več generacij, še bolj intenzivno nova evropska perspektiva niso na­politikom težko razložiš Najprej mlekomat, je dejal Gašper Napotnik. Poleg nje-pa zadnjih 30 let. Obdelujejo 32 klonjeni govedorejcem.« Po njego­nato avtomat ga si vihajo rokave pri delu na polju, hektarjev površin (kar nekaj jih vih besedah bodo, vsaj za zdaj tako »Menim, da smo strokovno ko-travnikih, v hlevu še brat Jaka ter imajo v najemu). V hlevu imajo kaže, na boljšem v obdobju do leta Tatjana Podgoršek Vas 2013. V njej je sodelovalo 8 misijo prepričali z izborom mleč-oče Peter in mama Cvetka. blizu 100 repov, med njimi je 50 2020 rejci drobnice in tisti, ki na ze­kmetij (iz vsakega kmetijsko goz-nih izdelkov – ponujamo od sirov, Razmišljanja o tem, kako bi lah-krav molznic. Lani so oddale pri-mlji bolj malo pridelajo. »Govedo-V okviru letošnjega sejma v Gor-darskega zavoda v Sloveniji po skut, do masla, kar je zelo redko na ko bolje unovčili doma pridelano bližno 430 tisoč litrov mleka, od reja je izrazito intenzivna panoga in nji Radgoni so že 18. zapored po-ena). Drugo mesto oziroma srebr-kmetijah – z njihovo kakovostjo ter mleko, so jih najprej vodila do po-tega so ga blizu 130 tisoč litrov to je težava, ki jo našim politikom delili priznanja akcije S kmetije za no priznanje je v akciji prejela kme-trženjem, ki je organizirano tako, da stavitve mlekomata na domačem predelali doma. Glavni pri pride-težko razložiš.« dvorišču. Ker se je »prijel« bolj, kot lavi je Gašper, pri prodaji pa se Napotniki so klena družina in se so pričakovali, so postavili ob njem trudijo vsi. Poleg znanja, ki ga je ne bodo vdali kar tako. Ker v Ša­avtomat za prodajo mlečnih izdel-pridobil na študiju zootehnike na leški dolini praktično ni možnosti kov. Tudi z njim so zadeli žebljico Biotehniški fakulteti v Ljubljani, za povečanje mlečne proizvodnje, na glavico. Dve tretjini izdelkov da-se za dejavnost predelave nenehno bodo poskušali še kaj več iztržiti nes prodajo tako, tretjino pa v lično dodatno izobražuje, tudi v tujini. pri domači predelavi. Najprej z do­urejeni manjši prodajalni prav tako »Vsako leto obiščem vsaj dva te-datnimi mlečnimi izdelki, odlična na domačem dvorišču. Bogatitev čaja, na katerih vedno znova spo-kombinacija z njimi so izdelki me­ponudbe izdelkov so pravzaprav znam, da znanja ni nikoli dovolj.« sne predelave. Če se to ne bo izšlo, narekovali potrošniki sami, pravi bodo »preverjali«, kakšen kos kruha Gašper, s tem, ko so povpraševali Napovedi nisosi lahko odrežejo v še kakšni drugi po njih. »Ljudje vse bolj sprašujejo obetavne dopolnilni dejavnosti. in posegajo po domačih izdelkih. Kar malce se je odličen sogovor-Ko enkrat vidiš, da ti uspe, ni težko nik zamislil ob vprašanju, kako oce­delati naprej.« njuje mlečno proizvodnjo danes. na to, da za marmelado iz kivija ni­mam recepta. Delam bolj po oku­su. Je pa res povsem naravna, brez dodatkov,« je povedala ob obisku. Marmelade ne Za kivijevo marmelado je zelo po­membno, pravi Danica, da sadež ni preveč ali premalo zrel. Pomembno je tudi, kako ga skladiščiš. Po 15. Danica Tisnikar iz Lipja prejela znak oktobru oziroma pred prvo slano kivi oberejo, potem ga skladiščijo prodaja, raje jo podari kakovosti za kivijevo marmelado - Izziv sok v posebnem prostoru, v katerem iz domačih vinogradniških breskev je 90-odstotna vlaga. Ko ga potre­bujejo, ga dajo v zaboj z jabolki, ki izločajo etilen, in šele potem ki- Tatjana Podgoršek močni konkurenci dvakrat prejela vi dozori. Tako pridelek ustvarjajo zlato priznanje, v tretje ji je za to sproti. »Okus je božanski, povsem Za Danico Tisnikar vedo domala zmanjkala le četrtina točke. Letos drugačen od pridelka, ki ga kupiš vsi krajani Lipja pri Velenju. Bila je k zbirki priznanj dodala še kipec v trgovini.« je zavzeta članica Društvu pode- kakovosti, ki ga je prejela na Ptuju, želskih žena Vinska Gora ves čas za kivijevo marmelado. Natehtali že 140 kilogramov Kivi za marmelado Tisnikarjevi pridelajo sami. Skrb za vzgojo kivi­jevih dreves je v domeni moža Mir­ka, skupna je skrb za skladiščenje sadeža, povsem Daničina domena pa je predelava kivija v marmela­do. Prvo kivijevo drevo je mož na domačiji, prislonjeni v dokaj strm breg, posadil leta 1994. Danes se s tremi moškimi ob hiši razrašča še devet ženskih kivijev. »Po zasaditvi prvega drevesa sem moža vpraša­la, kaj bomo z njim. A smo vseeno čakali in čakali. Po nekaj letih smo našteli sto, nato dvesto, petsto kivi­jev. Nehali smo jih šteti in jih zače­li tehtati. Tudi 140 kilogramov smo natehtali. Lani smo zaradi pozebe pridelali pol tega, letos pa bi bila letina izjemna, če bi sadeži lahko normalno dozoreli. Tako pa niso zaradi suše.« Prijatelji, znanci, vsi, ki so posku­sili njene dobrote, jo nagovarjajo, naj se odloči za dopolnilno dejav­nost in naj izdelke prodaja. Nad tem ni navdušena predvsem zaradi »papirologije«. Predvsem pa: »Izde­ njegovega obstoja, danes – tako Delam po okusu lek raje podarim kot prodam. Na­kot njen mož – je nepogrešljiva na »Ko sem začela sodelovati 'na mesto 10 dekagramov kave poda­športnih tekmovanjih tamkajšnje-dobrotah', sem si mislila, to je en rim kilogram kivija ali kozarček ki­ga društva upokojencev, predvsem papir. Ko pa sem videla, koliko vijeve marmelade.« pa jo poznajo kot odlično gospo-jih sodeluje na tekmovanju, kako Če bo tudi v prihodnje sodelova­dinjo. Ponaša se s certifikatom za stroga je komisija pri ocenjevanju la na Dobrotah slovenskih kmetij peko kruha, potic in peciva na tra-izdelkov, sem bila priznanja zelo s kivijevo marmelado, še ne ve. dicionalni način, pred leti je na Do-vesela. Trikrat zapovrstjo je treba Malo razmišlja o tem, da bi se se­brotah slovenskih kmetij na Ptuju dobiti zlato priznanje, da dobiš ki-daj »pomerila« v konkurenci izde­sodelovala z rozinovo potico in v pec kakovosti. Ni enostavno glede lovalk breskovega soka. »Sok iz domačih vinogradniških breskev je zelo dober,« je še dodala Dani­ca Tisnikar. Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 10 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 26. septembra 2013 Sprejem za zlate maturante Velenje, 18. september – V sredo je župan Bojan Kontič v vili Bian­ci sprejel velenjske zlate maturante in jim čestital ob njihovem uspehu. Naziv zlati maturant si je z odlično opravljeno splošno maturo v šol­skem letu 2012/2013 prislužilo de-vet dijakov Šolskega centra Velenje: Polona Barber (gimnazija), Urška Bider (Šola za storitvene dejavno­sti), Rok Dacar (gimnazija), Jerica Drev (Rudarska šola), Eva Hrovat (gimnazija), Urška Kok (Rudarska šola), Tadeja Mlinšek (Rudarska šo­la), Veronika Slemenšek (gimnazija) in Katja Šopar (gimnazija). Za glas­beni program na sprejemu je poskr­bela učenka 3. letnika Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Naja Mohorič. • Velenjski zlati maturantje so od župana prejeli spominsko darilo – medaljon iz ksilita in cvet sončnice. (Foto: Jože Miklavc) Šaleški upokojenci s šaleškima poslancema Velenje – Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje se je pridružila projektu Zveze društev upokojencev Slovenije »Pokojnin ne da­mo«. Pri zvezi so se odločili, da bodo poslance državnega zbora seznanili z dejanskim stanjem njihovih članov na terenu. »Želimo, da ti iz prve roke zvedo, kako med mnogimi upokojenci razmere v državi, napovedi vlade, da bo varčevala tudi s poseganjem v pokojnine, vnašajo mednje strah, različne dvome in stiske,« je povedal predsednik omenjene zveze Karl Drago Seme. Tako so že »potrkali«na vrata poslancev iz Šaleške doline – Srečka Meha in Jožeta Kavtičnika. Na prvem pogovoru z omenjenima so izpostavili po­kojnine, pogovarjali so se še o letnem dodatku. Na naslednjem ponedeljko­vem obisku v njunih poslanskih pisarnah naj bi se pogovarjali o tem, kako zagotoviti stabilnost pokojninske blagajne, nato o socialnovarstvenih pravi­cah, pa zdravstvenem sistemu, zakonu o dolgotrajni negi in oskrbi …. »Od­prtih vprašanj je veliko, vprašanj naših članov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki še več. Člane smo pozvali, naj poslancema sami povedo, ka­kšna je njihova stiska, kaj od njiju pričakujejo,« je še dejal Karl Drago Seme. Marija Kovačič, predsednica skupine za Aktivno državljanstvo pri Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev Velenje, je ob tej priložnosti pove­dala, da se je v obdobju od leta 2008 do 2013 število upokojencev samo v mestni občini Velenje povečalo za 931. Konec lanskega novembra je bilo v Šaleški dolini že 11 tisoč 790 ali 2,25 odstotka vseh upokojencev v Slo­veniji. »Več kot 89 milijonov evrov smo slovenski upokojenci prispevali v državno blagajno za izboljšanje razmer iz naslova regresa. Radi bi vedeli, kam je šel ta denar, za kajje bil porabljen. Informacije z vrha so nikakršne, nas samo begajo,« je še dejala med drugim Marija Kovačič. n tp Četrti rojstni dan z novo podobo Velenje – Od petka, 20., do nedelje, 23. septembra, se izbrala vijolično barvo, ki ima med vsemi barvami naj­je v velenjski Velenjki – prvem nakupovalnem centru za večjo moč vibracije. Sposebnim vonjem in otoki dobre­ženske v Sloveniji – zvrstilo več prireditev v počastitev ga počutja nudi edinstveno nakupovalno doživetje tudi 4. rojstnega dne nakupovalnega centra. Rojstni dan je moškim, otrokom … Skratka vsem generacijam. Z no­praznoval z novim imenom in novo podobo. vostmi smo zadeli žebljico na glavico,« nam je med dru- Vse od izgradnje leta 2009 do letošnje pomladi se gim povedal Janez Korpič, menedžer centra Velenjke. je namreč center imenoval Velejapark. »Usmeritve, ki Prvi dan praznovanja so dale praznovanju poseben smo jo oblikovali ob ustanovitvi, so se v letih delovanja pečat pevka Natalija Verboten ter Alja Krušič (zmago­pokazale za neustrezne. Zato smo center preimenovali valka letošnjih talentov), ki sta nastopili v vlogi gosti­v Velenjko – nakupovalni center za ženske, kajti razi-teljic, ter Svetlana Makarovič, ki je v Velenjki prisotna skave so pokazale, da je nežni spol nosilec nakupovanja vsak dan. Njen citat namreč krasi eno od sten centra. v družini. Prav tako smo temu približali notranjost cen-n Tp tra, njegovo ponudbo. Za novo podobo si je Velenjka Mesto se pomlajuje di malčki v Vrtcu Velenje. V petek vada, župan pa je poudaril, kako Na velenjski občinski dopoldne je skupino otrok iz vrtca pomembno je, da se mesto pomla­Lučka v mestni hiši sprejel župan juje. V Velenju staršem ob rojstvu praznik so praznovali Bojan Kontič, ki jim je razkazal tu-otroka podarijo enkratno pomoč tudi malčki iz di občinsko stavbo in svojo pisar-– 150 evrov, ki so jih ti zelo vese-Vrtca Velenje in no. Popoldne pa je župan v dvo-li. Staršem je zaželel veliko veselja rani Mladinskega centra Velenje ob vzgoji otrok in obljubil, da se novorojenčki, ki pripravil še sprejem za najmlajše, bodo v mestu trudili, da bo njihovo so jih povabili na tiste, ki so se rodili v času od lanske-otroštvo lepo. Številne, ki so se ga do letošnjega občinskega praz-odzvali vabilu, je čakala manjša poseben sprejem nika. Kar 346 jih je, sprejem pa je pogostitev, vsi novorojenčki pa so vedno prisrčen tudi zato, ker nanj dobili v dar tudi majceno majico z Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 11 26. septembra 2013 Usnjarstvo na Slovenskem Muzej usnjarstva vŠoštanju bodo še dopolnili - Lani blizu 2100 obiskovalcev Tatjana Podgoršek Šoštanj, 23. septembra - Muzej usnjarstva v Šoštanju je v začetku tedna pripravil simpozij na temo Usnjarstvo na Slovenskem. Dogo­dek je sodil v splet prireditev ob le­tošnjem prazniku občine Šoštanj. Šoštanjski župan Darko Menih je ob tej priložnosti dejal, da se v lokalni skupnosti zavedajo pome­na kulturne dediščine, v katero ne­dvomno sodi usnjarstvo. Ta nekoč uspešna dejavnost je pomembno zaznamovala življenje ljudi v obči­ni in tudi zunaj nje kar dve stoletji. Zato ne preseneča, da so pred 4 leti uredili muzej usnjarstva. V Sloveni­ji je še kar nekaj takih krajev, »zato je vsak simpozij o usnjarstvu, naj si bo znanstvene ali kakšne druge narave, dobrodošel. Tako pridobi­mo pomembne informacije o tej dejavnosti.« Menih je izrazil zadovoljstvo, ker se je muzej usnjarstva v Šoštanju prijel. Vsaj tako kažejo podatki vod­stva muzeja in Muzeja Velenje, pod okrilje katerega šoštanjski muzej so-di. Lani si je ogledalo zbrano kultur­no dediščino v muzeju in muzejske prireditve blizu 2100 obiskovalcev. Miran Aplinc, kustos v muzeja usnjarstva, je povedal, da so leto­šnji simpozij namenili pridobivanju informacij, novim spoznanjem o usnjarstvu na Slovenskem, gradiva pa o tem v muzeju še nimajo. »Tega je veliko. Dela je za 20 let.« Po besedah Aplinca se v lokalni skupnosti in muzeju pripravljajo na tako imenovano drugo fazo, na nadgradnjo sedanje vsebine muze­ja. Druga faza, za katero je obči­na že kupila zemljišče, predvide­va ureditev razstavnega prostora za Usnjarstvo na Slovenskem, pri­lagojeno prostoru, času in sodobni tehnologiji ter prikazu obrtne proi­zvodnje pridelave usnja. • Mlada ustvarjalnost napolnila Pekarno KULTURA RazGLEDNICE za praznik V Galeriji Šoštanj razstavljadomačin Stojan Špegel – Svojske krajine stvarnosti in spomina, ki res izgledajo kot razglednice, so nastale v zadnjem letu Šoštanj, 17. septembra – Vsako leto ob prazniku obči­ne Šoštanj povabijo v tamkajšnji galeriji k sodelovanju domače umetnike. Prejšnji torek je župan Darko Me­nih odprl razstavo domačina, pesnika in slikarja Stoja­na Špegla. Ta se je za priložnost, ki v galeriji Šoštanj ni bila prva, zahvalil Zavodu za kulturo Šoštanj, ob tem pa priznal, da je doma najtežje predstavljati svoje delo. Na njegovo željo je otvoritev popestril mlad šoštanjski umetnik, tolkalist Gregor Plamberger, študent akade­mije za glasbo. O razstavi RazGLEDNICE, ki jo je pred tem že pred­stavil v Ljubljani, je strokovno besedo prispevala likov­na kritičarka Milena Zlatar. »Že z naslovom pričujočih del nas je slikar vpeljal v samosvoj svet, usmeril nas je v razmišljanje, potem ko se razgledamo v njegove sli­ke podolžnih formatov. Slike nas zaradi izbora forma­ta kar potegnejo v panoramski pogled, v razgledišče, ki nas vabi, da se sliki približamo, presodimo in zavza­memo lastno stališče. Vanjo projiciramo sebe in se od­zivamo na avtorjevo čudenje, čutenje in občutenje …«. Tisti, ki slikarsko delo Stojana Špegla spremljajo že dlje časa, bodo hitro ugotovili, da so barve na slikah izgubile nekdanji živopisen kolorit. Tudi zato, ker je v svoje krajine vnesel energijo prostorov, ki v nedrjih zemlje skrivajo rudo. Črno zlato pa je zanj realnost, pa tudi materija, polna mistike. Špeglu je tudi tokrat uspelo naslikati notranjo pokrajino svoje duše, s kate­ro seže tudi v našo. n bš Velenje, 21. septembra -V soboto zvečer se je pred velenjsko Staro pekarno zbrala nemajhna, starostno pisana množica. Prišli so na premiero performansa z naslovom Spacebound, ki so ga pripravili mladi ume­tniki različnih umetniških zvrsti, z njim pa so obisko­valce z dvorišča najprej vodili v kletne prostore Pe­karne, potem pa še po vseh prostorih v nadstropju. Že razgibano popotovanje po stavbi je bilo drugačno, kot smo jih vajeni. Projekt Spacebound temelji na 10-minutni koreogra­fiji plesalk in koreografinj Plesnega teatra Velenje Tine Benko in Neže Jamnikar, ki sta tudi dali idejo zanj. A preden smo lahko uživali v njunem plesnem pripove­dovanju, smo že v kletnih prostorih nemo sledili v be-lo odetima gibalcema, ki sta se premikala po prosto­ru. Koreografijo brez zgodbe sta plesalki povezali še z drugimi umetniškimi področji; k sodelovanju sta po­vabili fotografinjo in oblikovalko Tajo Polovšak, video umetnika Jurija Panjanina, slikarko Uršulo Skornšek, kiparja Mihaela Novaka, maskerko Ano Lihteneker ter performerja Geo Erjavec in Damirja Rakovića. Vsak je v okviru projekta ustvaril svojo zgodbo, vsem pa je bila skupna mladost in drugačen, netradicionalen pristop k umetnosti. Performans so ponovili še v ponedeljek in torek zvečer. n bš Prijatelji pričarali praznično vzdušje Velenje, 20. septembra – V petek zvečer, na praznik velenjske občine, je bil Oder pod magnolijami slavnostno odet – tudi v sončnice, cvet, ki simbolizira mesto. Mizice pred njim so bile osvetljene s svečkami, števil­ni obiskovalci večera pa so se lahko pred hladom zaščitili z ‚dekicami‘. A ta ni rezal do kosti tudi zaradi dogodka, ki je bil prav poseben. Letos so namreč na praznovanje občinskega praznika prišli tudi predstavniki par­tnerskih in prijateljskih mest, ki so s seboj pripeljali tudi »svoje« umetnike. Ti so prazniku v čast pripravili raznolik in prijeten program. Na prireditvi »Velenju ob občinskem prazniku« je predstavnike mest pozdravil župan Bojan Kontič in jih tako predstavil tudi obiskovalcem. Prvi so se predsta­vili člani zanimive slovaške skupine Bojniki, ki so prikazali zgodovinsko mečevalsko igro. Potem so zadoneli zvoki godalnega kvarteta MISS iz Valjeva, zapela je odlična dalmatinska klapa Filip Dević iz Splita, za ko­nec pa se je predstavil domačin, tolkalist Gašper Obšteter, dijak 4. letnika glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki ustvarja pod mentor­stvom Tomaža Lojena. Gledalci so bili navdušeni. n bš V dolini dve »kulturni šoli« Šaleška dolina, 20. septembra - V Cerkljah na Gorenjskem so v petek razglasili, katere slovenske osnovne šole so za čas do 31. avgusta 2015 prido­bile naziv Kulturna šola. Iz Šaleške doline sta med 53 slovenskimi šolami naziv pridobili velenjska osnovna šola Gustava Šiliha in osnovna šola Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. S projektom Kultur­na šola in razglasitvijo najboljših šol želijo na jav­nem skladu RS za kulturne dejavnosti predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol v kultur­nih dejavnostih ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Želijo, da bi bil projekt spodbuda za tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne posvečajo dovolj pozornosti, in priložnost, da bi imeli vsi učenci, ne glede na to, katero šolo obisku­jejo, možnost izbirati med čim bolj kakovostnimi in raznolikimi kulturnimi dejavnostmi. n bš Fotografska razstava Društva Revivas Velenje, 23. septembra – V avli Mestne občine Velenje si lahko do petka, 18. oktobra, ogledate fotografsko razstavo društva Revivas – društva za oživitev in promocijo vasi Škale. Razstavo so naslo­vili Jesen na vasi. Ena od pomembnih dejavnosti društva Revivas je ohranjanje kulturne, predvsem nematerialne dediščine podeželja. S pomočjo šte­vilnih delavnic, razstav in prireditev skušajo člani društva obuditi spomin na nekdanjo podobo vasi ter ohranjati kmečke šege in navade. Vse dogodke, ki jih pripravijo, tudi dokumentirajo – dogajanje za­beležijo, snemajo in fotografirajo. Lansko priredi­tev Jesen na vasi je v fotografski objektiv ujela pod­predsednica društva Ana Glinšek. Letos je končala študij arhitekture, zelo blizu pa so ji tudi slikarstvo, oblikovanje in fotografija. • Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 12 KULTURA 26. septembra 2013 Ivan Napotnik ostaja velik vzornik mladim V četrtek odprto pregledno razstave del, nastalih na malih Napotnikovih kiparskih kolonijah, dopolnili v soboto ob zaključku jubilejne, 40. kolonije – Neguje spomin na kiparja, ki za življenja ni doživel zaslužene pozornosti Bojana Špegel snov za ustvarjanje se porajajo v njihovem vsakdanu, v njihovem Velenje, 19. septembra – V četrtek okolju, fantaziji. In tako se zgodi, zvečer so v Galeriji Velenje odprli da mladostna ustvarjalna iskre­pregledno razstavo kiparskih del, nost, resno delo in delo učitelja ki so jih na 39 malih Napotnikovih pripeljejo do uresničitve želje, ki kiparskih kolonijah ustvarili osnov-jo je leta 1974 izrekel veliki sli­nošolci iz Šaleške doline. Seveda kar Božidar Jakac: »Od vsega srca so izbrali najboljša, najzanimivejša želim, da bi v Mali Napotnikovi dela, čeprav bi lahko razstavili vsa. koloniji resnično zaživel globok Ustvarjalnost mladih kiparjev, ki ta-umetniški duh.« In ta res živi.« ko na svojstven način negujejo spo-Da to drži, je poudarila tudi ku­min na kiparja Ivana Napotnika, je stosinja razstave mag. Milena Ko­neverjetna, zato vsako leto nastajajo ren Božiček: »V teh letih je nasta­prave mojstrovine iz lesa. Letošnja, lo ogromno del mladih kiparjev, jubilejna 40. kolonija, je v sončnem izbor za razstavo je bil prav prije-Letos ustvarjalo 34vremenu potekala v petek in sobo-ten. To je odlična šola mladim, pa mladih to, tokrat pri vili Mojca. Ko so jo tudi popotnica za nadaljnje delo. Dolga leta je kiparska kolonija po­končali, so namreč kipe prestavili v Pri oblikovanju lesa spoznajo, da tekala v Zavodnjah, rojstnem kraju Galerijo in jih postavili ob izbrana dobre rezultate lahko dosežejo le kiparja Ivana Napotnika, zadnja le­dela preteklih let. V teh dneh si bo s trdim delom. To je dobro vedel ta so njegovi tradiciji mladi sledi­razstavo zagotovo ogledalo veliko kipar Ivan Napotnik, ob razstavi li z ustvarjanjem pri šoštanjski vili mladih iz vse države, saj je tudi ena mladih kiparjev pa smo v nadstro-Mayer. Letos pa so dleta in kladiva od Pikinih razstav. pju pripravili didaktično razstavo, pela pri vili Mojca. Ni bilo malo ki predstavlja Napotnikovo delo v Ne mala, velikatisti luči, ki je morda še nismo spo­kolonija znali. Želimo jo predstaviti čim več Čeprav kiparske kolonije nosijo šolskim skupinam.« naziv »mala«, bi po videnem na pre­gledni razstavi lahko mirno lahko rekli »velika«. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje jo pri­pravlja neprekinjeno, mentorji ko­lonije so doslej bili akademski ki­parji Janko Dolenc, Dragica Čadež in Silvo Kretič. Vsak od njih po več let. Silvo Kretič, ki pri delu usmer­ja osnovnošolce in njihove likovne pedagoge zadnja leta, je na otvoritvi pregledne razstave poudaril: »V slo­venskem likovnem prostoru ni veli­ko ustvarjalnih delavnic ali kolonij, ki bi živele tako dolgo kot ta. To je dokaz njene upravičenosti, hkrati pa simpatično ohranja Napotnikovo iz­ročilo in spomin nanj. Ideje, oblike, ljudi, ki so se ustavili in pri ustvar­janju opazovali mlade kiparje. Ti so v slabih dveh dneh spet ustvarili prave umetnine. In tudi letos je veči­na od njih les oblikovala s pomočjo dlet, kladiv in brusilnikov. Sekre­tarka MZPM Velenje Tinca Kovač nam je v soboto, tik pred zaključk­om kolonije, povedala: »Imeli smo se zelo lepo, dogajanje pa so nam popestrili tudi vrtčevski otroci, ki so nas na dvorišču sprejeli s pesmi­jo. Tudi letos so sodelovale ekipe z vseh osnovnih šol v Šaleški dolini in njihovi vrstniki iz Braslovč, skupaj z likovnimi pedagogi. Sodelovalo je 34 otrok iz 11 šol, njihovi mentorji ter šaleška likovnika Franc Ravnjak in Milan Matko, delo pa je tudi le­tos vodil kipar Silvo Kretič.« Mija Žagar, likovna pedagoginja na OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, ki je mentorica mladim ki­parjem že od leta 1992, se še do­bro spomni vseh, tudi prve, ki je bi­la zanjo velika preizkušnja: »Rada sodelujem na tej koloniji, zanjo pa izbiram učence, ki so pripravljeni na njej sodelovati dve ali tri leta za­pored. Tako dobijo več izkušenj pri oblikovanju lesa in imajo možnost spoznati različne načine ustvarja­nja v kiparstvu. Pri rednem pouku se namreč z delom v lesu redko sre­čajo. Teorijo sicer poznajo, a čisto nekaj drugega je, ko sami poskusijo kaj narediti, saj je kiparstvo nekaj posebnega. Spoznajo oblikovanje v prostoru, tretjo dimenzijo, vidijo, da to ni tako enostavno, kot je morda videti. Kot mentorica sem vedno za­dovoljna z nastalimi deli, zadovoljni pa so tudi učenci.« • Blef Bojan Pavšek Množica informacij, ki vsakodnevno prestreli naše telo, se tako kot vse ostale »intelektualne surovine« nalaga predvsem v zgornjem pre­delu našega telesa. Natančneje v zgornjem predelu glave. Koliko so te informacije za naš um dejansko hranljive, je poleg njihove vsebinske vrednosti odvisno tudi od časovne komponente (kdaj pridejo med nas) in komunikacijskega pristopa (kako se nas dotaknejo). V sodobnem potrošniškem svetu zagotovo veliko velja način informiranja, ki vsebu­je prej naštete komponente in še kakšno zraven. Vse to pa ne nastane kar čez noč. Je skrbno predpripravljeno z analizami želja in potreb trga ter ciljnih skupin in še mnogih drugih faktorjev, ki jih v večini prime­rov najbolje razumejo njihovi načrtovalci. Pri njih se zgodba o tem, kaj je in kaj naj bo videti resnično, šele dejansko začne. Hitro se namreč zgodi, da vse te informacije le niso tako lepe in verodostojne, kot so morda videti na prvi pogled. Še posebej opazne postanejo takrat, ko se vanje poglobimo in jih ocenjujemo iz drugega (ne)potrošniškega zornega kota. Takrat se pravljice o super čistilih, zdravilnih sladkarijah ali recimo o naravni eko plastiki vedno bolj nagibajo na nesrečni ko­nec, ki na dolgi rok ne bo postal zgodba o poštenem uspehu. Takšne analize so seveda zanimive, a pogosto zahtevajo veliko predznanja o strukturi posameznega izdelka. Kar pa je in bo ostal zalogaj, ki so mu po večini kos le učenjaki posameznih strokovnih področij. Prav tako je čas, ko v naših očeh izdelek postane privlačen, bistveno krajši od časa, ko bi v nas zaradi lepo zapakiranega in za naše oči prirejenega blefiranja moral vzbuditi dvom o moralnosti njegove vsebine. Na žalost potrošniške panoge niso edine, ki uporabljajo omenjene načine dekoracije in ustvarjajo iluzije. Trenutna zavest in krizni odnosi v naši deželici kaj hitro pripeljejo do tega, da se stanje prikazuje boljše, kot v resnici je. Pri tem ne želim kazati s prstom samo na politiko. Kje pa! Tudi za svoje lastne predpražnike smo pogosto prepričani, da je prah pod njimi za sosede neopazen. Gre za stanje duha, ki je ušel iz stekleničke že pred kriznim časom. In nič kaj ne kaže posebne volje, da bi se vanjo hitro vrnil. Ne verjamete? OK. Poglejmo si na primer naš odnos, ki ga imamo/gojimo kot udeleženci v prometu. Dirkaško razpoložena alkoholiziranost, herojsko ignoriranje smernikov v kri­žišču, obsedena uporaba zvočnih opozoril takoj, ko na cesti ne teče vse po vaših načrtih, ali pa javno preklinjanje kot oblika negodovanja nad postavitvijo novega prometnega znaka, ki recimo omejuje hitrost v bližini šole. Potem pa se čudimo, kako preudarno in skladno s pred­pisi lahko vozijo v bolj razvitih državah. In kako jim, kljub temu da si enako kot mi želijo čim hitreje priti od točke a do točke b, ne glede na tempo vožnje, uspeva celo (vedno) obdržati mirno kri. Trik ni v ne­normalno visokih kaznih, super strašni policiji ali kvalitetnejši asfaltni površini. Celotna filozofija kultiviranega voznika temelji na njegovem osebnem odnosu do ostalih udeležencev (beri: do soljudi) v prometu. In če ste že kdaj poskusili igrati poker, verjetno veste, kako napet je občutek tik pred tem, ko vsi igralci odkrijejo svoje karte. Takrat pride bleferstvo najbolj do izraza. Svoje prave emocije zakamuflira­te z različnimi tehnikami pretvarjanja. In šele ko so karte odkrite, se ločijo zmagovalci od poražencev. Dobri bleferji od slabih. A ne pozabite. To je le igra, ki lahko mnoge igralce pahne v resne težave, če jo poskušajo igrati tudi v resničnem življenju, z resničnimi odno­si. Tam igralce zamenjajo ljudje, ki neposredno ali posredno tvorijo naš življenjski habitat. Pa naj imajo družinsko, prijateljsko, službeno, športno, politično konotacijo ali kakšno drugo državotvorno vlogo. Zaključek naj pripada lokalni (pokeraški) zanimivosti. Že pred ča­som sem v medijih zasledil simpatično ilustriran oglas. Eko nebo pre­letavajo ptički in pod njimi se bohotijo travniške cvetlice. Vse našteto tvori idilično ozadje travnika, na katerem se sinek brezskrbno »cartla« v objemu svojega očeta. Zaradi intimnega in v emotiven celofan zavi­tega sporočila mi je vse do danes ostal zelo v spominu. Bil je oglas za podporo javnosti pri gradnji bloka 6. Njegov namen je bil jasen. Le z novim tehnološkim mega objektom bomo omogočili pridobivanje energije, ki bo pokrbela za brezmejno nizkoogljično družinsko srečo prihodnjih generacij. Oziram se po šoštanjski megastrukturi, pogle­dujem proti ugrezninskim območjem, obračam koledar za petdeset let naprej in nato oko še enkrat vržem na oglas. Sledi ključno vpra­šanje, ki si ga je postavil že Michael Douglas v filmu Falling Down: Can anybody tell me what's wrong with this picture?* • Zahod jame v Šoštanju štirimi nominirani za prestižno Delovo nagrado Kresnik 2013. V Šoštanju je bil pisatelj in njego­vo delo predstavljen minuli teden, v okviru pra­znika občine Šoštanj. Pogovor z njim je vodila Milojka B. Komprej, pisatelj pa je večer v celoti posvetil ustvarjanju in vsebini romana, ki govori ma, rudnik, elektrarna, ki jih poosebi, na nek na­čin pa se poigra tudi z glavnim junakom Ivanom in njegovo ljubeznijo do knapovščine. Roman Zahod jame upravičeno imenujemo spomenik velenjskim knapom, kar je bila tudi pisateljeva želja, saj ga je v prvi vrsti namenil v Šoštanj, 17. septembra -Roman Zahod jame o premogovniku Velenje. Zgodba, ki jo pletejo spomin svojemu tastu Francu Končniku. izpod peresa pisatelja Petra Rezmana je bil iz-štirje glavni junaki je pregled dela in tehnologije Pisatelj Peter Rezman, sicer stanujoč v Plešivcu dan pri založbi Goga v lanskem letu. Številne velenjske jame zadnjih petdeset let in je verodo-je to poletje preživel v rezidenci v Splitu, v jeseni predstavitve romana po vsej Sloveniji,so naletele stojen napis dogodkov in opremljenosti rudnika. pa se odpravlja z založbo Goga v Wells. na izjemen odmev. Kot vemo je bil roman med Pisatelj se poigra z slengom knapov, simboli ja-n MBK * Ali mi lahko nekdo pove, kaj je narobe s to sliko? Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 13 107,8 MHz 26. septembra 2013 Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke Foto: Luka Kase ne napoveduje le nove plošče, pač Hrvaške na pa tudi koncertno turnejo, nove vi­deospote in sveženj novih idej. Z Eurosongu ne jesensko koncertno turnejo Nina začenja svojo novo zgodbo. Kako bo, kaj pa mi? se bo nadaljevala, bomo spoznali Hrvaška letos ne bo imela svoje­ ob izidu novega, njenega že četrtega ga predstavnika na izboru za pesem albuma oktobra. Kdaj točno, Nina Evrovizije. Tako se je odločila Hrva­ noče izdati … ška radiotelevizija, ki je sicer vsako leto pripravila Doro – izbor hrva­škega evrovizijskega predstavnika. Vzroki za umik naših južnih sose- Maja Oderlap: dov iz evropskega glasbenega cir­kusa tičijo v pomanjkanju denarja, pa tudi v dejstvu, da so se v zadnjih letih hrvaške skladbe na evrovizij­skem tekmovanju slabo odrezale. Hrvaška ni prva, ki se je odločila za ta korak. Na Dansko svojih pred­stavnikov najverjetneje ne bodo po­slale Belorusija, Črna gora, Ukraji­na, Moldavija, Madžarska, Latvija in Litva, medtem ko Slovenija za zdaj svojega nastopa ni niti potrdila niti odpovedala. Države, ki so sicer že potrdile udeležbo, so Švedska, Danska, Finska, Norveška, Alba­nija, Islandija, Irska, San Marino, Gruzija, Švica, Nizozemska, Esto­nija, Malta, Rusija, Nemčija, Av­strija in Belgija. The Stroj udarjajo z novim albumom dala njihov dolgoletni sodelavec Al-do Ivančič ter nova okrepitev ko­lektiva, velenjski producent, glasbe­nik in multimedijski umetnik Stane Špegel. The Stroj se na novem albu­mu predstavljajo z močno posodo­bljenim in elektrificiranim zvokom. Kot je povedal Primož Oberžan, vodja kolektiva, je večina kompo­zicij šla skozi dolgotrajen proces preobrazb, ki so največkrat vodile od mehansko tolkalskih zasnov pre­ko elektromehanske nadgradnje do elektronske finalizacije. Po naslovni skladbi Metafonik, ki je izšla konec preteklega leta, izid albuma spre­mlja novi single Zombie Hunters. Big Foot Mama netijo iskre Zadnji album skupine Big Foot Mama – Izhod, se nikakor še ni iz­črpal. V radijski eter prihaja novi single z lani izdanega izjemno od­mevnega sedmega studijskega al­buma, ki velja za enega najuspešnej­ših v 23-letni zgodovini slovenskih rokerjev. Skladba Iskre prihaja kot šesti single z albuma, ki je doslej nanizal uspešnice, kot so Slab spo­min, Pot iz trnja, Užitek na replay in Nor sigurno ne. Skladbe so na- Bodi malo moj letele na izjemen odziv, predvsem pa so postale del železnega reper­toarja Bigfootov na njihovi turneji po Sloveniji, ki je letos nanizala že dvajset koncertov (med njimi tudi izjemno uspešnega v ljubljanskih Križankah). Tudi košarkarski evfo­riji se Bigfooti niso ognili. Njihov prispevek je bil nastop v navijaški coni v Sožicah na finalu EuroBa­sketa minulo nedeljo. Celo poletje v studiu Medtem ko je večina ljudi uživa­la na morju in se potila na soncu, je Nina Pušlar letošnje poletje pre­ Simpatična pevka in voditeljica Metafonik Kolektiv The Stroj je v začetku septembra izdal svoj četrti album z naslovom Metafonik. Material za album so člani zasedbe pripravlja­li vse od izida albuma Cona leta 2006, posnet pa je bil na različnih lokacijah doma in v tujini. Končno produkcijsko podobo sta albumu Pika je spet glavna Kako čas neusmiljeno beži. Po vročem poletju, za katerega pravimo, da je bi­lo vsemu navkljub prekratko, je tu že jesen. Potrkala je na vrata, z njo pa tudi Pika nogavička. Po letu dni je znova glavna v mestu. Nosi župansko lento, skrbi za veliko pika­ste zabave za najmlajše, pa tudi kakšni malo manj mlajši so navdušeni nad nje­nimi vragolijami. Največji otroški festival v Sloveniji je 24. po vrsti. Pika je glavna tudi v medijih. V prejšnji številki Našega časa smo objavili njen bogat program aktivnosti. Nabralo se jih je za štiri strani, na njih pa je največ vabil na temo »Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino.« V naši časopisni in radijski hiši najbolj »sledi« njenim navodilom novinarka Bojana Špegel. Poskr­bela je za njeno delovno minulo nedeljsko popoldne, poskrbela bo tudi, da bo Bojana o dogajanju na otroškem festivalu poročala v vsakdanjih oddajah na Radiu Velenje. Zagotovo bo Bojana pospremila Piko na enoletne počitnice ob zaključku festivala, v soboto. Iz izkušenj Pika ne bo pustila ravnodušnega še koga v naši hiši. Neža - vnukinja naše tajnice Nadje Blatnik, je letos sicer prvošolka, a babi Nadja in dedi Frenk bosta zagotovo izpolnila njeno željo po druženju s Piko. Tudi Erik naše računo­vodkinje Suzane Goršek Brglez gotovo ne bo pustil pri miru in mu bo morala uslišati kakšno pikasto sanjo. n tp živela drugače – v snemalnem stu­diu. Celo poletje je z ekipo snemala svoj četrti album in zdaj predstavlja single Svet je tvoj, ki napoveduje novi album. Skladba je njeno av­torsko delo, pod tekst se je podpi­sal Zlatko, vse skupaj pa zveni zelo Maja Oderlap po uspešnici Vem, jokala bom spet razveseljuje z no­vo skladbo. Bodi malo moj je na­slov pesmi, s katero bodo tokrat na svoj račun prišli ljubitelji hitrejših ritmov. Pesem je delo Matjaža Vla­šiča, Vere Šolinc in Marka Pezdir­ca, zanjo pa je Maja že posnela vi­deospot. Režijo spota je prevzel Ja­ni Pavec, posneli pa so ga pri naših južnih sosedih, na otoku Pagu, saj so želeli poiskati posebne, še nikoli videne lokacije. V dveh snemalnih dneh so posneli ves potrebni mate­rial za spot, v katerem glavna vlo­ga pripada Maji, družbo pa ji dela harmonikar Tomo Primc. Med sne­manjem zabave ni manjkalo. »Še kakšen ligenj ali dva smo potegnili poletno, igrivo in pozitivno. Sode-iz morja,« se snemanja spominja lovanje Z Zlatkom sega že v leto Maja, ki si najbolj želi, da bi ljudje 2008, ko je Nina na njegovo pova-skladbo vzeli za svojo. Čaka jo je­bilo sodelovala v pesmi V iskanju sen, polna nastopov, in verjame, da sreče, kasneje se je nadaljevalo na bo pesem kmalu prepevala skupaj s nekaterih koncertih, pika na i pa je svojimi oboževalci. seveda nova pesem. S pesmijo Nina PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poro­čilih ob 14.30. 1. MAJA ODERLAP – Bodi malo moj 2. NINA PUŠLAR – Svet je tvoj 3. EVA BEUS – Nazaj k mami Vedno nasmejana Maja Oder­lap je nestrpno pričakovala dan izida svoje nove pesmi. Zdaj je tukaj nova skladba z naslovom Bodi malo moj, z njo pa tudi nov videospot, ki so ga posneli na otoku Pagu. Pesem, pod katero se podpisu­jejo Matjaž Vlašič, Vera Šolinc in Marko Pezdirc, je hitra in živahna, kot nalašč za lep spomin na minulo poletje in prijeten vstop v jesenske dni. Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 14 Pokopal svoj avto Denar prinaša možnost kapric. Še en dokaz več za to je 62-letni brazil-ski bogataš Conde Franscisco Scar-pa. Podjetnik, ekonomist in lastnik akademije Institute Maruyama Ai­kido, ki je med drugim tudi grof, se je namreč odločil, da bo pokopal svojega bentleyja, da ga bo »lahko uporabljal tudi v posmrtnem življe­nju«. Avtomobil je sicer resda vre­den nekaj manj kot 370 tisoč evrov, a je vseeno nenavadno, da je Aikido na spletnem družbenem omrežju samozavestno objavil, da bo v stilu egiptovskih faraonov zakopal »svo­jo najbolj vredno lastnino, da jo bo lahko uporabljal tudi po smrti«. Čisto zares je na svojem posestvu že izkopal jamo, kamor bo dragoce­ni avto pokopal – zapisal je še, da je idejo za svoj podvig dobil ob gleda­nju dokumentarca o starem Egiptu in zapuščini faraonov. Bel prt in svečke v McDonald'su V Veliki Britaniji so 15-letni Wil­liam Peachey, Cameron Ford in Adam Welland od doma prinesli bel prt, čajne svečke, vilice, nože in kozarce za vino ter se dobro urejeni odpravili v londonski McDonald's. Kot so povedali, so skušali restavra­ciji s hitro prehrano dodati nekaj sloga in si privoščiti lepo večerjo. Dogajanje so dokumentirali in na­stale fotografije sproti objavljali na spletnih družbenih omrežjih. A ne dolgo; kaj kmalu so jim zaposleni v restavraciji naročili, da morajo za­radi vnosa pribora takoj zapustiti McDonald's ali pa jim bodo prepo­vedali vstop v to restavracijo. Ko so fantje na spletu delili tudi reakcijo zaposlenih, so hitro postali spletni inovativno razpoložena Zgornjesavinjčana kar koj pomerila … (ta levi je dejal, da je hotel videti, če so dovolj velike za nje­govega žrebca), je Medved stopil med oba in dejal »… reklama, pa če je še tako butasta, je vedno dobrodošla …« in se pustil fotografirati za … Naš čas seveda! . Ilustratorka Urška Stropnik - Šonc je zelo zaposlena mama. Med drugim je za letošnji festival ustvarila tudi po­dobo Pike Nogavičke in zemljevid nje­nega mesta v TRC Jezero. Njeni tri­je fantje so, tako kot mama, zaljublje­ni v knjige. In tudi v Piko. Zato so se na otvoritvi ene od Pikinih razstav vsi družili z njo, najmlajši pa ji je zago­tovo povedal kaj novega tudi, ko sta skupaj brala. Zastoj Kljub krizi promet vse bolj drvi. Hitra cesta 3. razvojne osi pa kar stoji. Čeprav je že bila tlako­vana z veliko obljubami, zdaj še teh ni več. Rekorderji Naši pleskarji so zara­di uspešnega pleskanja šol prišli v Guinnessovo knjigo rekordov. Tja bi že davno sodili naši poli­tiki; saj nas tako množič­no farbajo. Še drugače V Velenju bo letos držav­ni »pregled« usposoblje­nosti na področju zaščite in reševanja. Načelno ve­lja, da smo pri tem uspe­šni. Ko bi le bili tako uspešni tudi pri ekonom­ski in socialni zaščiti in reševanju ljudi. Preživeli smo Preživeli smo dan mobil­nosti. Mnogi ob tem že­lijo, da bi bili in ostali čim bolj stabilni. S srcem Mnogi kmetovalci in vr­tičkarji so že prepriča­ni, da za obdelovanje ze­mlje nista najpomemb­nejša traktor ali motika. Pomembno je, da zemljo obdelujemo s srcem. Sta­ri pregovor sicer pravi: obdeluj zemljo, drugače bo ona tebe. Od točk do države Varne točke že imamo. Kdaj bomo imeli tudi za vse državljane vsestran­sko varno državo. Udarna Nekdaj smo imeli udarne vojaške in delovne bri­gade. Zdaj imamo udar­ne ceste. Še zdaleč ne le tistih, ki so jih gradili udarniško. fenomen. McDonald'sov predstav­nik za odnose z javnostjo je dejal, da je nekdo od zaposlenih res zah­teval, da fantje odidejo, vendar obe­nem zatrdil, da je šlo le za nespora­zum -drugi delavci naj bi se fantom le smejali in na koncu so jim tudi dovolili, da v miru pojedo svojo ve­čerjo. V McDonald'su so dodali še, da se lahko mladeniči kadar koli vr­nejo v restavracijo. Iz pipe teklo pivo Russ je povsem običajen moški. Ko je po delu prišel domov in od­prl pipo v kuhinji, pa se je zgodilo nekaj zelo neobičajnega – iz pipe je namreč teklo pivo. Russ je zgrožen pogledal naokrog in se spraševal, kaj se dogaja. Pivo je bilo hladno, o vodi pa ne duha ne sluha. Moški je šel pipo odpret še v kopalnico, pa je tudi tam teklo hladno pivo. Medtem ko se je Russ čudil, pa se je nekaj drugih izredno zabavalo. Njegovi prijatelji so ga namreč po­tegnili za nos; na vodovodni sistem so priključili sode piva in to je bil razlog, da je iz vsake pipe v stanova­nju teklo pivo. V stanovanje so pri­jatelji namestili tudi skrite kamere in Russa posneli. Ko je slednji ven­darle šel pogledat, kaj je narobe z vodovodom, so ga pred hišo v kro­hotu čakali prijatelji. 850 kač Richard Parrinello je delal kot po­oblaščenec za nadzor živali, pa se je znašel v preiskavi zaradi zavaro­valniške goljufije. Do njegove hiše so se tako odpravili policisti in že pred vhodom opazili dva avtomo­bila, na katerih je na veliko pisalo »kače«. A to jih ni zmotilo. Vstopi­li so v garažo, tam pa v grozi našli neverjetno veliko število kač. Po štetju se je izkazalo, da gre za 850 kač in drugih plazilcev, ki so živeli v Richardovi garaži. Izkazalo se je, da jih je Parrinello brez dovoljenja prodajal preko svoje spletne strani. »Še nikoli nisem videl toliko plazil­cev na enem mestu,« je preseneče­no povedal predstavnik policije. Strokovnjaki so povedali, da so bili plazilci sicer dobrega zdravja, po če­mer je mogoče sklepati, da se je za njih dobro skrbelo. Burmanski pito­ni, ki so v New Yorku prepovedani, so začasen dom dobili v zatočišču za živali, ostalim živalim pa mora Parrinello sam najti primeren dom. Nova vrsta podgane V gorskem gozdu na otoku Hal­mahera v Indoneziji so strokovnjaki odkrili novo vrsto glodalcev – gre za podgano boki mekot, ki je ime do­bila prav po ekološko ogroženem območju, iz katerega izvira. Zanjo sta značilna čopasta groba dlaka in dolg bel rep. Znanstveniki upajo, da bo novo odkritje pripomoglo k ohranjanju območja, ki je biotsko precej bogato, ga pa čedalje bolj ogrožata sečnja dreves in rudarje­nje. Novo vrsto podgane so sicer ulovili s pastmi, v katere so postavi­ li pražen kokos in arašidovo maslo, z analizo fizičnih lastnosti in DNK pa so kasneje odkrili, da ne gre le za novo vrsto podgane, ampak za pov­sem nov rod. Vodja raziskovalcev Pierre-Henri Fabre je izrazil upanje, da bo odkritje spodbudilo še druge zoologe pri raziskovanju območja in ga s tem skušalo ohraniti v nje­govi bogati raznolikosti. Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 15 MED VAMI 26. septembra 2013 Velenje, 18. septembra – V sre­do je na Škalskem jezeru potekalo državno prvenstvo upokojencev Slovenije v ribolovu. Po petih letih so namreč pripravo tekmovanja zaupali Medobčinski zvezi društev upokojencev (MZDU) Velenje. Po odzivih sodelujočih – srečo je na obali Škalskega jezera preizkušalo kar 60 ribičev iz upokojenskih vrst – so bili dobri organizatorji. Predsednika komisije za šport pri MZDU Velenje Anton Barle je bil s potekom tekmovanja več kot zadovoljen. Povedal nam je: »Srečo imamo z vremenom, pa tudi ribiči imajo srečo, saj je ulov kar dober. Sodeluje vseh 12 pokra­jin, v vsaki ekipi so 4 tekmovalci in ena rezerva, saj na koncu šteje skupni ulov ekipe. Ribiči so okoli Sodelovalo 12 svetovnih prvakov Šoštanjski organizatorji finala svetovnega pokala v kastingu so se odlično izkazali Ribiški družini Paka Šoštanj je kot odličnemu organizatorju Sve­tovna Kastinška organizacija zau­pala organizacijo in izvedbo finala Svetovnega pokala v kastingu za člane in članice za leto 2013. Tekmovanja so se udeležili tek­movalci iz 7 držav (Avstrije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Švice, Nemčije in Slovenije). Med njimi je bilo kar 12 svetovnih prvakov na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Nemčiji prejšnji teden. Tekmovanje je potekalo v sobo­to na Casting poligonu v Šoštanju ob oblačnem vremenu brez vetra, tako da so bili pogoji za tekmovalce resnično najboljši. Rezultati: Moški posamezno: 1. mesto Karol Michálik (Slovaška; skupno osvojeno 519,915 točk), 2. mesto Evgen Demin (Nemčija; skupno osvojeno 511,725 točk), 3. mesto Dušan Stevanovič (Slovenija; sku­pno osvojeno 508,150 točk). Ženske posamezno:1. mesto osvojila Tereza Havelkova (Češka; skupno osvojeno 456,825 točk), 2. mesto Lucie Mikova (Češka; skupno osvojeno 450,100 točk), 3. mesto Rebeka Erent (Hrvaška; skupno osvojeno 390,010 točk). V ekipnem tekmovanju za Dona­vsko–jadranski pokal pa je bila naj­boljša prva ekipa Češke v postavi Jan Lexa -Josef Lexa (skupno osvo­jeno 1008,410 točk). Drugo mesto je osvojila ekipa Slovenije v postavi Dušan Stevanovič - Borut Furlan (skupno osvojeno 1005,815 točk), tretje mesto pa druga ekipa Češke v postavi Lexa Patrik - Mik Robert (skupno osvojeno 1005,410 točk). Tekmovanja se je udeležil tudi generalni sekretar svetovne kastin­ške organizacije dr. Josef Doležal, ki se je organizatorjem zahvalila za odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja, posebej pa je še pou­daril, da je v Šoštanju sedaj zgrajen in najlepše urejen Kasting center na svetu, ki jim ga zavidajo mnogi svetovni tekmovalci in tekmovalke. Vsi tekmovalci in spremljevalci so bili z organizacijo, namestitvijo v Termah Topolšica, izvedbo tekmo­vanja in prehrano zelo zadovoljni. Ob koncu tekmovanja se je pred­sednik RD Paka Šoštanj Franc Ravnjak zahvalil vsem sodnikom, ki so marljivo pripravili tekmovanje, zahvalil pa se je tudi vsem pokrovi­teljem, ki so tekmovanje omogočili. jezera razvrščeni v štiri sektorje, v vsakem je 12 tekmovalcev. V kate­rem sektorju lovijo, pa je odloči­la sreča, saj smo žrebali. A ribe plavajo, zato velikih razlik med sektorji ni.« Kljub temu je enim »grabilo« bolj kot drugim, kar se je izkazalo, ko so sodniki ob 13. uri začeli tehtati ulov. V mrežah ribičev je bilo daleč največ krapov, nekateri med njimi so bili res ogromni. Ker je na kon­cu štel vsak gram nalovljenih rib, saj je bilo nekaj ekip zelo izenače­nih, je bilo res, kar je pripomnil eden od ribičev, ko so izobesili rezultate tekmovanja. Glasno je ugotavljal »Tokrat res šteje vsak rep.« Največ je vredna sreča Največ ribiške sreče in zagotovo tudi znanja je pokazala domača ekipa, ki so jo sestavljali prekaljeni ribiči Branko Vreča, Oto Mravljak, Jože Hribernik in Božo Slukan. Njihov skupni ulov je tehtal 19 kilogramov 640 gramov. Branko Vreča pa je bil med vsemi udele­ženci najuspešnejši, saj je na suho potegnil kar 8.570 gramov rib. Povedal nam je: »Ponavadi mi ribe dobro grabijo, danes pa sem imel srečo, ker sem ulovil res velikega krapa, težkega 4 in pol kilograme, drugače bi bil ribolov bolj srednji. Sam vedno lovim na Škalskem jezeru, a nikoli tam, kjer sem danes tekmoval. Najraje lovim takoj pod ribiškim domom, danes pa sem lovil na drugi strani jezera, kjer se po navadi ne lovi.« Izvedeli smo še, da kakšnih posebnih vab ne uporablja, po navadi ribe mami s črvi ali koruzo. »Pri ribolovu je najbolj pomembne sreča, to ni zna­nje. Tudi to, kakšno ribiško palico Šampionske buče v Mozirju Dosedanji slovenski prvak z najtežjimi bučami velikankami tudi v tretje ni zatajil Letošnje poletje je bilo dokaj neu­godno tudi za letino krmilnih buč, okrasnih ter jedilnih bučk. Nekoli­ko uspešnejši so bili zaradi načrto­vanega gojenja tovrstnih poljskih in vrtnih pridelkov tisti, ki cenijo buče kot koristno krmo in v prehrani oz. sodobni kulinariki. V tekmovalnem duhu ter zaradi posebnega vrtnar­sko-hortikulturnega navdiha pa so dosežkov pa le »larifari« v primer­javi s to prireditvijo. Najtežje buče s tega dogodka se namreč lahko potegujejo za uvrstitve na medna­rodnem in svetovnem tekmovanju buč velikank, kar zavezuje gojitelje buč za izpolnjevanje vseh predpisa­nih postopkov gojenja in registraci­je tekmovalcev. Od letošnjega leta je Mozirski gaj tudi član Evropske­uporabljaš, ni tako pomembno. Krapa lahko uloviš tudi s čisto navadno palico,« je dodal. In še, da je velenjska ekipa, ki je osvoji­la naziv državnih prvakov, stalna. »Ne menjamo, saj smo že četrtič premagali vse konkurente,« je še dodal naš sogovornik. Bojana Špegel dr. Milan Medved, predstavnik MG Božo Plesec ter gojitelja buč Tone Iršič in Aleš Pliberšek – ni podlegla zapeljivi možnosti, da bi spregledala manjše okoliščine pri najtežjih dveh stehtanih bučah. Diskavilificirali so najtežjo, 466,4 kg težko Lovšetovo bučo zaradi male razpoke na dnu ter 374-kilsko bučo velikanko Roberta Tekavčiča iz Dolenjskih Toplic, ki jo je od spodaj navrtala miška ali ogromen polž. Od 26 tekmovalnih buč se jih je uvrstilo tako le 24. Zmaga­la je buča atlantic gigant malega Lovra Lovšeta iz vrtnarstva Lovše se še posebej trudili premagati vro­čino in »žejo buč« številni gojitelji buč velikank, ki so se minulo sobo­to udeležili tehtanja buč velikank na tretjem uradnem državnem tekmo­vanju pridelovalcev najtežjih buč v državi. Dva gojitelja sta se pripeljala iz Okonine in Homc kar na poseb­nem dostavnem vozilu za prevoz buč in požela izjemno pozornost množice, ki je spremljala dogodek. Kot je dejal predstavnik Mozir­skega gaja Božo Plesec, so zanimiva tekmovanja »bučmanov« tudi dru­god po Sloveniji, v smislu uradnih ga združenja GPC (Great Pumpkin Commonwealth), kar pomeni, da lahko le zmagovalec tehtanja buč v Mozirju tekmuje tudi na evropskem ali svetovnem prvenstvu. 21. septembra je v parku Mozirski gaj, ob otvoritvi jesenske razstave buč potekalo tehtanje velikanskih buč. Lanskoletnega rekorda in zma­govalca Janka Lovšeta iz Trebnjega s 477,6 kg bučo ni premagal nihče. Tekmovalna žirija v zanimivi sesta­vi – športni novinar in komentator TV Slovenija Ivo Milovanovič, direktor Premogovnika Velenje iz Trebnjega. Najtežja uradno steh­tana buča v državi je tehtala 311,5 kg. Tako še vedno velja za absolutni državni rekord lanskoletna Lovše­tova buča s 477,6 kg. Mimogrede, Lovše je z drugo, še težjo bučo, lansko leto premagal vse Avstrijce, na svetovnem tekmovanju v Nem­čiji pa je bil odličen šesti. Vseh 26 zares velikanskih buč je zdaj skupaj s tisočerimi manjšimi, okrasnimi, razstavljenih v čudovitih aranžma­jih po vsem parku cvetja v Mozirju še vsaj do 6. oktobra. Jože Miklavc Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 16 KRAJEVNE SKUPNOSTI 26. septembra 2013 V delu KS Kavče letos uredili novo kanalizacijo in obnovili cesto – Največja želja, urejena cesta ob vhodu v kraj, ostaja neuresničena – Je močno dotrajana, preozka, pod njo pa še plazi Velenje, 21. septembra – V Kra­jevni skupnosti Kavče v teh sep­tembrskih dneh končujejo dela na predelu, ki povezuje spodnje in zgornje Kavče, zato je bila cesta med zaselkoma kar nekaj časa zapr­ta. V minulih tednih so tam zgradili nov kanalizacijski vod, na katerega so na novo priključili 8 hiš, nanj pa Mladi bolj vključeni V Krajevni skupnosti Šalek bodo to jesen še okrepili medgeneracijsko sodelovanje – Nadaljujejo obnovo otroškega igrišča, gradijo kanalizacijo … Velenje,13. avgusta – Predsedni­co Krajevne skupnosti Šalek Vladko Jan smo po tem, ko so že praznova­li letošnji krajevni praznik vprašali, kaj so v kraju pridobili v zadnjem letu. Njena prva misel je bila, da so bili letos precej aktivni. »Resna preizkušnja je prišla že v zimskem času, saj je bilo snega kar preveč, vendar smo s pomočjo MO Vele­nje uspeli prebroditi tudi to; v Zgor­njem Šaleku smo redno plužili in pomagali krajanom obnoviti cesto po pluženjih, ki so bila pogostejša kot sicer,« nam pove. Spomladi so izvedli čistilno akcijo, očistili so tudi porečje reke Pake. Letos so v delu kraja že dobili novo kanalizacijo. Poleti so začeli graditi novo kanali­zacijo v Zgornjem Šaleku, končana bo še letos. Veseli so, ker so lahko nadaljevali tudi obnovo otroških igrišč med bloki. »Ob igralih smo namestili plošče, tako da tu tudi po dežju ni več blata. Prenovili smo Društveni prostori drugje? Gavce - Krajani vaških skupno­sti (VS) v občini Šmartno ob Paki se družijo na različne načine. Eni pripravljajo piknike, drugi izlete, v VS Gavce – Veliki Vrh pa združijo prijetno s koristnim. Tako je minulo soboto več kot 30 krajanov bodisi nabiralo gobe ali odšlo na pohod po mejah VS, drugi so ta del srečanja »izpustili« in so se pridružili špor­tnim in družabnim igram v centru tamkajšnjega športno-rekreativne­ga društva – organizatorja srečanja krajanov. Vseh so našteli blizu 130. Vendar vse ne teče »kot po maslu«, kar je ob tej priložnosti predsednik omenjenega društva Franc Mori tudi zagrenjeno priznal. »Želimo delovati v dobrobit vseh krajanov ter vseh občanov lokalne skupnosti, kar dokazujemo s tvor­nim sodelovanjem z ostalimi dru­dotrajano ploščad v centru kraja in jo uredili tako, da je otrokom prija­zna,« doda naša sogovornica. Pomladni čas si bodo zapomni­li tudi po tradicionalnem pohodu po mejah krajevne skupnosti, ki ga vedno pripravijo 25. maja. »Kljub slabemu vremenu je tudi letos uspel, res pa je, da je bilo pohodni­kov manj kot lani,« izvemo. Veseli so, ker še tesneje kot doslej sodelu­jejo z osnovno šolo Šalek. »Prijazne učiteljice so nam pomagale organi­zirati še več prireditev kot lani, šola nam je pomagala tudi pri srečanju starejših krajanov in krajank, kjer so v duhu medgeneracijskega sode­lovanja pripravili odličen program. Poleg tega na šoli deluje podmladek našega turističnega društva, ki je vse bolj aktiven. Želimo si, da bomo tudi v prihodnje še bolj povezali mlade in starejše v kraju. To bomo začeli že to jesen.« n Bojana Špegel štvi tudi zunaj občinskih meja. Zato toliko manj razumemo tiste kraja­ne, ki se ne vključujejo v dejavnost društva, a na najrazličnejše načine onemogočajo naše delo ter ustvarja­jo vtis, da društvo ne dela zakonito in v dobrobit lokalne skupnosti. Vsem tem sporočamo, da smo eno­tni in da bo društvo delovalo tudi v prihodnje, pa če bo za to potrebno urediti prostore za njegovo delovaje na drugi lokaciji.« Za srečanje so tamkajšnje pridne gospodinje pripravile sladke dobro­te, manjkalo pa tudi ni druge jedače ter srečelova, s katerim so poravnali stroške srečanja, ki so ga med dru­gim popestrili še čarodej Lojz ter mladi harmonikar in pevci. n Tp ljave za kasnejšo elektrifikacijo, potem pa na novo preplastili 300 metrov ceste. V kraju računajo, da bodo dela uradno končali v nekaj dneh. Andrej Kuzman, predsednik sveta KS Kavče, ki nas je skupaj s Stan­kom Kaudikom, članom sveta in oskrbnikom doma krajanov sprejel v njem, nam je povedal, da svet kra­jevne skupnosti vse leto pridno dela. Sestajajo se vsaj enkrat mesečno, da delo sproti usklajujejo. K temu je dodal: »Trenutno menjujemo ograjo na domu krajanov, posta­vljamo tudi nove reklamne panoje, da bomo lažje obveščali krajane.« Dela na kanalizaciji in cesti, ki smo jih omenili v uvodu, pa so po njego­vih besedah dolg občine do kraja, ta je star že dve leti. »Še vedno ostaja dolg ureditev ceste Kavče–Podkraj, ki bi že morala biti končana, obe­nem pa bi morali po trasi urediti nov vodovod in kanalizacijo,« doda naš sogovornik. »Obnove še ni na vidiku« Obstaja pa še en dolg občine do kraja, ki je za krajane zagotovo naj­pomembnejši. Ko se s ceste Vele- Cesta, ki vodi v kraj, že nekaj let kliče po obnovi. Te še ni na vidiku. nje–Šentilj zapeljete v kraj, vam bo takoj jasno, kaj mislimo. Prvih 200 do 300 metrov ceste v Kavče je že dolga leta ne le v zelo slabem stanju, cesta je tudi ozka, da se na njej težko srečata dva avtomobila. Občina se že nekaj let trudi, da bi obnovo tega odseka umestila v svo­je finančne plane, da je še ni, pa je verjetno vzrok zelo draga sanacija. »Cesta počasi leze, saj je teren pod njo plazovit. Obstaja strah, da jo bo ob kakšnem dolgotrajnem deževju kar odneslo. Na to opozarjamo že zelo dolgo, jaz tudi kot občinski svetnik, pri čemer mi pomaga naš sokrajan Ignac Novak. Kljub temu da se vedno oglašava, obnova še ni na vidiku. Osebno mislim, da bi lahko občina sredstva za obnovo črpala tudi iz kakšnega kriznega sklada, ker je cestišče tako ogro­ženo, da lahko povzroči veliko škodo.« Poleg tega je vhod v kraj neugleden, neprimeren pa tudi s prometnega vidika, saj je na začetku tudi avtobusno postajališče, hitrost na cesti pa ni omejena. Zato kraja­ni opozarjajo, da bi morali omejiti hitrost tudi za to, da bi bila ta prila­gojena razmeram. In če se zgodi, da cesto odnese? »Nočem biti črnogled, a voziti bi se morali po strmi cesti proti Ložnici ali po slabi cesti v Podkraj. Je pa res, da se bomo morali, ko bodo začeli vhod v Kavče sanirati, tudi voziti po teh poteh,« doda Andrej Kuzman. V Kavčah si želijo urediti še špor­tno igrišče, ki so ga v grapi zgradili s prostovoljnim delom. »Dolga leta je bilo črna gradnja, sedaj ni več. Ure­dili smo gradbeno dovoljenje, zato ga bomo preuredili in obnovili. Je pa pod igriščem prišlo do poškod­be kanalizacije, zato bomo morali najprej sanirati to, potem pa bomo V arhivu RS imajo zapis v nemščini z datumom 4. december 1370, ki omenja Kavče.Svet KS se je v prej­šnjem mandatu odločil, da bo 4. december v Kavčah krajev­ni praznik. Kopija listine krasi prostore v domu krajanov. Še vedno pa ugotavljajo, kako je kraj dobil ime. Morda je to povezano z vinsko sorto »modra kavčina«. Da je lahko povezano prav z njo, predvi­devajo tudi zato, ker je imela nekoč škalska dekanija v Kav­čah veliko vinogradov. lahko dokončno načrtovali ureditev novega športnega parka,« izvemo. Zadovoljni so tudi, ker so v minulih letih uspeli povsem prenoviti dom krajanov; menjali so streho, novo preobleko in fasado, letos so dodali še manjša zaključna dela. »Naš dom je mesto, ki pogosto živi. Tu deluje­jo naša društva, naši upokojenci in mladi, v njem imamo prireditve. V njih krajani pripravljajo tudi družin­ska srečanja.« Radi se družijo Število prebivalcev v Kavčah v zadnjih letih ne narašča. »Z vese­ljem pa ugotavljamo, da je mladih v kraju vedno več, za njih pa dobro skrbimo tudi v KS,« še doda Kuz­man. Stanko Kavdik pa pove, da se krajani radi družijo, zato med letom pripravljajo športne igre, hodijo na izlete, pripravljajo različne priredi­tve. »Upokojenci se dobivamo vsaj dvakrat tedensko, v toplih mesecih kegljamo na našem igrišču. Pozimi pa se družimo v domu, kjer pripra­vljamo različne igre. Zelo aktivno je tudi Društvo prijateljev mladine, ki ga vodita Andreja Oder Grabner in Petra Čevnik. Vedno nam pri­pravijo tudi zanimiv program ob prireditvah v kraju, sicer pa veliko ustvarjajo.« O vsem, kar se dogaja v kraju, obveščajo tudi preko Kav­škega lista, ki ga izdajajo povprečno enkrat mesečno, razen poleti. Dobi­jo jih v vseh gospodinjstvih. n Bojana Špegel Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 17 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 26. septembra 2013 prav tako hmeljski starešina. V veli-ampak bo našla pot nazaj v kakšni ko pomoč so ji bili še mnogi drugi, drugi obliki.« pa hmeljska princesa Cvetka Kolar V kakšni, so pokazale članice turi­iz Lokovice ter dve v Šmartno ob stičnega društva v avli kulturnega Konec projekta šele začetek poti Paki »priženjeni« hmeljski princesi doma, kjer so pripravile degustacijo Bernarda Obu in Martina Povše jedi ter pijač iz hmelja ter v besedi Hmeljski likof v Šmartnem ob Paki pokazal, da hmeljarstvo v Šaleški dolini še ni povsem Lesjak. »Dediščina hmeljarstva ni tudi uporabo nekoč zelenega zla­ pozabljeno – Hmelj uporabna rastlina v kulinariki, zdravilstvu in kozmetiki majhna, kot bi kdo ocenil na prvi ta v zdravilstvu ter v kozmetiki. pogled. Pri prebiranju zgodbe bo »Namen projekta je ohraniti zgodo­gotovo – tako kot je mene – marsi-vino hmeljarstva, hmelju pa dodati Tatjana Podgoršek povedala, da jo je pri zbiranju gra-koga presenetilo, da se je hmeljar-dodano vrednost. Prav v kulinariki, diva za knjigo marsikaj presenetilo. stvo začelo v dolini po letu 1880 in zdravilstvu ter kozmetiki je največ Šmartno ob Paki, 15. septembra Med drugim, da je kljub tradiciji da je v drugi polovici 19. stoletja in možnosti za to. Skupaj z bučami, – V dvorani kulturnega doma v hmeljarstva v Šaleški dolini o njem v začetku 20. stoletja bilo edini vir ki jih prav tako »obdelujemo«, bi Šmartnem ob Paki je bilo minulo napisanega bore malo, pa še to, kar preživljanja na območju Šmartnega radi naredili zgodbo – prave turi­nedeljo sklepno dejanje projekta je, je razpršeno na več koncih in ob Paki. Vinsko trto je uničila trtna stične izdelke, po katerih naj bi bila Hmelj – nekoč zeleno zlato, kaj krajih. Veliko sta jih pri tem poma-uš in pravi čas je prišel na to obmo-občina Šmartno ob Paki prav tako pa danes? Prireditev z naslovom gala žal že pokojna šmarška župana čje hmelj. Z njim so se ukvarjale vse prepoznavna,« je še povedala Boža Hmeljski likof je privabila v dvora- Alojz Podgoršek, ki ji je dal na voljo družine.« Zadnji hmeljski likof, če Polak. no mnogo ljudi. Ti so s tem doka­ zajetno dokumentacijo svojega oče-odštejemo nedeljskega, je bil – po Prireditev so popestrili člani zali, da hmeljarstvo, ki se ponaša ta Avgusta (hmeljskega starešine in besedah Polakove – v dolini leta šmarške folklorne skupine Oljka z več kot 100-letno tradicijo na dobitnika najvišjega priznanja med-2000, ko je iz tukajšnjega območja ter pevci domačega mešanega pev­območju Šaleške doline, še zdaleč narodne hmeljarske zveze Vitez izginila še zadnja hmeljska sadika. skega zbora. ni pozabljeno. hmeljskega reda), ter Ivo Rakun, »Upam, da ni izginila za vedno, Projekta, ki ga je sofinanciral tudi evropski sklad za razvoj podeželja, so se leta 2010 lotili člani šmarške­ga turističnega društva. K sodelova-in še bi lahko naštevali, kaj vse se je nju so povabili šmarške kulturnike znašlo na odru, sta ustvarila čudovit Pojem ti, Slovenija ter partnerje: Občino Šmartno ob pogled na domače dvorišče. Temu primerno smo bili oblečeni tudi V dneh, ko smo Slovenci končno ljubezni. Iz bogate zakladnice smo pevci, nekaj dni pred trgatvijo smo stopili skupaj in so naša srca bíla izbrskali tudi pesem, ki je nakazala prezračili svoja oblačila in s prav skupaj s košarkarji za dober rezul-na ljubezen do pivskega kozarčka, posebno opravo dopolnili vsem tat, smo pevci Svobode iz Šoštanja predvsem do njegove vsebine, ki čutom prijeten koncert. pod vodstvom dirigentke Anke Jaz-seveda tokrat ni manjkala niti na Po kratkem, a sladkem koncertu bec pripravili koncert z naslovom odru. Marsikdo od gledalcev je smo pevke in pevci poskrbeli, da Pojem ti, Slovenija. V program smo zavidal našim fantom vrček hladne nihče ni odšel domov ne žejen ne uvrstili pesmi, ki jih radi in ponosno pijače, ki so si jo privoščili po zapeti lačen. Potrudili smo se in obiskoval­zapojemo. pesmi. cem ponudili to, kar znamo sami Že uvodna pesem Dober večer Omeniti pa moram tudi lepo pripraviti doma. je nakazala, kam merimo. Na pripravljen oder, za katerega sta Tako pevci kot naši zvesti poslu­lepe narodne in zabavne pesmi, ponovno poskrbela naša pevca šalci smo pozno v noč ugotavljali, Paki, Kmetijsko zadrugo Šaleška ki pomeni pravzaprav šele začetek je povedala Boža Polak, predsedni-ki ogrejejo srce in dušo. Večina je Urška in Roman. Iz rož, bal sena, da si podobnih koncertov še želi­dolina, LAS Šaleške doline, šmar-poti, končali. Hmeljski likof bi lah-ca Turističnega društva Šmartno ob bila takih s kančkom grenko-sladke domačega orodja, starega motorja mo. ško osnovno šolo ter Društvo hme-ko pripravili že prej, vendar smo Paki in avtorica knjige kot enega od ljarskih starešin in princes Slove-čakali na pravo razpoloženje. To pa produktov omenjenega projekta. nije. »Vesela sem, da smo projekt, je, ko se zaključi obiranje hmelja,« Polakova je zbranim v dvorani Prvi sejem jesenskih dobrot Vinska Gora, 21. septembra -Pred Večnamenskim dopoldneva so organizatorji pripravili pester zabavni domom v središču Vinske Gore so v soboto dopoldne program. Komisija je izbrala in nagradila »naj« jesenski v organizaciji tamkajšnje krajevne skupnosti in turi-pridelek. Te so lahko na sejem prinesli tudi obiskovalci, stičnega društva pripravili 1. sejem jesenskih dobrot. ki jih ni bilo malo. Zato bodo organizatorji tovrstne Na sejmu so sodelovali številni domačini in društva, ki sejme nadaljevali. delujejo tudi v Vinski Gori. Za popestritev sobotnega Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 18 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 26. septembra 2013 Lokoviški mladinci državni prvaki kev prinaša srečo. Pri Prevorčnikovih so imeli sina Jožeka. Ko je okupator zasedel našo deželo, je moral poslušati nemškega učitelja. Potujčevanje Pri starem mostu na desnem bre-je bilo na brutalnem pohodu. Na gu Pake je v Velenju nekoč bila celjski gimnaziji so dijaka, ki so Prevorčnikova kovačija. Tam zdaj ga zalotili, da je govoril slovensko, stojita dve novi stolpnici. takoj izključili. Predno je končal Izkušen kovač Prevorčnik je šolanje, je moral Jožek prisilno v pogosto podkoval konje, saj je okupatorjevo vojsko. Ko se mu je bilo v tistem času v Šaleški dolini ponudila priložnost, je pobegnil k in bližnji okolici veliko kmetij. partizanom. Postal je partizanski Podkovanje je zahtevalo izurje-terenec. Terenci so večjim parti­nega mojstra. Najprejje ta očistil zanskim enotam poročali o oku­konjsko kopito, ga ustrezno obde-patorjevi aktivnosti. lal s posebnim rezilom in nato Konovo je gosto naseljena nanj pomeril žarečo podkev, da velenjska krajevna skupnost, je močno zasmrdelo po roževini. nekoč pa je bilo plan svet s komaj se je videl na plakatu, na katerih je Ko se je podkev dobro prilegala, kakšno domačijo. Nekega dne, ko okupator objavljal imena ustrelje­jo je pribil, tako da so žeblji ob je nemški armadi že pešala moč, jo nih talcev. Ko je prišel kakih deset kopitu pogledali ven, in jih zavi-je Jožek na Konovem mahal proti metrov do zasede, se je bliskovito hal navzdol. Po končanem opra-osamljeni kmetiji. Nenadoma so pognal po strmem sadovnjaku. vilu se je konj nekaj časa vedel iz zasede planili nemški vojaki in Nemški poveljnik je zavpil, naj ne kot ljudje, ki pomerjajo novo ga z naperjenim orožjem pozvali streljalo, ker hoče živega. Povelj­obuvalo. Še dandanes podkujejo k predaji. Jožek je dvignil roke, nik je bil prepričan, da je pobeg konje na podoben način, pripo-drugega mu tisti trenutek ni preo-brezupen in da ga bodo njegovi močki pa so seveda sodobni. Slej stalo. Vse je kazalo, da je njegova zlahka ujeli, on pa bo užival ob ko prej pa velja, da najdena pod-partizanska zgodba zaključena. Že razburljivi predstavi. Nekaj voja- Nahrbtnik Šaleška dolina , 14. septembra – Sredi septembra je v Svetem Juri­ju ob Ščavnici potekalo državno tekmovanje gasilcev v orientaciji. Udeležilo se ga je 31 ekip pionirjev in 32 ekip pionirk, 32 ekip mladin­cev in 28 ekip mladink ter 29 ekip pripravnikov in 21 ekip pripravnic. Po predhodnem občinskem in regij­skem tekmovanju so se na držav­ni nivo iz Gasilske zveze Šaleške doline uvrstile ekipe pionirk PGD Škale in pionirjev PGD Lokovica ter ekipi mladincev PGD Lokovica in PGD Šoštanj -mesto. Mladi so morali poleg znanja v orientaciji pokazati še veliko gasil­skega znanja, predvsem pa spretno­sti in hitrosti pri praktičnih nalogah. Pionirke PGD Škale so dosegle 8. mesto, pionirji PGD Lokovica pa odlično 2. mesto. Mladinci PGD Šoštanj -mesto so bili tudi zelo dobri in so osvojili 3. mesto, mla­dinci PGD Lokovica pa so se naj­bolj izkazali. V svoji kategoriji so postali državni prvaki. • kov se je pognalo za ubežnikom, a Jožek je bil urnih nog in se je zavedal, da teče pred smrtjo. Ni bilo videti, da ga bodo dohiteli. Eden je bil vendarle hitrejši in ga je zgrabil za nahrbtnik. Jožek je začutil prijem in je instinktivno iztegnil roke nazaj, da se je nahrb­tnik snel in zdrsnil Nemcu pod noge. Ta se je ob njem spotaknil in se skotalil po zelenici. Predno se je pobral, je Jožek že dosegel rob gozda in izginil med drevjem. Nemci so obstali, kajti naprej v gozd si niso upali, tam bi jih lahko pričakali partizani. Zasledovalci so komandirju, ki je grdo prekli­njal, prinesli le nahrbtnik. Ta je srečnemu terencu rešil življenje. Partizan Jožek je dočakal svobo­do. Pred tem je bil borec Šercerje­ve brigade in zraven pri razoroži­tvi Nemcev v Topolšici. Postal je ugleden veterinar in raziskovalec. Njegov najpomembnejši poklicni prispevek je bila iztrebitev žival­ske, predvsem goveje tuberkuloze v Sloveniji. n Bojan Glavač V spomindr. Jožetu Zagožnu lil njenih uspehov. Močno je podpi- Kakor valovi na obalni prod, ral razvojna prizadevanja Premo­ tako trenutki naši v nič hite; govnika Velenje, tudi pri prodoru val valu za seboj napravi pot na tuje trge. Spodbujal je Premo­ in temu drug za drugim vsi slede. govnik, ki je poleg moderne proi­ (W. Shakespeare) zvodnje premoga svoje priložnosti iskal tudi zunaj osnovne dejavnosti Dr. Jože Zagožen, častni skakalec in ustvarjal nova delovna mesta, s v Premogovniku Velenje leta 2006 katerimi želimo v našem okolju in nekdanji generalni direktor Hol­obdržati mlade izobražene ljudi. dinga Slovenske elektrarne, se je Cenil je znanje slovenskih rudar­ rodil 3. marca 1951 na Ljubnem skih strokovnjakov in jih uvrščal ob Savinji. Končal je Ekonomsko med največje dosežke slovenske poslovno fakulteto. Leta 1979 je inženirske stroke. Zelo vesel je bil opravil magisterij iz ekonomije in sprejema v častni rudarski stan, leta 1984 doktorat iz ekonomskih saj je izjemno spoštoval delo velenj­ znanosti. Leta 1975 se je zaposlil skih rudarjev, ki jih je obiskal tudi v Gorenju, kjer je bil član najvišje­na jamskih deloviščih, na kar je bil ga vodstva, med drugim direktor tudi sam zelo ponosen. sektorja za organizacijo in infor­Odločno je podpiral tudi prizade­matiko v takratni SOZD Gorenje vanja za izgradnjo novega ener­ter podpredsednik združenega pod­getskega bloka Termoelektrarne jetja Gorenje. Koncern Gorenje je Šoštanj, ki bo omogočal zaneslji­ravno v tistem obdobju postajal vo in varno preskrbo z električno prepoznavna in mednarodno pri­energijo slovenskim porabnikom, znana blagovna znamka. Premogovniku Velenje pa še Leta 1991 se je zaposlil na nadaljnjih 40 let delovanja. Prav obrambnem ministrstvu kot direk­zaradi odločne podpore bloku 6 tor Uprave za logistiko. V letih od si je leta 2006 zaslužil imenova­ 1996 do 2000 je opravljal funkcijo nje za častnega skakalca, saj se je poslanca Državnega zbora RS, bil takoj po prevzemu vodenja skupi­ je tudi svetnik v mestnem svetu ne Holding Slovenske elektrarne Mestne občine Ljubljana in član začel zavzemati za posodobitev nadzornega sveta Holdinga Lju-Termoelektrarne Šoštanj, s čimer bljana. V letu 2000 je bil minister je pomembno vplival na podaljša­ za gospodarstvo. Od julija 2005 nje življenjske dobe Premogovnika do julija 2009 je bil kot generalni Velenje. direktor polni mandat na čelu Hol-Dr. Jožetu Zagožnu, ki je bil poro­dinga Slovenske elektrarne, kjer se čen in oče dveh otrok, je bolezen je zavzemal za rast skupine HSE 13. septembra 2013 v 63. letu sta­in njen prodor preko slovenskih rosti za vedno zaustavila korak. meja, predvsem v JV regijo. Od Odšel je človek, ki je s svojo pod­aprila 2005 do avgusta 2006 je poro Premogovniku Velenje in Ter­opravljal funkcijo predsednika moelektrarni Šoštanj pripomogel k nadzornega sveta Petrola, od julija temu, da se bo energetska dejav­2006 do julija 2010 pa je bil pred­nost v Šaleški dolini odvijala še sednik nadzornega sveta Gorenja. nadaljnjih 40 let. Jože Zagožen je bil dober sode-Ohranili ga bomo v lepem spomi­lavec, pozoren in pronicljiv poslu­nu. Srečno! šalec ter hkrati človeško topel in n dr. Milan Medved, vedno pripravljen pomagati. Vse­ predsednik uprave skozi je bil in ostal velik podpornik dosežkov v Šaleški dolini in se vese- Izobrazba za vse – pridobitev poklica Pridobitev novega znanja, kompetenc, veščin in spretnosti vam omogoča dobre zapo­slitvene možnosti in prepoznavnost na trgu dela. Programi srednjega poklicnega izobraževanja kot so trgovec, administrator in gastronomske in hotelske storitve trajajo dve leti in so ovrednoteni s 180 kreditnimi točkami (KT). Programe zaključite z uspešno opravljenim zaključnim izpitom, s tem pa si tudi odprete vrata za vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja. Nadaljevalni programi ekonomski tehnik, logistični tehnik in gastronomija prav tako trajajo dve leti in obsegajo 120 KT. Programe zaključite z uspešno opravljeno poklicno maturo. V programe srednjega strokovnega izobraževanja se lahko vpišete bodisi po končani osnovni šoli oziroma po pridobljeni srednje poklicni izobrazbi. Program traja dve do štiri leta in je ovrednoten s 240 KT. Program se zaključi z opravljeno poklicno maturo. Zadnja leta so najbolj obiskani programi poklicnega tečaja predšolska vzgoja in ekonomski tehnik, ki sta namenjena vsem tistim, ki imate končan četrti letnik gimna­zije oziroma zaključni letnik za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Poklicni tečaj omogoča nadgraditev že pridobljenega znanja in možnost prekvalifikacije v nov poklic. Programa trajata eno leto in sta ovrednotena s 60 KT, zaključita pa se z uspešno opravljeno poklicno maturo. Predavanja potekajo 3-4 krat tedensko, v popoldanskem času od 16.-19.30 ure. Za vse izobraževalne programe izvajamo organizirana predavanja, vaje, konzultacije s predavatelji, priprave na izpit in opravljanje izpitov. Pri vpisu v srednješolske programe je potrebno izpolniti vpisni list, priložiti kopije letnih spričeval in kopije zaključnega spričevala in obvestila o uspehu iz predhodnega izobraževanja, kopijo izpiska iz rojstne matične knjige, davčno številko in sliko za indeks. Strošek izobraževanja je mogoče poravnati v obrokih, prav tako pa so vam ob enkra­tnem plačilu šolnine zagotovljene določene finančne ugodnosti. EPP Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 19 VI PIŠETE 26. septembra 2013 Strokovna ekskurzija na Škotsko Med poletnimi počitnicami smo gimnazijci raziskovali lepote Škot­ske. Z letališča v Edinburgu smo se odpeljali v starodavno mesto Stir-ling, za katerega velja rek » Kdor je imel v rokah Stirling, je obvladoval Škotsko«. S srednjeveškega gradu je razgled na širno bojno polje, kjer je bila odločilna bitka med Angleži in Škoti (večinoma prebivalci High­lands – Viskokogorja). Nato smo se peljali mimo jezera Loch Lomond (pogorje Trossachs), ki je le 30 km oddaljeno od Glasgowa. Obdajajo ga visoki hribi in lične vasice. Vozili smo se po starodavnem kraljestvu Dalriada, med visokimi hribi in jezeri do pristanišča Fort Williams, ki je odlično izhodišče za obisk oto­čja Hebridov ter doline Glen Coe z najvišjim vrhom Ben Navis. Mestu vlada klan Cameron, ki je nadzoro­val prebivalstvo med državljansko vojno. Od tu vozi stari parni vlak do obmorskega kraja Malaig; na poti te popelje čez znameniti viadukt Glennfinan, kjer so snemali film Harry Potter. Na poti do jezera Loch Ness se ustavimo ob starodavnem gradu Urquhart, danes le še v razvalinah; s stolpa je lep razgled na največje jezero Velike Britanije Loch Ness. V kraju Drumnadrochit je na ogled skulptura znamenite pošasti Nessie, ki je sicer v živo nismo srečali. Pred glavnim mestom Highlands Inver­ness smo lahko videli tehnično čudo 19. stoletja Caledonian Canal, ki je povezal zahodno Škotsko z vzhodnim delom. Videli smo dvi­govanje jaht na eni od 27 zapornic. Mestece Pitlochry je geografsko središče Škotske, kamor je rada zahajala na počitnice kraljica Vik­torija, saj je v bližini znani Braemar castle. Poleg destilarne whiskyja Blair Athol si tu lahko ogledate drstenje lososov v reki Tummel, ki skačejo po t. i. »fish ladder« ob stari elektrarni. Univerzitetno mesto St. Andrews leži v okrožju Fife (tu se dogaja Macbeth) in je znano po prestižnih golf igriščih in znameniti univerzi, najstarejši v Veliki Britaniji. V bli­žini je lična vasica Queensferry z impresivnim rdečim mostom Forth Railway Bridge. Vasica v južnem delu zaliva je dobila ime po kraljici Margareti, ki je v 12. st. romala v St. Andrews. Edinburg, glavno mesto Škotske, nas je še posebej očaralo; na sivi skali dominira Edinburški grad, od koder se vije Royal Mile do kraljeve palače Holyrood Palace. Kraljevska milja je polna zgodovine, poiskali smo Witches' well, kjer je bila zaž­gana zadnja čarovnica l. 1722, nato smo našli še mnoge zanimivosti: Camera Obscura, Grass Market, Greyfriars Bobby, Old Tolbooth (ječa), Greyfriars Cathedral, John Knox House, novi škotski parla­ment, kamor smo lahko vstopili in si ogledali, kje se oblikuje škotska politika. Edinburg je tudi mesto muzejev in umetnosti; izjemno doživetje je bil ogled Muzeja Škot­ske, vsekakor pa je bilo najbolj fasci­nantno gledališče na prostem Frin­ge Festival, kjer na ulicah, trgih in parkih nastopajo umetniki z vsega sveta. Ob pisanih kostumih, barvah, zvokih, človeških podobah vidiš, kako kreativen in raznolik je svet. Lev Avberšek, gimnazija Velenje Svetovni dan srca 2013 Srčno-žilne bolezni (SŽB) vsako leto povzroče 17,3 milijonov smrti, epidemiologi pa v letu 2030 predvide­vajo porast na 23 milijonov. Slovenija se je zavezala k zmanjšanju števila prezgodnjih smrti zaradi SŽB za 25 % do leta 2025. To bomo lahko dosegli le s pomočjo posameznikov, ki lahko zmanjšajo tveganje za nasta­nek bolezni pri sebi in svojih družinah. Svetovni dan srca bomo praznovali 29. septembra. Tema letošnjega praznovanja pod geslom »Po poti, ki vodi do zdravega srca!« se dotika vseh življenjskih obdobij. Poudarek je k temu, da bo imel manjšo verjetnost za nastanek SŽB kasneje v življenju. Le 30 minut zmerne tele­sne aktivnosti petkrat tedensko zmanjša tveganje za bolezni srca in možgansko kap. 2. Uživajmo živila, zdrava za srce - Vse več ljudi uživa industrijsko pripravljeno hrano, ki vsebuje preveč sladkorja, soli in nasičenih maščob. Nezdravo pre­hranjevanje je četrto na lestvici 10 najpogostejših razlogov, ki povzročajo smrt. Debeli otroci in otroci s prekomerno telesno težo bodo verjetno takšni Mnogo let so bili zapleti zaradi SŽB pri ženskah izogibanje pasivnemu kajenju pomembno zmanj­ podcenjeni. Danes vemo, da je kar 1/3 smrti posle­dica SŽB. Pomembno je, da se ženske tega zavedajo, zmanjšajo dejavnike tveganja ter zaščitijo sebe in svoje družine. Kot matere prav s svojim zgledom najbolj učinkovito vzgajajo otroke. ZATO: 1. Postanimo telesno aktivni - Telesna neaktivnost je razlog za 6 % smrti. Prisotnost dejavnikov tveganja (debelost, sladkorna bolezen, telesna neaktivnost) v otroštvu močno pospeši razvoj SŽB pri odraslih. V mladosti privzgojena redna telesna aktivnost bo spremljala otroka tudi v odrasli dobi in prispevala šata tveganje za bolezni srca in možgansko kap. 4. Poznajmo svoje številke -- Vedno moramo pozna­ti vrednosti svojega krvnega tlaka, sladkorja in maščob (holesterola, LDL, HDL), obsega pasu in indeksa telesne mase. Potruditi se moramo, da bodo vedno v okviru priporočenih vrednosti. Z upoštevanjem teh 4 navodil bomo lahko zmanjšali ogroženost za SŽB, svojemu srcu pa moramo prisluh­niti in ga redno kontrolirati. Nikar ne odlašajmo! Potrebna je takojšnja in učinko­vita akcija. Otrokom smo podarili življenje, pokažimo jim tudi pot do zdravega srca! Janez Poles Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 20 ŠPORT 26. septembra 2013 Šmarčani boljši od Šampiona Jezili so se na sodnika V nedeljo na osrednji tekmi 8. kroga v Šmartnem ob Paki Rudarjev trener Javornik bo moral skupaj z igralci na prvo domačo prebujajoči se povratnik iz prve lige Aluminij zmago proti Olimpiji počakati najmanj do naslednje tekme V 10. krogu prve nogometne lige je veliko presenečenje pripra­vil novinec Zavrč, ki je na svojem igrišču z 1 : 0 premagal Maribor. To je bil prvi poraz aktualnih prva­kov na letošnjem prvenstvu. Drugega pa so prav tako na svojem doživeli nogometaši Rudarja, saj je bila Olimpija z 2 : 1 boljša od njih. Kljub porazu je Maribor s tekmo manj zadržal vodilni položaj. Zavrč na drugem za njim zaostaja za dve, tre­tja Gorica in četrti Koper za štiri, Rudar, ki ima prav tako kot Maribor tekmo manj, pa na petem za šest točk. Olim­pija je kljub zmagi ostala na šestem mestu, sedme so Dom­žale, osmo Celje, na zadnjih dveh mestih pa sta Krka in Triglav. Včeraj so prvenstvo nadaljevali s tekmami 11. kro­ga. Velenjčani so gostovali v Mariboru. Sredi prejšnjega tedna so bile na sporedu tudi tekme drugega kroga pokalnega tek­movanja. Igralci Rudarja so gostili novomeško Krko in jo po zelo dobri igri dokaj lah­ko premagali s 4 : 0. Imeli pa smo občutek, da gostje niso Tekma med gosti iz Šmartnega dino pokalno tekmo. Morda jim hovo negodovanje preslišal, Šmar­ ob Paki in domačim Šampionom je visoka zmaga proti Krki zlezla čan v vrstah gostov Nik Omladič je je bil tokrat na glavnem celjskem v glavo. Prvi polčas je sicer v Vele-zanesljivo izenačil. Kljub nekaterim stadionu Arena Petrol. Na papirju nju obetal, da bodo rudarji končno priložnostim domači v nadaljeva­ naj bi bil to lokalni derbi, za derbi­le premagali Olimpijo na svojem nju niso uspeli doseči še enega gola je pa vemo, da so navadno nadvse zanimivi, polni nogometnega žara, borbeni, izid pa negotov do zadnje­ga sodnikovega piska. Nekaj teh elementov je manjkalo, saj v tem prvenstvu doslej zelo slabi gostitelji niso bili dorasel nasprotnik razigranim gostom. Res pa je, da Šmarča­ni niso bili razigrani veh devetdeset minut. Z velikim žarom so zaigrali prvih dvajset minut, v katerih so si tako rekoč že zago­tovili nove tri točke, s katerimi ostajajo na visokem tretjem metu na prvenstveni lestvici. Za vodilnimi Radomljami zaostaja­jo za tri točke, za drugi Dobom, ki je v derbiju kroga gostoval v Kidri­čevem in z Aluminijem igral 1 : 1, pa le za dve. V naslednjem krogu (v nedeljo ob 16. uri) bodo prebujajoči se nogometaši Aluminija gostovali prav v Šmartnem. Po 25 minutah igre so z goloma Lovra Bizjaka vodili že z 2 : 0. Ta odlični mladi igralec je še vedno najboljši strelec. Na tej lestvici vodi z osmimi goli pred Slavišem Dvorančičem (Krka) in Markom Zalaznikom (Kalcer Radomlje), ki sta doslej dosegla po pet golov. Po dokaj hitrem vodstvu pa gostje niso nadaljevali tako pole­tno in domači so njihovo ne preveč zavzeto igro kaznovali z znižanjem vodstva. V nadaljevanju je bila igra enakovredna, vseeno so bili Šmar­čani nevarnejši, po slabih petnajstih minutah igre pa je Marcel Vindiš, ki je v Šmartno prišel iz Aluminija, potrdil zasluženo gostujočo zmago. Pridih derbija pa je imela tekma še po nečem. Sodnik je namreč pokazal kar dvakrat na belo točko; torej na vsaki strani po enkrat in obakrat sta se izkazala vratarja. V 15. minuti je domači Matic Čretnik ubranil najstrožjo kazen Aljažu Kreflu, v 69. pa je enako zablestel gostujoči Peter Jesenek, ki je prav tako uganil, kam bo domači igralec Milko Kovač poslal žogo. n vos pokazali prave zavzetosti, ker je pač njihov glavni cilj obsta­nek v prvi ligi. Zato pa bodo morali pokazati veliko boljšo igro kot doslej, saj so bili po 10 krogih skupaj s Triglavom in s samo štiri­mi točki na dnu lestvice, za osmim Celjem zaostajata prav za toliko. Včeraj so Novomeščani gostovali v Novi Gorici, Kranjčani pa gostili Domžale. Nogometaši Olimpije tokrat v Velenju niso bili toliko boljši, kot je bil Rudar slab v primerjavi s sre­igrišču, saj je po lepi podaji Aleša Jeseničnika iz kota zadel Dalibor Radujka. Po desetih minuta igre v nadalje­vanju pa je koprski sodnik Damir Skomina ocenil, da je Leon Črnčič s prekrškom za najstrožjo kazen zau­stavil gostujočega napadalca Andra­ža Šporarja. Za domače navijače neupravičeno, zato so mu namenili močne žvižge. Seveda je sodnik nji­niti ubraniti neodločen izid. Slabih deset minut pred koncem je Šporar z izredno lepim zadetkom zagotovil Olimpiji vse tri točke in s tem pre­kinil niz treh zaporednih porazov Ljubljančanov, domačim pa so se tako Ljubljančani oddolžili za enak poraz v letošnji uvodni tekmi v Stožicah. n vos (7). 8. krog (nedelja, 29. septembra): 1. NLB Leasing liga Izključitve: Velenje 18 minut, Krka 8 Šmartno 1928 – Aluminij ob 16.00. (moški), 3. krog minut. Rdeča kartona: Fatkić (54.min.), Halilović Pokal Slovenije, 2. krog: Gorenje Velenje - Celje (58.min.) – obe Velenje. Pivovarna Laško 30:28 Rudar Velenje : Krka Drugi izidi: Zagorje GEN-I - Tenzor DP­ (14:15) -Logik Ptuj 39:16 (25:6),Piran - Žalec 4:0 (1:0) Gorenje Velenje: B. Burić, N. Cehte, Zelene doline 27:29 (12:14), Mlinotest Strelci: Elvis Bratanović (21, 64), MatejMedved 1, S. Burić 4, Cingesar, K. Cehte Ajdovščina - Celje Celjske mesnine 21:23 Podlogar (69), Rajko Rotman (76)., Koro­6, Skube 2, Šoštarič 4, Papež 2, Vrečer, (11:12),Naklo Peko Tržič - ŽURD Koper (v ška Dravograd Gorica 0:4 (0:3), ŠenčurGams 3, Nosan, Oštir 1, Dujmovič 7 (6), sredo, 2. oktobra). Farmtech Veržej 2:1 (1:1, AH Mas TechBećiri. 2. krog (sobota, 28. septembra, 18.00)Olimpija Ljubljana 0:5 (0:1), Drava PtujTrener: Ivan Vajdl Zelene doline Žalec - Veplas Velenje Domžale 0:4 (0:3), Celje Zavrč 4:0 (3:0),Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 6 (6), Šmartno 1928 Aluminij 1:2 (1:2), Kalcer,Celje Pivovarna Laško 3 (1). 1. SNL, 10. krog Radomlje Maribor preložena na poznejši Izključitve: Gorenje Velenje 8, Celje Pivo­datum. varna Laško 8 minut. Rudar – Olimpija Četrtfinalni pari, prve tekme, 23. Drugi izidi: Slovan - Trimo Trebnje 34:28 1:2 (1:0) oktobra: (16:19), SVIŠ Ivančna Gorica - Istrabenz Strelci: 1:0 Dalibor Radujko (41), 1:1 Nik Olimpija Ljubljana –Domžale, AluminijPlini Izola 23:26 (9:12), Maribor Branik Omladič (55, 11 m), Andraž Šporar (84). -Gorica, Šenčur - Kalcer Radomlje/ - Sevnica 33:25 (19:15), Krško - Ribnica Rudar: Rotman, Jeseničnik, Kašnik, Maribor, Rudar Velenje - Riko hiše 27:30 (15:11), Krka - Jeruzalem Knezović, Klinar, Črnčič, Radujko, Firer Ormož 31:28 (14:14). (od 77. Rošer -), Rotman, Bratanović, Štajerska nogometna Vrstni red: 1. Maribor Branik 3 tekem - 6 Eterović, (od 77. Podlogar -). točk, 2. Gorenje Velenje 3 – 6, 3. Istra-Trener: Jernej Javornik. liga, 5. krog benz Plini Izola 3 – 5, 4. Celje Pivovarna Drugi izidi: Krka – Luka Koper 0:1 (0:1), Pohorje - Šoštanj 0:1 (0:1) Laško 3 – 4, 5. Sevnica 3 – 4, 6. Ribnica Gorica – Triglav 3:1 (1:0),Domžale – Celje Strelec: Matevž Verhovnik (15) Riko hiše 3 – 3, 7. Trimo Trebnje 3 – 2, 8. 4:0 (1:0), Zavrč – Maribor 1:0 (1:0). Šoštanj: Šlutej, Rebernik (od 61. Gru- Slovan 3 – 2, 9. Krka 3 – 2, 10. Jeruza- Vrstni red: 1. Maribor (9 tekem) 22 šovnik), Rogič, Avdić, Podlesnik, Šmon, lem Ormož 3 – 2, 11. Sviš Ivančna Gorica (22:5), 2, Zavrč 20 (16:13), 3. Koper 18 Rednak (od 82. Husanović), Cafuta, Ver­ 3 – 0, 12. Krško 3 – 0. (16:139, 4. Gorica 18 (17:9), 5. Rudar hovnik (od 89. Meh), Spasojević, Celcer 16 (13:10),m 6. Olimpija 13 (17:16), 7. (od 73. Gegić). Liga prvakov, 1. krog Domžale 12 (13:12), 8. Celje 8 8:18), 9. Trener: Josip Vugrinec. Triglav 4 (6:19), 10. Krka 4 (8:19). Gorenje Velenje - Drott Drugi izidi: Marles hiše – Lenart 1:1 (0:0), 12. krog (sobota, 28. septembra): Halmstad s 35:33 (19:16) Kovinar Štore - Fužinar 1:2 (1:1), Mons Rudar – Celje (18.00) Gorenje Velenje: Taletovič (15 obramb), Claudius - Peca 1:0 (1:0), Žalec - Radlje B. Burić (2 obrambi), N. Cehte 2, Medved 0:1 (0:1), Zreče - Tehnotim Pesnica 1:0 2. NL, 7. kroga 2, S. Burić 2, Cingesar, K. Cehte 12,(0:0), Slovenj Gradec - Koroška Dravo-Skube 4, Šoštarič 8, Papež 4, Vrečer, Šampion - Šmartno 1928 grad 1:0 (1:0). Dobelšek, Gams, Nosan, Oštir, Dujmovič 1:3 (1:2)Vrstni red: 1. Fužinar 13 (9:2), 2. Koroška Dravograd 10 (8:2), 3. Radlje 10 (4:2), 4. 1 (1), Bećiri. Šmartno 1928: Jesenek, Mrevlje, Matić, Zreče 9 (8:4), 5. Kovinar Štore 7 (6:6), 6. Trener: Ivan Vajdl. Hočevar, Kompan, Jelen (od 46. Sarama- Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 3 (1), Lenart 7 (4:4), 7. Šoštanj 7 (4:4), 8. Slo­ ti), Kolenc, Bolha, Vindiš (od 83. Omero- Drott Halmstad 2 (1). venj Gradec 7 (3:3), 9. Peca 6 (10:10), vič), Krefl, Lo. Bizjak (od 70. Močivnik).Izključitve: Gorenje Velenje 10, Drott Trener: Oskar Drobne. 11. Žalec 6 (3:8), 12. Mons Claudius 4 (3:5), 13. Tehnotim Pesnica 4 (3:5), 14. Halmstad 6 minut. Strelci: 0:1, Bizjak (16), 0:2 Bizjak (25), Marles hiše 3 (2:7). 1:2 Erik Gliha (34), 1:3 Marcel Vindiš 1. A DRL za ženke (58). 6. krog (sobota, 28. septembra):Šoštanj- Slovenj Gradec ženske, 1. krog Drugi izidi: Kalcer Radomlje - AH Mas Tech 2:1 (0:0), Krško - Bela krajina 3:0ŽRK Veplas Velenje - ŽRK (0:0), Šenčur - Farmtech Veržej 0:3 (0:1), Kegljanje, 2 liga – vzhod Krka 24:17 (13:5)Aluminij - Roltek Dob 1:1 (0:1). 2. krogŽRK Veplas Velenje: Amon (19 obramb), Vrstni red: Lestvica: 1. Kalcer Radomlje 7 Simić (1 obramba), Naglič 1, Nakić Milka tekem - 18 točk, 2. Roltek Dob 7 – 16,3. Šoštanj : Nafta 3, Hrnčič 1, Fatkić 5 (4), Sivka 8, Halilović Šmartno 1928 7 – 15, 4. Aluminij 7 – 7:1 (3290:3069)6, Mičić, Majerič, Tomić, Ferenc -, Nakić 12, 5. Farmtech Veržej 7 – 12, 6. KrškoŠoštanj: Fidej – 537 (1), Voršnik – 128 – Branka -, Pajić. 7 – 10, 7. Šenčur 7 – 7, 8. AH Mas Tech Hasičič – 420 – 548 (0), Pintarič – 511 Trenerka: Snežana Rodić. 7 – 7, 9. Šampion 7 – 4, 10. Bela krajina (1), Mandelc – 553 (1), Kramer – 550 Sedemmetrovke: Velenje 4 (4), Krka 4 7 – 0. (1), Sečki – 591 (1) Kaže, da so nogometaši Šoštanja le začeli igrati, kot se pričakuje od moštva, ki je bilo v preteklem prvenstvu drugo. V 5. krogu štajerske lige so v Rušah z golom Verhovnika z 1 : 0 premagali Pohorje. Sicer pa Korošci ne dajo vrha lestvice. Na prvo mesto se je spet vrnil novinec Fužinar, ki je bil v Štorah z 2 : 1 boljši od Kovinarja. Do tega kroga vodilni Dravograd pa je zdrsnil na drugo mesto po porazu na koroškem derbiju v Slovenj Gradcu. Z domačim istoimenskim moštvom je izgubil z 0 : 1. Po samo en gol so videli gledalci še na treh tekmah: Žalec –Radlje 0 : 1, Mons Claudius Peca 1 : 0 in Zreče – Pesnica 1 : 0. Šoštanjčani so se povzpeli na šesto mesto, za vodilnimi Ravenčani pa zaostajajo za šest točk. n vos Jelenku bloški smučar, Čepelniku zlata plaketa Na skupščini Smučarske zveze Slovenije, ki je bila 16. septembra, so podelili priznanja zaslužnim športnim in strokovnim delavcem in tekmovalcem za prispevek k razvoju in širjenju smučarskega športa doma in tujini. Plaketo 'bloškega smučarja' je za športne uspehe v pretekli smučarski sezoni kot najuspešnejši član Smu­čarskoskakalnega kluba Velenje prejel Marjan Jelenko. Milan Čepelnik, dolgoletni, vendar že upokojeni trener Smučarsko skakalnega kluba Velenje, pa je prejel zlato plaketo za več kot 25 let sodelovanja pri razvoju smu­čarskega športa. Skakalci in kombinatorci v Kranju V nedeljo, 12. septembra, je bilo v Kranju in na Pokljuki v organizaciji SSK Costella Ilirija tekmova­nje v skokih in nordijski kombinaciji za točke pokala Cockta za člane in mladince do 20, 18 in 16 let. Skoki so potekali v Kranju na skakalnici HS 109, kombina­torci pa so tekli na Pokljuki. Odlično so se odrezali tudi skakalci in kombinatorci Smučarskoskakalnega kluba Velenje. Kategorija smučarski skoki: člani: Marjan Jelenko 2., Gašper Berlot 15., Niko Hižar 21.; mladinci do 20 let: Jaka Kosec 5., mladinci do 18 let: Matevž Samec 8., Vid Vrhovnik 17., mladinci do 16 let: Patrik Vitez 7., Aljaž Osterc 10., Gašper Brecl 18. Kategorija nordijska kombinacija: člani: Marjan Jelenko 1., Gašper Berlot 2.; mladinci do 18 let: Vid Vrhovnik 1.; mladinci do 16 let: Aljaž Osterc 2., Gašper Brecl 5., Rok Jelen 6., Ožbej Jelen 8. Najmlajši na Ljubnem ob Savinji Na Ljubnem ob Savinji so mlajši skakalci SSK Vele­nje na regijskem prvenstvu, ki je bilo 18. septembra, dosegli naslednje rezultate: dečki do 13 let: Jan Bombek 5., deklice do 13 let: Pia Slamek 1., Jerneja Brecl 4.; dečki do 11 let: Lan Vrčkovnik 10., dečki do 10 let: Gal Žilavec 2., deklice do 9 let: Kaja Toplak 2., Viktorija Brecl 4.; dečki do 9 let: Anže Brecl 3., Nik Tovornik 7., Aljaž Samec 8. • Naš čas, 26. 9. 2013, bar ve: CMYK, stran 21 26. septembra 2013 Imeniten začetek Rokometaši Gorenja po zmagi nad Celjem premagali tudi Švede – Zvečer z evropskim prvakom Hamburgom Rokometaši velenjskega Gorenja, krogu. V njem so v prvem velikem vanje tudi v najmočnejšem klub­aktualni državni prvaki, so na uvo-derbiju premagali Celje pivovarno skem tekmovanju na stari celini, dnih tekmah v novi sezoni navdu-Laško (30 : 28), ki je napovedalo, v ligi prvakov. V prvi tekmi so v šili. Kljub velikim spremembam, ki da želi tako prvenstveni kot pokalni Rdeči dvorani v Velenju s 35 : 33 jih je doživelo moštvo pred novo naslov. S to zmago so jim dvakratni premagali švedski Drott Halmstad. sezono, igrajo, kot si lahko samo zaporedni prvaki na najbolj nepo-Dvoboj s tekmecem, o katerem želijo sami oziroma njihovi navija-sreden način pokazali, da naslova niso vedeli veliko, saj so o njem či. Na vseh treh dosedanjih prven-ne bodo (če ga ploh bodo) kar tako imeli le posnetek ene tekme, je stvenih tekmah so zmagali. Najbolj zlahka spustili iz rok. bil dokaj izenačen. Gostje so celo so se seveda veselili po tretjem Prvaki so odlično začeli tekmo-dosegli prvi gol in dvakrat v prvih Velenjčanke začele prvenstvo z zmago Novomeščanke so sicer nastopile ki je bila najvišja ravno ob koncu Končno premagale nekoliko okrnjeno (manjkala je prvih 30 minut (+8). Veliko zaslug njihova prva organizatorka Urška za visoko prednost Velenjčank je tudi igralke Krke Videnič), a kljub temu so pred-imela tudi vratarka Edita Amon vsem v obrambi prikazale borbeno (nova okrepitev domače ekipe), ki Rokometašice Veplasa so se na in agresivno igro. To ni zmedlo je bila izredno razpoložena, saj je v uvodni tekmi nove sezone na doma-domačih rokometašic, ki so od 1. 1. polčasu ubranila kar 12 strelov. čem terenu odlično predstavile svo-minute narekovale ritem. Izvrstno V drugi polčas so domače roko­jemu občinstvu. Uvodni nastop so so delovale v obrambi, v napadu metašice krenile še bolj odločno in kronale z zmago proti zanje vedno pa so s številnimi akcijami in nekaj v 33. minuti vodile že z desetimni neugodnim Novomeščankam. hitrimi protinapadi iz minute v goli razlike (15 : 5). Novomeščan- Vodile so od začetka do konca. minuto povečevale svojo prednost, ke se niso predale in so zaigrale Smučarski klub Velenje že pripravljen Klub vodi Jaka Dolenc, v izvršnem odboru še Miran Rauter, Ernest Kovač, Uroš Zagoričnik in David De Costa, ki je tudi športni direktor Mira Zakošek čiščih, računajo, da jih bodo imeli nizirali smučarske tečaje, pripravili ob ponedeljkih in petkih. Med pa jih bodo tudi po dva vikenda Novo vodstvo Smučarskega klu-božičnimi prazniki in zimskimi v januarju in februarju. Ti tečaji ba Velenje si želi dejavnost klu-počitnicami bodo tudi letos orga-bodo potekali na Golteh, dnevno ba še poživiti. Že konec prejšnje pa bodo morali starši prispevati po zimske sezone so pripravili nekaj 15 evrov. Poskrbeli bodo tudi za aktivnosti, s katerimi so skušali organizirane prevoze, mlajše otro­povečati število članov. Še več jih ke pa bodo morali starši pripeljati bo v jesenskem in zimskem času. na smučišče. Lani so zelo uspešno »Klubu bi radi vrnili nekdanji ugled in navdušili za ta šport čim več mladih,« pravi športni direktor David DeCosta se zaveda, da je smučanje precej drag šport, zato bodo naredili vse, da ga cenovno čim bolj približajo čim širši popu­laciji otrok. Alpsko šolo so že začeli na začetku šolskega leta (seveda pa se zainteresirani še vedno lahko pridružijo). Gre za kondicijske treninge, potekajo pa ob torkih in Športni direktor David De četrtkih. Mesečni prispevek staršev Costa: »Smučanje želimo zanje je 20 evrov. Ko bo zapadel čim bolj približati mladi sneg, se bodo začele vadbe na smu-populaciji.« ŠPORT IN REKREACIJA dveh minutah povedli. V prvem delu so imeli še dvakrat prednost skupaj dobro prestali. Upam, da enega gola, izid ob polčasu pa je vli-nam bo to dalo nov zagon. Po tej val upanje na domači uspeh. Prva-Ivan Vajdl, trener Gorenja: zmagi bomo lahko povsem spro­ki so bili v prednosti za tri zadetke »Čeprav nasprotnika nismo ščeno zaigrali proti močnemu (19 : 16). V nadaljevanju izbranci dobro poznali, smo vendarle Hamburgu. Ker ne bomo pod trenerja Ivana Vajdla vodstva niso predvidevali takšno njihovo igro. pritiskom, da moramo zmagati, več izpustili iz rok. Sredi tega dela Počeli so tisto, kar smo videli verjamem, da bomo lahko prika­igre so ob bučnem spodbujanju gle-na edinem posnetku, ki smo ga zali veliko boljšo igro, kot smo dalcev, zlasti njihovih najzvestejših imeli: dobro igrali v obrambi in jo proti Švedom. Seveda pa je 'Šaleških graščakov', in ob izvrstnih organizirali hitre protinapade. najbolj pomembno, da smo zma­obrambah EmirjaTaletovića (sku-Mi v obrambi še nismo takšni, gali, in verjamem, da smo zelo paj jih je zbral kar 15) ušli gostom kot bi morali biti. Podobno je razveselili tudi svoje navijače.« za štiri gole (28 : 24). Najbrž v dvo-bilo tudi na prvenstveni tekmi s V Nemčijo so rokometaši rani ni bilo nikogar več, ki bi dvomil Celjem, ko je bila naša igra prava odpotovali včeraj, saj bo tekma o njihovem uvodnem uspehu v tem šele v zadnjem delu. Za nekatere z aktualnim evropskim klubskim elitnem tekmovanju. Toda žilavi naše igralce je bila to velika pre-prvakom (to je prvič v svoji zgo­gostje se niso predali. Nekaj minut izkušnja, saj so prvič nastopili v dovini postal v pretekli sezoni) že pred koncem so se znova približali evroligi. Mislim, da smo jo vsi danes zvečer. na gol zaostanka (31 : 32). V igri domačih je bilo takrat kar precej napak. Prejeli so, kot je po tekmi dejal KlemenCehte, nekaj neumnih V sredo začetek golov ter igrali na trenutke preveč statično. Na srečo je bil Cehte za nasprotnikovo obrambo nezadržen. pokalnega tekmovanja Čeprav so ga Švedi zaustavljali tudi s prekrški in se je večkrat znašel Na sedežu slovenske rokometne zveze v Ljubljani so v torek izžreba­na tleh, je dosegel kar 12 golov, li pare šestnajstine finala slovenskega pokala za moške. Rokometašem strelsko (8 golov) pa je blestel tudi Gorenja je žreb določil za nasprotnika moštvo člana 1. B lige Slovenj MarioŠoštarič. Z veliko požrtvoval-Gradec. Žreb je 'zakuhal' tudi dva prvoligaška obračuna: Slovan nostjo vseh igralcev so se vendarle Ljubljana – Sevnica in Maribor Branik – Trimo Trebnje. Celjani so v zadnjih minutah znova odlepili, dobili za nasprotnika Pomurje. Prve tekme bodo v sredo, 2. oktobra, povedli za tri gole (35 : 32) in vese-Velenjčani bodo gostje. lje je bilo zagotovljeno. Trener Gorenja Ivan Vajdl: »Zadovoljni smo z žrebom. Namenjen n Stane Vovk nam je bil »sosed«, kar pomeni, da nam je bila prihranjena tudi pot. Slovenj Gradec je mlada ekipa, ki pod vodstvom Sebastjana Soviča dela zelo dobro. Glede na to, da v goste prihajajo državni prvaki, mislim, da se bodo maksimalno angažirali in bo njihova motivacija na vrhuncu, vendar smo kljub vsemu na omenjeni tekmi mi favorit«. n vos zelo agresivno, z globoko obrambo in tesnim pokrivanjem Fatkičeve uspele nekoliko zmanjšati razliko, vendar za kaj več niso imele moči. Prepričljivo do zmage Na koncu je bila zmaga velenjskih rokometašic, ki so se veselile prvih Šoštanj - Kegljači Šoštanja so se v 2. krogu svojim nasprotnikom dveh točk v letošnji sezoni, zasluže­ oddolžili za poraz v pretekli sezoni. Gostje iz Lendave tokrat niso bili na, imele pa so še dodaten razlog dorasel nasprotnik razpoloženim domačinom, ki so pokazali odlično za veselje, saj Krke na državnem igro. Šoštanjčani so bili boljši v vseh elementih kegljanja, zato zmaga prvenstvu zadnjih nekaj sezon niso ni bila vprašljiva. Že po igri prvega para je razlika znašala 95 kegljev, premagale. to je drugi domači par povečal na 165 in s tem odločil srečanje. V tre­ n G. Tadič tjem paru so domačini osvojili še dve točki ter razliko povišali na 221 kegljev. V kakšni formi so trenutno Šoštanjčani, se bo pokazalo že v soboto, ko gostujejo v Hrastniku pri ekipi Rudnika. Spomnimo, da so Šoštanjčani v pretekli sezoni presenetili domačo ekipo in slavili 7 : 1. Se lahko to ponovi? • izvedli brezplačni smučarski tečaj za najmlajše na Pirglu. »Če bo le dovolj snega, ga bomo letos pono- Grudnik zmagal v Novi Gorici vili še v večjem obsegu,« obljublja David. Z vrtci so se tudi dogovori- Nova Gorica, 19. Septembra - Matej Grudnik se je skupaj s sovoznikom li, da bodo za najstarejše skupine Rokom Lovšinom v svoji kategoriji zavihtel na najvišjo stopničko na reliju pripravili dan na smučeh. Seveda Nova Gorica. 10,62 km dolga hitrostna preizkušnja je bila izredno zanimi­gojijo v klubu tudi vrhunski šport. va, potekala je v lepem vremenu in ob izredno velikem številu navdušenih Njihova članica je Ana Drev, pre­ gledalcev. Grudnik je tako zmagi na gorski hitrostni dirki dodal sedaj še pričani pa so, da bodo kmalu našli zmago na reliju. še kakšnega talentiranega smučar- Matej je po tekmi dejal: »Toliko navdušenja na kupu že dolgo ni bilo ja, ki mu bodo omogočili, da se videti. Občinstvo je bilo odlično. Tudi proga je bila zelo zanimiva, dodatno prebije med najboljše. dozo adrenalina pa ji dajejo trije skoki«. V klubu si želijo veliko čla­ • nov, aktivnih smučarjev, pa tudi takšnih, ki ta šport podpirajo, zato ste vabljeni, da se jim pridružite. • Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 22 MODROBELA KRONIKA 26. septembra 2013 Trk zaradi nepravilnega prehitevanja Paka pri Velenju, 17. septembra – Prejšnji torek zjutraj ob 8.43 je na cesti Velenje–Mislinja, v naselju Paka, prišlo do naleta dveh oseb­nih in tovornega vozila. Policisti so ugotovili, da je nesrečo povzro­čil voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega prehitevanja. Pri trčenju sta povzročitelj in drug voznik osebnega avtomobila utrpe­la telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ju odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec, kjer so ugotovili, da so njune poškodbe lahke. Ukradel gorivo Šmartno ob Paki, 20. septembra -V petek zjutraj je neznani nepri­diprav ukradel dobrih 600 litrov goriva iz tovornega vozila, parkira­nega na parkirišču pred podjetjem Gorenje Keramika. Policisti storil­ca še iščejo. Izpraznili gradbeni zabojnik Velenje, 23. septembra -V pone­deljek so policisti obravnavali vlom v gradbeni zabojnik na Trgu mla­dosti. Pogrešajo agregat, motorno žago, kotno brusilko, škarje za rezanje železa in še več drugega orodja ter posodo z nafto. Škodo ocenjujejo na najmanj 6.000 evr. Zbrala pogum in povedala Šoštanj, 17. septembra – Prejšnji torek dopoldne je Šoštanjčanka policistom povedala, da je njen mož – živita v stanovanju na Kaju­hovi cesti - že več let nasilen do nje, po navadi doma. Nazadnje se je to zgodilo v soboto, ko jo je tudi pretepel in ji povzročil vidne tele­sne poškodbe. 49-letnega kršitelja so policisti zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približe­vanja. Podali bodo tudi kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za kaznivo dejanje nasilje v družini. Raziskovali rop, našli marihuano Velenje, 18. septembra – Prej­šnjo sredo so policisti raziskovali rop, pri tem pa naleteli na povsem drugo kaznivo dejanje. Mlajšemu moškemu, ki je stari znanec poli­cije, so na Kajuhovi cesti zasegli več sadik prepovedane rastline Kanabis in še tri vrečke marihuane. »Pridelovalec« se bo moral za svoje dejanje zagovarjati pred sodniki, saj so policisti podali kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za kaznivo dejanje neupravičena pro­izvodnja in promet s prepovedani­mi drogami. Dejanja, vredna pohvale: Ta teden so na Policijski postaji (PP) Velenje zabeležili več dejanj, vrednih pohvale. Te si zasluži občan, ki je v torek popoldan polici­stom izročil moško denarnico z vsebino, tudi denarjem, ki jo je našel ob Šaleški cesti. Vrnili jo bodo lastniku iz Velenja. Dan kasneje je občanka policistom izročila registrsko tablico, ki jo je našla v mestu. Isti dan je lastnica vozila prijavila tatvino te registrske tablice. Po odo­britvi državnega tožilca bodo policisti tablico vrnili lastnici iz Velenja. V četrtek je občanka policistom izročila žensko denarnico z vsebino, ki jo je našla v ZD Velenje. Vrnili jo bodo lastnici iz Slovenj Gradca. V soboto zvečer je občanka na PP Velenje prinesla denarnico, ki jo je našla v mestu in so jo že vrnili lastnici iz Mislinje. Izgubljena plačilna kartica, ki jo je poštenjak našel na Cesti talcev in jo izročil policistom, pa je tudi že vrnjena lastnici. • Tatvine iz pisarn Tatvine v trgovinah Pisarne so kraj, kjer storilci iščejo pred-Storilci v trgovinah jemljejo različne stva­vsem denar, čeke, kreditne in druge kartice. ri. Med najpogosteje odtujenimi predmeti Odklenjena pisarna je med vašo odsotnostjo so oblačila, tehnični predmeti, hrana, pija­hitro dostopna tudi nepovablje- ča, cigarete ipd. Da bi nim osebam. Zato v pisarnah na zavarovali premoženje v vidnih mestih ne puščajte denar­ trgovinah, je priporočljivo nic ali odprtih predalov, torbice v trgovski lokal namestiti pa raje shranjujte v predale ali video kamere in ogleda­omare. Pisarno, ko jo zapustite, la ter elektronske pasti po možnosti zaklenite, saj nepo­ na vrednejše predmete, klicanim osebam niso dostopni le zagotoviti pa je treba tudi vaši predmeti, ampak tudi morebi­ stalno prisotnost vsaj ene­tna poslovna dokumentacija. ga prodajalca. • Motoristi in kolesarji na »udaru« Šmartno ob Paki, Velenje, 20. septembra – Velenjski policisti so v petek obravnavali več prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi in kolesar. Ob 17.20 sta v Šmartnem trčila motorist in osebno vozilo. Gasilci PGD Velenje so pomagali pri oskrbi poško­dovanega motorista, odklopili akumulator na avtomobilu in očistili vozišče. Policisti so ugotovili, da je voznik motornega kolesa zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v voznika osebnega avtomobila. Pri trčenju je motorist utrpel lahke telesne poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Nekoliko kasneje so policisti obravnavali še eno prometno nesrečo s telesnimi poškodbami, in sicer na regionalni cesti na Plešivcu. Kolesar je zaradi vožnje po levi strani trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. Pri trčenju je kolesar utrpel lahke telesne poškodbe. Zvečer ob 21.01 sta na Partizanski cesti trčila motorist in kombini­rano vozilo. Tudi tu so na pomoč pohiteli gasilci PGD Velenje, ki so zavarovali kraj prometne nesreče, na vozilu odklopili akumulator in posuli razlite motorne tekočine z vpojnim sredstvom. Poškodovanega motorista so oskrbeli reševalci velenjskega zdravstvenega doma. Zvečer pa so policisti obravnavali še eno prometno nesrečo s telesnimi poškodbami motorista. Na regionalni cesti v križišču pri NOP-u je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem, ki je pri trčenju utrpel lažje telesne poškodbe. • čoln – gumenjak, znamke Elan Pobral denar in 310, oranžno-bele barve, s čimer izginil je lastnika oškodoval za 300 evr. Velenje, 18. septembra -V sredo zvečer so policisti posredovali v Izginilo koloMercator centru, kjer je oškodova- nec v Hipermarketu opravil nakup, njene kolesarnice v stanovanjskem ki ga je poravnal na hitri blagajni. bloku na Kardeljevem trgu je izgini-Ko je odšel skozi nihajna vrata lo zaklenjeno žensko kolo znamke trgovine v avlo centra, mu je na tla Dunlop Shopper, bele barve. Na padlo več bankovcev, vendar tega sprednji strani ima kolo košaro. ni takoj opazil. Takrat pa je prišel za njim neznanec, ki je urno pobral bankovce in izginil. Policisti ga še Zasačili so ga iščejo, so ga pa posnele tudi kame- Velenje, 23. septembra – Pri hišni re video nadzora. preiskavi v stanovanju mlajšega moškega na Koželjskega ulici so policisti v ponedeljek dopoldne Premogovnik ostal zasegli več alu zavitkov s prepove­brez čolna dano drogo marihuana in pribor za Velenje, 20. septembra -V petek prodajo. Osumljenca so pridržali, zjutraj so policisti obravnavali sedaj pa bodo podali še kazensko tatvino iz ograjenega območja ovadbo na Državno tožilstvo za podjetja Premogovnik Velenje na kaznivo dejanje neupravičena pro-Cesti Simona Blatnika. Ugotovi-izvodnja in promet s prepovedani­li so, da je nekdo čez poletje vzel mi drogami. Trčil v psa, vanj pa voznica Vinska Gora, 24. septembra -V torek ob 8.50 uri se je na vinskogorskem klancu, ki je znana prometna črna točka, zgodila prometna nesre­ča, v kateri sta se voznika dveh vozil telesno poškodovala. Policisti so ugotovili, da je voznica osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v voznika osebnega avtomobila, ki je pred njo močno zavrl, saj mu je na vozišče pritekel pes, v katerega je tudi trčil. Pes pasme zlati pri­našalec je po trčenju stekel neznano kam, zato policisti še ugotavljajo, kdo je njegov lastnik. Oba voznika so z reševalnim vozilom prepeljali v velenjsko dežurno ambulanto, kjer so ugotovi­li, da so njune poškodbe lahke. njen fant. Kršitelju bodo izdali plačilni nalog. o kršenju nočnega miru obvestili stanovalci bloka. Ga je pregnal pes? Kršitelju so izdali plačili nalog. Velenje, 17. septembra – Pretekli torek je nekdo Policisti utišali glasbo skušal vlomiti v hišo v Bevčah pri Velenju. Storilec Velenje, 21. septembra -V soboto ponoči so policisti Namerno poškodovalje razbil steklo na balkonski vratih. V hišo ni vstopil, zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali najprej v verjetno pa ga je pregnal pes. informativno tablo stanovanjski hiši na Stanetovi cesti, kjer so kršitelju, Na dvorišču trčil v peško sicer stanovalcu in tujemu državljanu, izdali plačilni Velenje, 20. septembra – V petek popoldne so poli­nalog. Nato pa so jih iz istega razloga poklicali še v cisti obravnavali poškodovanje tuje stvari pri Domu Velenje, 23. septembra - V ponedeljek popoldne Florjan, kjer so glasbo navijali na športnem igrišču krajanov Vinska Gora. Za zdaj še neznani storilec je se je pred blokom na Šaleški 20 zgodila prometna pri Domu krajanov. Tudi tukaj bodo plačali kazen. tam namerno, z ostrim predmetom, poškodoval infor­nesreča, v kateri se je poškodovala peška. Voznik Dan kasneje, v nedeljo ponoči, so zaradi predvajanja avta jo je spregledal in zaradi nepravilnega premika mativno tablo in povzročil za 700 evr škode. glasne glasbe posredovali še na Tomšičevi cesti. Z njo trčil vanjo. Peška je utrpela telesne poškodbe, pomoč v Zdravstvenem domu Velenje pa je poiskala po nesreči. Pozabljen mobilnik dobil noge je sostanovalce motil moški, ki živi v tem bloku. Tudi Tam so ugotovili, da so k sreči njene poškodbe lahke. on je dobil položnico. Velenje, 23. septembra – V ponedeljek popoldne je Lotil se je je fant Zvonil, potem pa zaspal policiste poklicala ženska, ki je v sanitarijah v Naku­povalnem centru Velenje pozabila mobilni telefon Velenje, 20. septembra - V petek ponoči so policiste Velenje, 23. septembra -V ponedeljek ponoči je znamke Black Berry. Ko se je čez kratek čas vrnila poklicali v dežurno ambulanto, kjer so oskrbeli mlajšo mlajši moški v stanovanjskem bloku v Šaleku najprej poškodovano žensko. Ugotovili so, da jo je pred blo-zvonil stanovalcem po domofonu, nato pa zaspal na ponj, je ugotovila, da ga ni več. Storilca kaznivega kom na Kidričevi cesti med prepirom fizično napadel stopnišču. Tam so ga spečega našli policisti, ki so jih dejanja zatajitev policisti še iščejo. Naš čas, 26. 9. 2013, bar ve: CMYK, stran 23 26. septembra 2013 UTRIP Zgodilo se je … od 27. septembra do 3. oktobra -27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal; -29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodo­pisec Fran Mlinšek; - 29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo; -zadnji dan meseca septembra je praznik občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski; -29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NNNP (Nič nas ne sme presene- Leonid Iljič Brežnjev v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Oven od 21. 3. do 21. 4. V naslednjih dneh si boste oddahnili in odklopili. Pred vami bo čisto zares veliko življenjskih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. Zadnji dnevi v septembru in pr vi v oktobru vas bodo, nasprotno od pričakovanj, polnili z energijo, sploh ne boste vremensko občutljivi. Občutek, da delate nekaj dobrega zase, bo božanski. Življenje se vam končno obrača v smer, ki ste jo že zdavnaj pričakovali, zato vam ne bo hudo, tudi, ko bodo dogodki neprijetni. Spoznali boste nekaj zelo zanimivih ljudi.. Bik od 22. 4. do 20. 5. Doma bodo nestrpni, saj se nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Veliko ste govorili o svojih načrtih, sedaj pa bo skrajni čas, da začnete besede spravljati v življenje. Težko bo, če tega ne boste začeli kar takoj uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljete krepke sovražnike, ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej težav sami s sabo in to predvsem zaradi prevelikih želja, ki so, kar veste tudi sami, nerealne. Čim prej spustite kriterije in se sprijaznite, da niste v poziciji, ko bi lahko izbirali, ampak boste morali vzeti, kar vam bodo ponudili. Ljubezen? Bo, ampak ne tam, kjer si že nekaj časa po tihem želite. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Nekateri vam bodo zavidali tiho, drugi več kot očitno. Ugotovili boste, da je včasih bolje, če človek nima veliko prijateljev. Sploh, ker dobro veste, da so tisti pravile redki med njimi. Ko bodo izvedeli za vašo srečo, jih boste imeli naenkrat toliko, kot že dolgo ne. Bodite odločni in prisklednikom ne pustite blizu. Kje so pa bili, ko ste jih potrebovali? Le redki so vam stali ob strani in te sedaj zadržite ob sebi. Pazite se poškodb pri špor tu, saj niste v najboljši formi. Pri delu pa pazite, da vas površnost ne bo drago stala. Saj veste, da nekdo komaj čaka na kakšno vašo napako. Tolažilo vas bo, da vas partner podpira v vsem, kar počnete. Tako bo še naprej. Rak od 22. 6. do 22. 7. Obdobje zatišja je nepreklicno končano. Želeli si boste, da ne bi bilo. Ko se bo treba vrniti v stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot vaši družinski člani. Ne bo vam lahko, a tega nikar ne pokažite že z izrazom na obrazu. Spomini na lepo obdobje vas bodo greli še nekaj časa, prav bojite pa se vseh obveznosti, ki se napovedujejo. Zvezde vam bodo stale ob strani, zato le pogumno. Pomagale vam bodo tudi pri financah, kjer ste malo zabredli, saj ste zadnje tedne zapravljali več kot ste ustvarili. Zategnite pas, saj vam prav nič ne manjka. Tudi sprehod v naravi je lahko lep in sproščujoč, pa še nič vas ne bo stal. Lev od 23. 7. do 23. 8. Žal te dni ne boste med tistimi, ki bi se lahko pohvalili, da jim gre vse kot po maslu. Ko vas bodo zasuli z vprašanji, ki bodo predpogoj za dober posel, boste zelo nesrečni. Ko pa boste slišali, o kakšnem znesku se pogovarjate, boste zdržali vse. Potem pa boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. A ne prej kot sredi oktobra. Učinek bo dvojni. Novi načr ti in precejšnje spremembe v vajinem življenju pa vaju bodo s partnerjem spet krepko povezali. Prijatelji bodo tokrat več kot pripravljeni pomagati, zato vzemite ponujeno roko! V ponedeljek se odzovite vabilu. Kratek obisk sorodnikov vam bo odprl oči. In odločitev bo veliko lažja. Sprejeli jo boste v torek. Devica od 24. 8. do 23. 9. Vaša nenehna stiska s časom se bo nadaljevala. A življenje spet teče svoj ustaljen tok, zato naj vas dogodki naslednjih dni ne prepričajo v to, da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih, verjetno zadnjih prostih dni v tej zgodnji jeseni. Družina vas bo, če se boste le odločili za korenit rez, podprla in vam stala ob strani, vi pa žal prave volje ne boste imeli. Včasih je dovolj en sam dan daleč od doma, pa se energija in volja do življenja spet močno povečata. Upoštevajte to, ko se vam ne bo dalo nikamor. Nekdo, ki je daleč stran, vas že močno pogreša. Vi pa njega. Morda je to prav tisti izziv, ki ga potrebujete, da se premaknete iz mrtve točke. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. V preteklih dneh ste obnovili zaloge moči in energije. Zato se boste v naslednje delovne dni podali sveži in polni energije. In res jo boste potrebovali, saj si kar nekaj tednov ne boste imeli časa oddahniti. Med preizkusi, ki vas čakajo že sredi prihodnjega tedna, bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili ob živce, vas pa ne bodo. Navajeni ste že, da pot do cilja nikoli ni čisto gladka, zato vas ovinki in ovire tudi tokrat ne bodo preveč motili. Pri nekih zapletenih družinskih zadevah boste v teh dneh spoznali, da se pri denarju res vse konča. Šlo bo bolj na nož kot ste si kdajkoli predstavljali. Ne pridigajte, raje pomagajte. Veliko tako ne boste mogli, ker bo zaplet prehud. Škorpijon od 24.10. do 22. 11. V teh dneh boste spet močno delovno aktivni. Lahko rečemo, da kar obremenjeni. Dnevi se vam bodo spet zdeli prekratki, sicer pa bodo res vse krajši, kar vam sploh ne bo všeč. Energije boste imeli namreč iz dneva v dan manj, ni pa dvakrat za reči, da se vam ne bodo spet oglasile stare težave z zdravjem, sploh, ker spet premalo pazite, kaj in kdaj jeste. še nekaj dni boste imeli premalo časa zase. Tega bi si sicer lahko vzeli, a še nimate prave volje. Nihče je ne bo našel namesto vas! Partner si bo pri vas želel več vedrosti in nasmejanosti. Potrudite se, saj se že krepko dolgočasi, vi pa ga nočete izgubiti! Strelec od 23. 11. do 21. 12. Čeprav si spr va ne boste priznali, da z vami ni vse tako, kot bi moralo biti, vas bo počutje v to prisililo. Nimate še prave moči, sploh takšne ne, kot bi si jo želeli. Dela boste imeli veliko, a ker vas to osrečuje, bo to svetla točka prihodnjih dni. Sploh, ker boste delali stvari, ki vam bodo vračale energijo. Le zaslužka bo manj kot bi želeli. Bosta pa dober občutek in zadovoljstvo po opravljenem delu tokrat svojstveno darilo. Simpatična oseba, ki jo boste spoznali v teh dneh, vas bo povsem prevzela. Ne le, da vam bo kradla ure dneva, tudi ponoči bo pogosto v vaših mislih in sanjah. Da se slednje lahko uresničijo, dobro veste. A bo treba narediti kaj več kot le gledati. Odločilna bo sobota. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali v letošnjem poletju. Sploh, ker je oktober, ki bo hitro tu, že od nekdaj za vas najbolj neučinkovit mesec v letu. Letos se ga že v naprej se ga bojite ker dobro veste, da bodo sledili tedni, ko sami ne boste vedeli, kje se vas drži glava. Zdaj pa imate, ker vas nikdar ne izuči, da dela ne smete prelagati na jutri. Zato začnite skrbno načrtovati. vsak dan tega tedna posebej. Čas brezdelja bo za lep čas preteklost, ko boste premagali začeten nemir, pa vas to sploh ne bo več motilo. Seveda ne pozabite na nujne obveznosti, saj nekatere ne bodo mogle počakati. Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Trenutki v dvoje bodo v naslednjih dneh lepši kot ste si želeli. Partner bo pravi balzam za vašo dušo. Vračajte mu čustva, brez sramu! Par tner je namreč trenutno vaš največji zaklad, a mu tega včasih sploh ne znate pokazati. Zdravje bo še naprej solidno, le rahel prehlad zaradi razgibanega vremena in vaše slabše odpornosti vam zna ponagajati. Počivajte, če se bo to zgodilo, saj niste iz jekla. Tudi brez vas bo nek projekt tekel. Da niste nepogrešljivi, ste že spoznali, a ponavadi šele, ko ste si priznali, da ste s svojo trmo največ škode naredili sebi. V teh dneh boste nekoga, ki ga že nekaj časa ni več v vašem življenju, ravno zato močno pogrešali. Ne sramujte se čustev, pokažite, kako čutite. verjemite, lažje vam bo. Ribi od 20. 2. do 20. 3. Vikend, ki je pred vami, bo naporen, a ker to že nekaj časa dobro veste, boste nanj pripravljeni. Načrti, kaj vse boste postorili vsak dan posebej, se bodo žal sesipali kot po tekočem traku. Jezilo vas bo, a si ne boste znali pomagati. Sploh, ker tokrat ne boste odvisni le od sebe. Vseeno boste začeli svoj prosti čas bolj učinkovito organizirati, predvsem pa boste spoznali, da se morate čim prej lotiti dela, ki vas že nekaj časa preganja tudi v sanjah. Oddahnili si boste šele, ko ga boste opravili, to pa še ne bo ta teden. Partner vam bo dokazal, da ste ga po krivem obtožili. Jeza, ki sta jo čutila kar nekaj dni, bo po tem začela kopneti. Minila pa še nekaj časa ne bo, saj je vaše zaupanje močno omajano. titi), v kateri so sodelovali doma­la vsi prebivalci tedanje občine Velenje; -1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugo­slovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, sekretarja Centralnega komite­ja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsedni­ka jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška – Luke obiskal predsednik prezi­dija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev, med gosti so pričakovali tudi predse­dnika Jugoslavije Josipa Broza – Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo; -1. oktobra 1986 je začela delo velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki v teh dneh torej praznuje že sedemin­dvajsetletnico svojega uspešnega       delovanja; -1. oktobra 1991 so v Šoštanju zaprli hotel Kajuhov dom; -2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmartnem ob Paki; -v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. oktobra leta 1968 v Velenju svečano odprli nov otro­ški vrtec za okoli sto otrok; vrtec je svoj prostor našel v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski občinski skupščini prepustila počitniška Velenje) zveza; vrtca v tej stavbi ni več, od leta 2002 je v njej sedež Medob­činske zveze prijateljev mladine Velenje; - ob občinskem prazniku leta 1990 je Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo v kulturi; - oktobra leta 1947 so v Prelogah začeli graditi nov jašek velenjske­ga premogovnika. Damijan Kljajič     Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrikeVEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50                                                                          ! "" #       $ ! "" ***+ , &  )  &            &    %  &  '      (  &   (  Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 24 TV SPORED 26. septembra 2013 06.15 Odmevi 06.15 Odmevi 06.10 Odmevi 07.00 Igrače, ris.07.00 Poročila 07.00 Poročila 07.00 Poročila 07.00 Poročila 07.00 Poročila 07.00 Pikijeve dogodviščine, ris.07.05 Musti, ris.07.08 Dobro jutro07.08 Dobro jutro07.08 Dobro jutro 07.08 Dobro jutro07.08 Dobro jutro07.05 Radovedni Taček 07.10 Metka in Zverinko Zver, ris.08.00 Poročila 08.00 Poročila 08.00 Poročila 08.00 Poročila 08.00 Poročila 07.15 Martina in ptičje strašilo07.15 Ava, Riko, Teo, ris.08.08 Dobro jutro08.08 Dobro jutro08.08 Dobro jutro 07.25 Pokukajmo na Zemljo, ris.09.00 Poročila 09.00 Poročila 09.00 Poročila08.08 Dobro jutro08.08 Dobro jutro07.20 Studio Kriškraš 07.30 Neli in Cezar, ris.09.08 Dobro jutro09.08 Dobro jutro09.08 Dobro jutro09.00 Poročila 09.00 Poročila 07.50 Marči Hlaček, ris. 07.35 Dinko pod krinko, ris.10.00 Poročila 10.00 Poročila 10.00 Poročila09.08 Dobro jutro09.08 Dobro jutro08.10 Sejalci svetlobe: Sejalec sonca10.10 Sejalci svetlobe: Sejalec sonca07.40 Svet živali, ris.10.10 Radovedni Taček 10.10 Ribič Pepe10.00 Poročila 10.00 Poročila 08.30 Opravila: Sanne in matthijas 10.30 Martina in ptičje strašilo07.45 Tip in Top, ris.10.20 Iz popotne torbe10.35 Sanjska dežela: Jeruzalem10.10 Ajkec pri restavratorjih, poučna 10.10 Pozabljene knjige naših babic:čistita okna 10.40 Studio Kriškraš07.50 Liki, ris.10.40 Nočko II., 1. del 11.00 (Ne)pomembne stvari: ZaprtostO šivilji in škarjicahnan. 08.35 Ples stolov: Mesečina 11.00 Mizica, pogrni se, lutke08.00 Manja, ris.10.50 Profesor Pustolovec, ponov. 12.00 Dosje, ponov. 10.30 Mihec in Maja, otr. nan.10.25 An ban pet podgan: Komarji in11.40 Pod klobukom08.36 Veliki stroji: Tovornjak za prevoz 08.05 Nodi v deželi igrač, ris. 11.10 Odpeti pesniki: Kokot, Zajc, 13.00 Poročila, vreme, športzaspanci10.35 Dodaj malo barve, dok. film 12.20 Podobe podobeavtomobilov 08.15 Vse o Rozi, ris. Župančič13.30 Tednik10.50 Iščeva gospo, igrani film10.55 Tomažev svet, otr. ser. 13.00 Poročila, vreme, šport11.05 Male sive celice, tv kviz 11.10 Kot ata in mama, otr. nad. 08.40 Ribič Pepe08.25 Kuhanje?, ris.11.15 Zlatko Zakladko: Istrski čaj13.30 Studio city14.25 Globus 09.00 Kot ata in mama, otr. nad. 08.35 Bine, ris. 11.30 Sprehodi v naravo: Jesenske 14.20 Obzorja duha: Youcat15.00 Poročila 11.55 O živalih in ljudeh, tv Maribor11.30 Z glavo na zabavo, odd. za09.25 Bukvožer 08.45 Pokukajmo na Zemljo, ris. barve 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak mlade12.25 Na vrtu, tv Maribor 09.30 Male sive celice, tv kviz 08.50 Ezopovo gledališče, ris. 12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 12.00 Sveto in svet: Redovništvo 08.55 Trnovo robidovje, ris. 10.15 Infodrom 13.00 Poročila, vreme, šport15.50 Neli in Cezar, ris.15.50 Male sive celice, kviz 13.30 Odkrito, pogov. odd.13.00 Poročila, vreme, šport 09.20 Leonardo, ris. 10.25 Gol, dok. film 09.35 Minuta v muzeju13.35 Polnočni klub: Popevka pred 15.55 Dinko pod krinko, ris.16.45 Dobra ura z Milico 14.25 Slovenci v Italiji13.35 Polnočni klub, pogov. odd. popevko10.40 Tianina preizkušnja, ponov. 16.05 Barni, ris.17.00 Poročila, šport, vreme 09.40 Pujsa Pepa, ris. 15.00 Poročila 15.00 Poročila 11.20 Teksaški pobalini, anim. film 15.00 Poročila 16.10 Ribič Pepe17.20 Dobra ura z Milico 15.10 Mostovi 15.10 Mostovi Hidak 09.45 Bacek Jon, ris. 15.10 Dober dan, Koroška 16.45 Dobra ura z Jasno 13.00 Dnevnik, vreme, šport18.30 Infodrom 09.50 Marči Hlaček, ris. nan. 15.45 Medo Popi in prijatelji, ris.16.00 Aleks in glasba, ris. 15.50 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.17.00 Poročila, vreme, šport13.20 Tednik 18.40 Svet živali, ris. 10.10 Minuta v muzeju, ris. 15.50 Adi v vesolju, ris.16.05 Sprehodi v naravo, poučna16.15 Sejalci svetlobe: Sejalec sonca17.20 Dobra ura z Jasno 18.45 Neli in Cezar, ris. odd. 14.15 Prava ideja!10.30 Dedek v mojem žepu, 65/6615.55 Vse o Rozi, ris. 16.45 Dobra ura z Bernardo 18.30 Infodrom 18.55 Vreme16.05 Kot ata in mama, otr. nad. 16.20 Oddaja za otroke in mlade14.45 Med valovi, tv Koper10.45 Dedek v mojem žepu, 66/6617.00 Poročila, vreme, šport18.40 Zakaj? Zato!, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport16.30 Sprehodi v naravo17.00 Poročila, vreme, šport15.20 Slovenski magazin11.20 Ozare 17.20 Dobra ura z Bernardo 18.45 Simfonorije, ris. 19.50 Žrebanje Lota17.00 Poročila, vreme, šport17.20 Slikovitih 55, glas. odd.15.45 Lovci teme, 4/511.25 Obzorja duha18.30 Infodrom 18.55 Vreme 20.05 Vsak petek in svetek, ital. filmfilm 17.00 Poročila, vreme, šport13.00 Dnevnik, vreme, šport 17.20 Ugriznimo znanost: Blejsko 17.35 Rezija – ta rožina dolina, dok.16.25 O živalih in ljudeh12.05 Ljudje in zemlja18.40 Bine, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport22.00 Odmevi, vreme, športjezero18.45 Minuta v muzeju20.00 Polbrat, 5/817.15 Na vrtu 13.25 Legende velikega in malega 23.05 Odkrito, pogov. odd. 17.35 Hrana za prihodnost, dok. film18.30 Infodrom 18.55 Vreme 20.55 Dosje ekrana: Dušan Hren 23.55 Turbulenca18.35 Leonardo, ris. 17.40 Somrak levov, dok. odd. 18.30 Infodrom 14.30 Slikovitih 55 19.00 Dnevnik, vreme, šport22.00 Odmevi, vreme, šport00.25 Dnevnik, ponov. 18.55 Vreme 18.30 Ozare 23.05 Globus18.40 Ezopovo gledališče, ris. 20.00 Tednik 15.40 Majhni glasovi, kolumb. film 23.35 Intervju: Cvetka Selšek01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport18.40 Vse o Rozi, ris. 21.00 Studio city 17.00 Poročila, vreme, šport 00.30 Posebna ponudba01.45 Infokanal 19.00 Dnevnik, vreme, šport19.30 Slovenska kronika 18.55 Vreme 17.15 Skrivnosti reke Apaporis, dok. 22.00 Odmevi, vreme, šport00.50 Dnevnik, ponov. 20.00 Boy, novozel. film20.00 Legedne velikega in malega19.00 Dnevnik, vreme, športodd. 23.05 Podoba podobe: Sto let v dobro 01.40 Dnevnik Slovencev v Italijiekrana: Edvin Fliser 20.00 Moja Slovenija, družinski kvizdediščine21.25 Prava ideja 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 02.00 Infokanal22.00 Odmevi, vreme, šport21.05 Slikovitih 55, glasb. odd.21.40 Ne povej nikomur, franc. film18.55 Vreme 23.35 Knjiga mene briga 07.00 Veliki malčki21.25 Med valovi 23.50 Poročila, šport, vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport23.55 Slovenska jazz scena23.05 Osmi dan 07.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 22.00 Odmevi, vreme, šport00.15 Sinovi anarhije (IV.), 13/1420.00 Slovenska popevka 201301.15 Dnevnik, vreme, šport23.35 Sveti in svet: Redovništvo 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 00.30 Dnevnik, vreme, šport23.05 Polnočni klub, pogov. odd.01.10 Ozare, ponov.22.05 Intervju: Cvetka Selšek02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, vreme, šport01.15 Dnevnik, vreme, šport23.00 Poročila, vreme, šport02.30 Infokanal 07.00 Veliki malčki, ris.07.20 Gozdna druščina, ris. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 07.05 Nodi v deželi igrač, ris.07.30 Dinko pod krinko, ris. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji23.30 Slovenski magazin01.45 Infokanal 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris.07.35 Luka, ris. 01.45 Infokanal 02.25 Infokanal 23.55 Dnevnik, pon. 07.20 Gozdna druščina, ris.07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 07.30 Dinko pod krinko, ris.07.55 Minuta v muzeju01.15 Infokanal 07.00 Veliki malčki, ris. 07.35 Luka, ris. 08.00 Infodrom07.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.00 Veliki malčki, ris. 08.05 Otroški infokanal07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris.07.55 Minuta v muzeju07.00 Veliki malčki, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.10 Skozi čas 09.00 Zabavni infokanal07.20 Gozdna druščina, ris. 08.00 Infodrom 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 10.05 Slovenci v Italiji10.00 Dobra ura z Jasno08.30 Skozi čas 07.30 Dinko pod krinko, ris.08.10 Otroški infokanal 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.25 Dinko pod krinko, ris. 11.05 Umetni raj: Pogovor z režiserjem 11.20 Dobro jutro07.25 Dinko pod krinko, ris. 09.20 Globus 07.35 Luka, ris. 09.00 Zabavni infokanal 07.35 Luka, ris. Karpom Godino10.25 Slovenski magazin07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris.10.15 Dobra ura z Jasno 14.15 Točka, glasb. odd. 07.35 Luka, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 11.35 Osmi dan 15.30 To bo moj poklic: Komunalni 10.50 Turbulenca 07.45 Biba se giba, ris. nan.11.35 Dobro jutro07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Biba se giba, ris. 12.10 Tarok zgodovina, dok. film inženir, 25/3011.30 Glasbena matineja08.05 Minuta v muzeju14.30 Točka, glasb. odd. 07.45 Biba se giba, ris. 08.00 Minuta v muzeju13.00 Kolesarstvo, sp, kronometer, 12.00 61. Ljubljana festival, ponov.08.10 Infodrom 15.30 Moja Slovenija16.15 Glasnik, tv Maribor 08.00 Minuta v muzeju08.05 Infodrom člani, posn.13.05 Šport08.20 Otroški infokanal 17.30 Glasnik 16.45 Evropski magazin08.05 Infodrom08.10 Otroški infokanal 14.45 Odbojka, ep, polfinale, prenos14.30 Kolesarstvo, sp, cestna dirka, 09.00 Zabavni infokanal 18.00 Mostovi Hidak 17.00 Slovenci po svetu08.15 Otroški infokanal09.00 Zabavni infokanal 17.05 Nogomet: Fifa magazinčlani, vključ. v prenos10.20 Dobro jutro18.30 Slovenski vodni krog: Tržiška 17.35 Mostovi Hidak 08.55 Zabavni infokanal12.40 Dobro jutroBistrica 18.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor10.50 Dobro jutro17.45 Odbojka, ep, polfinale, prenos17.00 Žogarija13.15 Točka, glas. odd. 15.20 Točka, glas. odd. 20.25 Nogomet, dp, Koper – Maribor, 17.45 Odbojka, ep, finale, prenos14.40 Med valovi, tv Koper19.00 Točka, glasb. odd.18.30 Na vrtu, tv Maribor 13.15 Točka, glas. odd. 16.40 Evropski magazin, tv Mariborprenos19.50 Žrebanje Lota15.05 Polnočni klub: Popevka pred 19.50 Žrebanje Astra18.55 Točka, glasb. odd. 14.15 Prisluhnimo tišini16.55 Slovenski vodni krog: Dravapopevko20.00 Točka preloma19.40 Žrebanje Lota22.25 33/45, sobotna glasb. noč: 20.00 Ham, vesoljski potnik št. 65, 14.40 Alpe, Donava, Jadrandok. odd. 16 35 Aljaški psi, dok. odd.20.30 Na podeželju: Obnova poti v 19.55 Košarka, superpokal, Union 17.40 Mostovi Hidak Aritmija15.30 ŽogarijaDivaški jami18.10 V oblasti strojev, 3/3Olimpija – Krka, prenos iz Kopra20.50 Amsterdam, ponov.17.30 Dober dan, Koroška 16.00 Kolesarstvo, sp, U-23, cestna 23.25 Bleščica, odd. o modi 20.55 Moč usode, glasb. film21.45 Športni izziv19.00 Točka, glasb. odd. 21.15 Neprešteti ljudje, dok. odd.18.00 Prava idejadirka, vključ. v prenos iz Firenc23.55 Med valovi, tv Koper19.50 Žrebanje Deteljice22.50 Lojze se je zbudil tako, kot 18.25 To bo moj poklic: Komunalni 21.50 Pobalinka, franc. film 22.15 Bleščica, odd. o modi 17.30 Migaj z nami00.20 Zabavni infokanal 23.10 Točka, glasb. odd. ponavadi, igrani film 20.00 Ansambel Spev, 10 let, ponov. 22.50 Državljan Havel, češki filminženir, 25/3018.05 Osmi dan 23.55 Zabavni infokanal22.00 Pasteur, franc. film 00.55 Točka, glasb. odd. 23.20 Aritmija19.00 Točka, glasb. odd. 18.40 Knjiga mene briga: Praško 23.20 Točka, glas. odd. 01.45 Zabavni infokanal00.20 Zabavni infokanal 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6pokopališče20.00 Dosje Wagner, dok. film 00.10 Zabavni infokanal 19.00 Točka, glas. odd.07.00 OTO čira čara 21.30 Umori v vojski, 2/420.00 Pljaški psi, dok. odd. 07.01 Franček, ris. 23.00 Slikovitih 55: Druga generacija06.00 Grozni Gašper, ris. 20.50 Moja družina, 3/907.25 Chuggington, ris.07.00 OTO čira čara 23.50 Točka, glas. odd.06.15 Lazytown, ris. 06.00 Grozni Gašper, ris. 21.20 Skrivnost jezera, 1/600.40 Zabavni infokanal 06.45 Ko listje pada, nan. 07.35 Gasilske zgodbe, ris.07.01 Franček, ris. 06.15 Lazytown, ris. 06.00 Moj mali poni, ris.22.25 Demoni preteklosti, franc. film 07.35 Ko listje pada, nan. 08.00 Lalaloopsy, ris.07.25 Chuggington, ris. 06.45 Ko listje pada, ris. 06.20 Lazytown, ris.00.25 Točka, glasb. odd. 08.25 Vihar, nan. 08.05 Čebelica Maja, ris.07.35 Gasilske zgodbe, ris. 09.20 Tv prodaja07.40 Ko listje pada06.50 Ko listje pada, ris.01.15 Zabavni infokanal 08.20 Bratz, ris. 08.00 Čebelica Maja, ris. 07.40 Ko listje pada, nan. 09.35 Ljubljena moja, nan.08.25 Vihar, nan. 08.40 Neobičajna šola, ris.08.15 Bratz, ris.06.00 Moj mali poni, ris. 08.30 Vihar, ris. 10.30 Tv prodaja09.20 Tv prodaja 08.45 Zmaji, ris.08.35 Neobičajna šola, ris.06.20 Lazytown, ris.10.45 Rožnati diamant, nan.09.35 Ljubljena moja, nan. 09.25 Tv prodaja09.10 Jekleni Max, ris. 08.40 Zmaji, ris.06.50 Ko listje pada, ris.11.40 Tv prodaja10.30 Tv prodaja09.40 Ljubljena moja, nan. 06.00 Moj mali poni, ris. 09.05 Jekleni Maks, ris. 09.35 Navzkrižni ogenj, ris. 07.40 Ko listje pada, nan.11.55 Divja v srcu, nan.10.45 Rožnati diamant, nan. 10.35 Tv prodaja 09.30 B-Daman anime, ris. 06.20 Lazytown, ris. 10.00 Kaj je novega?, ris. 08.30 Vihar, ris. 12.50 Trafika, nan.11.40 Tv prodaja10.50 Rožnati diamant, nan. 10.00 Kaj je novega?, ris. 06.50 Ko listje pada, ris. 09.25 Tv prodaja13.30 Naša mala klinika, nan.11.55 Divja v srcu, nan. 10.25 Skrivnosti Silvestra in Tweetzja, 11.45 Tv prodaja 10.25 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, 07.40 Ko listje pada, nan. 09.40 Ljubljena moja, nan.14.25 Mladi zdravniki, nan.12.50 Trafika, nan. ris. 12.00 Divja v srcu, nan. 08.35 Vihar, ris. ris. 10.35 Tv prodaja14.55 Ljubljena moja, nan.13.30 Naša mala klinika, nan. 10.50 Morske deklice, nan. 12.55 Trafika, nan. 10.50 Morske deklice, nan. 09.25 Tv prodaja10.50 Rožnati diamant, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 11.20 Beg domov, am. film 13.30 Naša mala klinika, nan. 11.20 Nedolžen, am. film 09.40 Ljubljena moja, nan. 11.45 Tv prodaja16.45 Vihar, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 13.05 Razočarane gospodinje, nan.13.05 Razočarane gospodinje, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 10.35 Tv prodaja12.00 Divja v srcu, nan.17.00 24ur popoldne15.50 Rožnati diamant, nan. 14.00 Denar ali ženo, ang. ser.14.00 Ljubezen skozi želodec14.55 Ljubljena moja, nan. 12.55 Trafika, nan. 17.10 Vihar, nad. nan. 10.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 14.30 Zmenki milijonarjev, am. ser.14.30 Jamie – obroki v pol ure, ang. 15.50 Rožnati diamant, nan. 11.45 Tv prodaja13.30 Naša mala klinika, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 17.00 24ur popoldne15.30 Petične nosečnice, am. ser. 16.50 Vihar, nan. 12.00 Divja v srcu, nan. ser. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 18.55 24ur vreme 17.10 Vihar, nad. nan. 16.30 Počitnice z Derekom, kanad. 15.00 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 17.00 24ur popoldne12.55 Trafika, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan.19.00 24ur 17.55 Divja v srcu, nan. film 15.55 Nigellissima, ang. ser. 17.10 Vihar, nad. 20.00 Preverjeno13.30 Naša mala klinika, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 18.55 24ur vreme18.20 Pozor, priden pes16.35 Princesin zaščitni program, am. 21.00 Mentalist, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 16.45 Vihar, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 19.00 24urfilm 21.55 24ur zvečer18.55 24ur vreme 18.55 24ur vreme 17.00 24ur popoldne14.55 Ljubljena moja, nan. 18.20 Ana kuha 22.25 Zvit in prebrisan, nan.20.00 Gostilna išče šefa 19.00 24ur 19.00 24ur 17.10 Vihar, nad. nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 18.55 24ur vreme 23.20 Kaliforniciranje, nan.21.00 Mentalist, nan. 20.00 Gostilna išče šefa 20.00 Gostilna išče šefa 17.55 Divja v srcu, nad. 16.50 Vihar, nan. 19.00 24ur 23.55 Dexter, nan.21.55 24ur zvečer 21.00 Mentalist, nan. 17.00 24ur popoldne21.00 Vid in Pero šov 18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 01.00 Norišnica v Clevelandu, nan.22.25 Zvit in prebrisan, nan. 21.55 24ur zvečer 17.10 Vihar, nad. nan. 22.30 Prežeči tiger, skriti zmaj, 19.00 24ur 21.00 Ti, ti lažnivec, am. film 01.25 Očetje pod krinko, ang. ser.23.20 Kaliforniciranje, nan. 22.25 Nepremagljivi dvojec, nan. hongkong. film 20.00 Gostilna išče šefa, v živo17.55 Divja v srcu, nad. 22.40 Zlobna sestra, am. film 02.35 24ur, ponovitev23.55 Dexter, nan. 23.20 Kaliforniciranje, nan. 22.00 24ur zvečer18.55 24ur vreme 00.50 Spor na ranču, am. film00.35 Dobra študentka, am. film 03.35 Zvoki noči 00.55 Norišnica v Clevelandu, nan. 00.00 Dexter, nan. 19.00 24ur 02.00 24ur, ponov.02.10 24ur, ponov.22.30 Nepremagljivi dvojec, nan. 01.20 Očetje pod krinko, ang. ser. 01.00 Očetje pod krinko, ang. ser.20.00 Gostilna išče žefa 03.00 Zvoki noči 03.10 Zvoki noči 23.25 Kaliforniciranje, nan. 02.30 24ur, pon. 00.00 Dexter, nan. 02.10 24ur 21.00 Dovolj mi je, am. film 03.30 Zvoki noči03.10 Zvoki noči 01.00 Očetje pod krinko, ang. ser. 22.00 24ur zvečer 02.10 24ur, ponov. 22.30 Dovolj mi je, nad. filma 09.00 Dobro jutro, informativna 03.10 Zvoki noči23.05 Eurojackpot oddaja10.30 Oglasi PONOVITEV ODDAJ 23.08 Dovolj mi je, nad. filma09.00 Pikin studio (1), ponovitev10.35 Kakšna je nacionalna TEDENSKEGA SPOREDA 23.45 Sen kresne noči, am. film 09.40 Napovedujemo09.00 Dobro jutro, informativna energetska pot 09.00 Dobro jutro, informativna 02.00 24ur, ponovitev09.45 Malibu in Štajerskih 7, 09.00 Pikin studio (3), ponovitevoddajaSlovenije? oddaja03.00 Zvoki noči posnetek nastopa09.40 Oglasi10.30 Oglasi09.45 2143. VTV magazin, regionalni 09.00 Dobro jutro, informativna 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja10.30 Oglasi10.45 Oglasi10.35 2145. VTV magazin, regionalni oddaja12.00 Napovedujemo10.35 Pop corn - informativni program 10.50 Gostilna pr Francet (50), - informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja10.30 Oglasi 12.05 Prodajno TV okno11.35 Napovedujemo11.00 Kultura, informativna oddajazabavno glasbena oddaja10.15 Napovedujemo10.35 2144. VTV magazin, regionalni 12.20 Videostrani, obvestila11.40 Župan z vami: Darko Menih, 11.50 Napovedujemo - informativni program17.25 Prodajno TV okno11.05 Športni torek 10.20 Dotiki gora: Raduha iz Grohota župan Občine Šoštanj17.55 Napovedujemo11.15 Izgradnja čistilnih naprav za 09.00 Dobro jutro, informativna 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.40 2144. VTV magazin, regionalni 10.55 Kultura, informativna oddaja12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja oddajapitno vodo v Šaleški dolini 12.20 Videospot dneva- informativni program11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja18.00 Pikin festival (7)13.05 Videospot dneva10.30 Oglasi11.00 Kultura, informativna oddaja11.55 Napovedujemo18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja12.25 Prodajno TV okno13.10 Prodajno TV okno10.35 Naj viža12.40 Videostrani, obvestila 11.05 Oglasi12.00 Prodajno TV okno19.05 Videospot dneva11.50 Prodajno TV okno13.25 Videostrani, obvestila 11.50 Napovedujemo19.10 Videostrani, obvestila12.05 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno11.10 Župan z vami: Andrej Čas, 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja19.55 Vabimo k ogledu17.25 Prodajno TV okno17.55 Vabimo k ogledu župan MO Slovenj Gradec17.25 Prodajno TV okno17.55 Napovedujemo12.20 Videospot dneva20.00 2145. VTV magazin, regionalni 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (2), ponovitev12.10 Naj viža17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2013 (4)12.25 Prodajno TV okno- informativni program18.00 Ustvarjalne iskrice (29): 18.40 Oglasi13.25 Kuhinjica, tedenski izbor18.00 Pikin studio 2013 (6) 20.25 Kultura, informativna oddaja18.40 Regionalne novice 212.40 Videostrani, obvestila Prijazno strašilo 18.45 Žogarija14.15 Prodajno TV okno18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja17.25 Prodajno TV okno20.30 Športni torek, športna 18.15 Žogarija 19.10 Videospot dneva 14.30 Videostrani, obvestila 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva17.55 Napovedujemoinformativna oddaja18.40 Regionalne novice 2 19.55 Vabimo k ogledu17.20 Prodajno TV okno19.10 Videospot dneva 20.40 Izgradnja čistilnih naprav za 19.15 Videostrani, obvestila 18.00 Pikin studio 2013 (5)18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20.00 2144. VTV magazin, regionalni 17.50 Napovedujemo19.15 Videostrani, obvestila pitno vodo v Šaleški dolini19.55 Vabimo k ogledu18.40 Regionalne novice 219.10 Videospot dneva17.55 Pikin studio (4), ponovitev19.55 Vabimo k ogledu- informativni program20.50 Oglasi20.00 Naj viža18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja19.15 Videostrani, obvestila18.40 Ustvarjalne iskrice (63): Peneče 20.00 Za prvi korak, posnetek 20.55 Dotiki gora: Raduha iz Grohota20.25 Kultura, informativna oddaja21.15 Vabimo k ogledu19.10 Videospot dneva19.55 Vabimo k ogledukoncerta kopalne kroglice 21.15 Aktualno: Kanalizacija in 20.30 Aktualno: Kanalizacija in 21.20 Regionalne novice 319.15 Videostrani, obvestila 20.00 Splošna Bolnišnica Celje18.55 Pop corn20.55 Regionalne novice 3vodovod za del naselja Rogatec vodovod za del naselja Rogatec 21.25 Dober pogled, oddaja o lovcih in 19.55 Vabimo k ogledu21.00 Regionalne novice 319.55 Vabimo k ogledu 21.00 Kakšna je nacionalna vzhod vzhodlovstvu 20.00 Popotniške razglednice: Škotska21.05 Oglasi 20.00 Gostilna pr' Francet (50), energetska pot 21.25 Vabimo k ogledu22.00 Oglasi20.55 Regionalne novice20.40 Oglasi21.10 Pop corn zabavno glasbena oddaja Slovenije? 21.30 Izumitelj Janez Puh, 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, 21.05 Gostilna pr' Francet (50)20.45 V spomin: Po Slakovi potidokumentarni film 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, 21.00 Jutranji pogovori 22.00 Napovedujemo informativna oddaja, ponovitev 22.05 Vabimo k ogledu21.45 Jutranji pogovori, ponovitev22.30 Župan z vami: Darko Menih, 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, 21.50 Iz oddaje Dobro jutroinformativna oddaja, ponovitev 23.35 Napovedujemo 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, 23.15 Napovedujemoinformativna oddaja, ponovitev 23.20 Napovedujemo23.40 Napovedujemo župan Občine Šoštanj 23.40 Prodajno TV oknoinformativna oddaja, ponovitev 23.20 Prodajno TV okno23.30 Napovedujemo23.35 Prodajno TV okno23.25 Prodajno TV okno23.45 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva23.40 Prodajno TV okno23.35 Videospot dneva23.35 Prodajno TV okno23.50 Videospot dneva23.40 Videospot dneva00.00 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 23.55 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 23.50 Videostrani, obvestila 23.55 Videostrani, obvestila 23.45 Videostrani, obvestila 00.05 Videostrani, obvestila Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 25 PRIREDITVE 26. septembra 2013 Kdaj - kje - kaj Koledar imen Nedelja, 29. sept. Predstavitev arhitekturne poti KAKO je EFT spremenil 19.19 Knjižnica Velenje Četrtek, 26. sept. 15.00 – 20.00 Velenjsko jezero – pri čolnarni Predavanje Harmonizacija moje življenje … in 9.00 – 19.00 Hrčkanje – vodni zorbing energetskega in fizičnega telesa –Različna prizorišča lahko tudi vaše Pikin festival Ponedeljek, 30. pot do kvalitetnega življenja od - Odrasli / 159.9 ­ 16.00 Mladinski center Velenje september Psihologija Popoldanski mladinski center 16.00 Mladinski center VelenjeInkubus Popoldanski mladinski center 17.00 Pešpot med Pošto in Kardeljevim Petek, 27. september EFT ali tapkanje je preprosta, učin- Inkubus trgom kovita metoda samozdravljenja in 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru 19.30 Kulturni dom ŠoštanjOdprtje galerije na prostem Redni tedenski bridge turnir Plesi naše dežele - srečanjesamopomoči. Avtor metode je Ame­ 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku 17.00 Vila Bianca, Velenje ričan Gary Craig. Prvič jo je objavil Bridge turnir folklornih skupin Dnevi evropske kulturne preko brezplačnega spletnega priroč­ 19.30 Glasbena šola Velenje dediščine: Kulturna dediščina Sobota, 28. sept. Mladinski muzikal Nekatere dame nika že leta 1996. Tehnika temelji Velenja skozi čas v puberteti! 9.00 - 13.00 na odkritju, da je vzrok za neprijetne 20.00 Kino Velenje Prešernov trg (ob Kajuhovem občutke motnja v telesnem energij- Petek, 27. september Filmsko gledališče: kontroverzni parku) 9.00 – 19.00 triler Samo bog odpušča skem sistemu. Človek si sam lahko katera je bila tudi večkrat nagrajena. Šmihelov sejem (predstavitevRazlična prizorišča Torek, 1. oktoberpomaga tako, da si najprej dovoli Slikanico pa je s svojimi ilustracijami domače obrti in izdelkov, pokušinaPikin festival začutiti neprijeten občutek, nato ga obogatila Loes Riphagen. 9.30 Galerija Velenje 10.00 Vinska Gora, Grilova domačija kulinarične ponudbe) Delavnice za skupine iz vrtca – izrazi z besedo, ponavlja afirmacije, Jesen na Grilovi domačiji za mlade 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Relief iz gline potem pa se dotika akupunkturnih 18.00 Knjigarna Kulturnica Okrogla miza o kulturni dediščini MOYES, Jojo: Ob tebi 16.00 Mladinski center VelenjePredstavitev in pogovor o knjigi točk po telesu – tapka. Ta knjiga ne Šaleške dolinePopoldanski mladinski center od - Odrasli / 821-311.2 - Nikoli več v dvoje razlaga izvajanje metode EFT. V njej Inkubus 16.00 Stadion Šoštanj Družbeni romani 21.00 eMCe plac je opisanih trinajst resničnih zgodb o 17.00 Knjižnica Velenje NK Šoštanj: NK Slovenj GradecSeventeen Evergreen Weekend Ura pravljic v angleškem jeziku (6. krog Štajerske nogometneizkušnjah različnih ljudi iz Slovenije, Roman Ob tebi je delo angleške Sobota, 28. sept. 17.00 Vila Mojca Velenje ki si redno pomagajo s to metodo. pisateljice Jojo Moyes, ki je v tujini lige) 8.00 Ploščad Centra Nova Torkova peta – ustvarjalnica za Namen je povabiti še koga, da se nau-zelo priljubljena, v slovenščino pa je Kmečka tržnica otroke in starše Ponedeljek, 30. sept. či te preproste tehnike. Govori o tem, zaenkrat prevedeno samo to njeno 9.00 Zbirno mesto : Titov trg Knjižnica Velenje 8.00 19.19 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj kako so ljudje s to tehniko premagali delo. Gre za ganljivo, nepredvidljivo Urejanje brežin Pake in Trebuše Literarni večer z Milom Jukićem Sprehod za zdravje 10.00 TRC Jezero (BIH) različne težave - strah pred letenjem, in duhovito zgodbo. 19.00 Kulturni dom ŠoštanjPikin dan fobijo pred žuželkami, tesnobo, aler-Glavna junaka zgodbe sta Louisa Sreda, 2. oktober Osrednja slovesnost ob občinskem 10.00 Velenjski grad gijo ... Sliši se neverjetno. Ali je res in Will. Louisa Clark je zaposlena Okrogla miza Kulturna dediščina 9.30 Galerija Velenje prazniku s svečano sejo sveta tako preprosto in učinkovito? Vredno v čajnici domačega mesta. S svojim Šaleške doline Delavnice za skupine iz vrtca – Občine Šoštanj je poskusiti! delom je izredno zadovoljna. Nekega 14.00 Vinska Gora, Grilova domačija Relief iz gline Jesen na Grilovi domačiji 16.00 Mladinski center Velenje Knjiga je bila izdana pri založbi dne ji lastnik lokala pove, da si naj 17.00 TRC Jezero Popoldanski mladinski center Pasadena. začne iskati novo službo, kajti lokal Zaključna slovesnost 24. Pikinega Inkubus Sobota, 28. sept. bo v kratkem zaprl. Brez priporočil festivala in koncert In & Out 17.00 Knjižnica Velenje o dodatnih delovnih izkušnjah začne 21.00 eMCe plac Ura pravljic 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih KESIĆ DIMIC, Katarina: iskati službo in se prijavi za delo nego- Seventeen Evergreen Weekend 18.00 Galerija Velenje Jesenski koncert KŠŠF Kradljivka spominov valke. Družina Treyn išče negovalko ml - Mladina / P - Pionirska za svojega sina Willa. Na razgovoru književnost jih Louisa s svojo preprostostjo očara Vsako zadnjo nedeljo v mesecu Abonma Lepi kamen v novi sezoni Kradljivka spominov je mladinsko in najamejo jo za šest mesecev. Will Šoštanj – Zavod za kulturo Šoštanj bo 1. oktobra začel vpisovati CITY CENTER Celje v Citycentru v Celju lutkovna delo slovenske avtorice Katarine Treynor je tetraplegik. Nekoč je bil abonente za abonma Lepi kamen. Prva predstava je na vrsti že 23. • četrtek, 26.9., od 14.00-19.00, predstava oktobra, Stand up z Matjažem Javšnikom. Sledile bodo komedija Toneta Kesić Dimic. Avtorica je delo posve-mlad uspešen podjetnik, ki je zaje- Biotržnica Partljiča Na svidenje nad zvezdami Gledališča pod kozolcem Šmartno • petek, 27.9., od 16.00-19.00 Noč V nedeljo, 29. avgusta, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na tila dedu, ki se v svojem življenju spo-mal življenje z veliko žlico. Nekega ob Paki, Gorana Vojnovića nestrpna komedija TAK SI v izvedbi Klemna lutkovno predstavo Dinozavri, ki bo potekala na osrednjem pada s posebno boleznijo, demenco. deževnega dne pa se mu je življenje v raziskovalcev Slakonje in Tadeja Toša, komedija Sleparja v krilu Keana Ludwiga prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo • nedelja, 29.9., 11.00 pravljične Lovro je najstnik, ki živi z babico desetinki sekunde spremenilo. Nesre­ v izvedbi Gledališča Gornji Grad, drama Nora, Nora Evalda Flisarja v ob 13. uri je čas za lutke. in dedkom. Še posebej je navezan na ča z motorjem mu je vzela vso voljo izvedbi KUD Zarja Trnovlje ter drama Ferija Lainščka Mišo frajer, Janko urice v Džungli – Dinozavri hajer v izvedbi kulturnega društva Gledališče Velenje. • 13.00 lutkovna igra Dinozavri • dedka. Dedek je upokojen profesor do življenja. Mu jo bo Luisa uspela n mkp • od 27. do 29. 9., razstava gob – Celj­ zgodovine. Za Lovra je prava živa povrniti? sko društvo Bisernica praznuje 50 enciklopedija. Zna odgovoriti na Življenje tetraplegika in njegovih let in pripravlja bogato razstavo. vsa njegova vprašanja. Kar naenkrat bližnjih še zdaleč ni preprosto, fizič­ • od 2.10. do 6.10., Pikino mesto Nikoli več v dvojepa se je začel obnašati zelo čudno. ne omejitve pa so le vrh ledene gore. • vsak dan v tednu Praznujte rojstni Velenje – Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Velenje bo jutri Vedno je prinesel vse iz trgovine, kar Na to opozarja tudi avtorica, ki nas s dan, pokličite 425 12 54 ali se ogla­ (v petek) v okviru pogovorov o knjigah pod naslovom Preberi. Podeli!, mu je babica naročila, sedaj pa vedno svojo zgodbo nasmeji in hkrati spravi site na Info točki katerih namen je detabuizirati smrt, umiranje in žalovanje, predstavil več stvari pozabi kupiti. Ko sta se z v jok in nas še enkrat opomni, kako • vsak dan od 10.00 - 21.00 karting knjigo Ute Schlegl Holzmann: Nikoli več v dvoje. na strehi. Preizkusite se v spretno-Lovrom dogovorila, da bo z avtom krhki in nemočni smo ljudje. Izmenjava vtisov, občutij in razmišljanj, ki jih doživljamo ob branju, bodo prišel po njega v šolo, ga ni bilo. V v knjigarni Kulturnica v Velenju začeli ob 18. uri. stni vožnji. opravičilo je povedal, da se je zamotil n KOŠMRLJ, Mojca: z nekim delom ali pa, da je pozabil pogledati na uro. Tako se je Lovro Spoznavanje držav z poleg svojih najstniških težav moral igrospoprijeti še z dedkovim spreminja­ ml - Mladina / 793 - Ples.njem. Demenca na nek način Lovru Družabne igre ukrade dedka in ga hkrati potiska v težke trenutke, na drugi strani pa mu Knjiga Spoznavanje držav z igro je podari ljudi, ki so izredno ljubeči in namenjena vsem, ki želijo v družbi ob katerih si nabere novih moči. otrok preživeti prosti čas čim bolj kva-Kradljivka spominov je knjiga o litetno in dinamično. V knjigi boste zaupanju, prijateljstvu, pogumu, opti-našli ideje za ustvarjanje, za igro in mizmu in veri v prihodnost. tudi za učenje. Igro izdelate sami iz odpadnega materiala. Za izdelavo potrebujete večji karton, navadni WESTERA, Bette: svinčnik, flomaster, odpadne karto-Minicopre naste krogce, stare kataloge, škarje, ml - Mladina / C-Sz - Cicibani -lepilo in zamaške. Na karton s svinč­ slikanice zaboji nikom narišete obris države, nato ga Minicopre so majčkene, hitre in poudarite še s flomastrom. Iz starih zelo nenavadne. Rade letijo, kuhajo, katalogov izrežete slike, ki se navezu­berejo in v gozdu, kjer živijo, vsak jejo na državo, o kateri pripravljate dan kaj spreminjajo. In ko odprejo igro in jih razporedite po kartonu. Iz oči in mislijo, kaj vse so spremenile, kartonastih krogcev sestavite pot po ugotovijo, da se v gozdu ni spreme-državi. Zamaške uporabite za figurice nilo nič. Kako je to mogoče? Dan in izdelajte še kartončke z vprašanji za dnem znova spreminjajo: bube v o državi, ki pa jih izberete glede na butare, veverice v vršičke, metulje v starost otrok. Nato še naredite kocko mušnice, butare v veverice, vršičke v in igra se lahko začne. metulje, mušnice v bube. In še vedno Preko igre tako spoznavate države, se v gozdu ne spremeni nič. Začnejo njihove posebnosti, jezik, kulturo, se dolgočasiti. Malo naprej v gozdu zanimivosti. Učenje na takšen način živijo palcškrati, ki pa se nikoli ne je za otroke zabavno, odrasli pa se dolgočasijo. Le kako jim to uspe, se boste ob igri sprostili in kar je najpo­sprašujejo minicopre. Jim bodo palc-membnejše, družili s svojimi otroci. škarati zaupali skrivnost? n Pripravila: AK Bette Westera je avtorica številnih pesmi in pripovedi za otroke, za Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 26 OBVEŠČEVALEC 26. septembra 2013 Nagradna križanka Vzajemna Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 www.vzajemna .si Vzajemna TEŽJE BOLEZNI Če se v življenju posameznika pojavi težka bolezen, kot je rak, srčni infarkt ali mož­ganska kap, se marsikaj spremeni. Vsak­danjik je drugačen, potrebe se spremenijo, pogosto človek popolnoma spremeni svoje življenjske vrednote. Diagnoza katere od težkih bolezni lahko pomeni šok za bolni­ka in njegove bližnje. Sodobna medicina pa omogoča, da vse več ljudi preživi tudi težje bolezni. Izbirate lahko med različnimi zavarovalnimi vsotami, ki vam jih bodo izplačali v primeru naštetih bolezni. Zavarovanje lahko skle­nejo zdrave osebe med 18. in 55. letom. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a,3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 7. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade Vzajemne : majico, steklenico za vodo Vzajemna in 3 x študentsko prehrano. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »OSMICA » na Koroški 44 v Velenju in Aškerčevi 24 v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas, 12. septembra so: 1. nagrada: dve uri bowlanja: LUCIJA KLOSTERNIK, Bevče 18 a, Velenje 2. nagrada: dve uri bowlanja: TINA VIDEMŠEK, Gaberke 133, Šoštanj 3. nagrada: dve uri bowlanja: MARTA VAŠL, Andraž 63, Polzela Nagrajenci bodo potrdila o nagradi prejeli po pošti. RADIO VELENJE ČETRTEK, 26. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poro­čila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Poz­drav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27. septembra 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novo­sti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 29. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svi­denje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 30. sept. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poro­čilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 1. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 2. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaci­je Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svi­denje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktual­no; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 27 OBVEŠČEVALEC 26. septembra 2013 Naš čas, 26. 9. 2013, barve: CMYK, stran 28 Velenje, 22. septembra – Ko pri­de v mesto jesen, pride tudi devet­letna pegasta nagajivka. Prav po njeni zaslugi je mesto Velenje že 24 let Pikino mesto. Svoj prihod je napovedovala že nekaj dni pred uradnim začetkom festivala, saj je odpirala zanimive Pikine razstave, v soboto pa svoje prijatelje popeljala še na planinski izlet v neznano. In prišlo jih je kar 40, na pot pa so jih popeljale članice Univerze za tretje življenjsko obdobje. Potem je prišla nedelja, prvi dan letošnjega festi­vala, ki poteka z nazivom »Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino«. Že prvi, tako imenovan Družinski dan, je presenetil tako z obiskom kot kopico dogodkov, ki so navdu­ševali male in velike obiskovalce, ki so težko čakali, da je Pika po letu dni tudi uradno prišla v mesto. Sedem četrti, nešteto dogodkov Velenje bo vse do sobote odeto v pisane barve, ki ne bodo krasile le nogavičk in oblek obiskovalcev. Ker je očitno Pika letos poskrbela tudi za vreme, bo zagotovo njeno mesto, ki ima letos že sedem četrti, tudi lepo obiskano. Male Pike in gusarji so Pikino mesto v nedeljo napol­nili že dopoldan, popoldne pa je bil obisk uradne otvoritve festivala tako množičen kot še nikoli doslej. »Navajeni smo, da je prvi dan festi­vala lepo obiskan, tako množičnega obiska pa se nismo nadejali. Verje­tno je vreme prispevalo k temu, da Želijo si novo cerkev Ob koncu tedna so v župniji Blaženega Antona Martina Slomška zaznamovali 20-letnico župnije – V petek slavnostna akademija,v nedeljo maša na trgu v Šaleku – S srečelovom zbirali denar za Karitas, ki deluje pod njihovim okriljem Velenje, 20. in 23. septembra – »Naša župnija letos praznuje 20-letnico ustanovi­ tve. Njena zgodovi­ na je pestra; včasih so se dogajale tudi težke stvari, a več je bilo dobrih in lepih,« nam je pred dogod­ ki, ki so jih v župniji pripravili ob jubileju, povedal župnik Matej Dečman. Čeprav si že dolgo želijo svojo cerkev, verske obrede opravljajo v cerkvici sv. Andreja v Šaleku. Ta je ob večjih verskih praznikih so jo izvedli pred njo, obisk pa je pripravile pogostitev, izvedli pa so premajhna. Tudi v nedeljo, ko so bil velik. Slomškova nedelja je bila tudi srečelov, katerega izkupiček pripravili sveto mašo ob jubileju, za župljane lepa, pa tudi dobrodel-bo namenjen pomoči potrebnim, ki jo je vodil škof Anton Jamnik, je na. Po maši so namreč pripravili ki vedno pogosteje trkajo na edino bila. K sreči je bilo vreme lepo, zato prijetno druženje, gospodinje so Karitas v Velenju, ki deluje prav v bomo zelo uživali.« Pevka Tanja Žagar: »Več kot 10 let je že, kar sem prvič nasto­pila na Pikinem festivalu. Takrat sem bila še članica skupine Foxy teens, nastopa pa se zelo dobro spomnim, saj je bil eden prvih nastopov, kjer smo doživele pravo evforijo. Zato sem se tudi letos z veseljem vrnila. Zdi se mi, da so danes sem pripeljali otroke tisti, ki so naš nastop spremljali pred dobrim desetletjem. Občutek med koncertom je bil odličen. Pika je tudi moja prijateljica; rdečelasi, poskočni, nagajivi in ravno prav poredni sva namreč obe.« do z bobnarji in mažoretkami na začetku, desetimi športnimi ekipa­mi in ekipo Pikotov na koncu. V njej so bili poleg Pike tudi kapitan Nogavička in njena prijatelja Ani­ca in Tomaž. Ko se jim je na odru pridružil še župan Bojan Kontič, ki je, kot je povedal, letos zlahka Piki predal župansko lento, saj ji vedno bolj zaupa, je bil čas za uradni zače­tek festivala. Atletinje so na oder prinesle Pikino olimpijsko baklo, iz nje pa sta župan in Pika spusti­la milijon pisanih konfetov. Ja, vsi smo lahko začutili pravi olimpijski duh, pa čeprav »po Pikino«. Sledil je še nastop razigrane Tanje Žagar in prvi dan je bil končan. Že v ponede­ljek so spet zaživela vsa prizorišča, tudi gledališki odri v mestu, in tako je vse do danes. Vsak dan v Pikino mesto prihajajo znani slovenski športniki, obiskovalci spoznavajo različne športe, pa tudi umetnike, ki polnijo odre. Tako bo do sobo­te, ko bo dogodkov najbolj bogat Pikin dan. Žal se bo deklica morala takrat, ob 17. uri, posloviti. Še prej pa bo podelila številne zlate Pike, saj ves teden potekajo različna tek­movanja in natečaji. Bojana Špegel je bil otvoritveni dan čudovit,« nam je v imenu organizatorjev povedala direktorica Festivala Velenje Bar­bara Pokorny, ko se je prizorišče že umirjalo. Že od jutranjih ur pa so v Pikino mesto prihajali obiskovalci iz vseh koncev države, tudi iz tujine. Nav­dušeni so bili, ker je letos dogajanje na prostem še bolj pestro kot prej­šnja leta. Ena od mamic, ki zadnja leta redno prihaja na festival iz Maribora, nam je zatrdila: »Vsako letos se mi zdi ta festival boljši. Všeč mi je tudi, ker je letošnja tema šport in ker imajo otroci ogromno možnosti, da se na prostem ukvar­jajo z njim. Hkrati pa spoznavajo različne športe.« In prav to je pri V Velenju je najlepše Pika Nogavička takoj po tem, ko je postala županja Velenja: »Odkar sem lani odšla iz Velenja, sem pre­potovala cel svet. Najprej sem šla na otok Taka-tuka, potem pa še v vse tiste kraje, ki jih prej nisem mogla obiskati. Ampak sedaj sem spet prišla v Velenje, ker mi je tukaj najlepše. Letos bom promovirala zdravo življenje. Ker je zajtrk zelo pomemben, sama vedno pojem veliko palačink, kar priporočam tudi otrokom. S krtačami na nogah potem očistim vilo Čira-čara, pa še malo plezam po njej, ker je to zame pravi šport. Ves čas se gibam, zato sem zdrava. Letos bomo zato tekali po festivalu in nič hodili. Pri­družili se nam bodo tudi številni odlični športniki. Zelo vesela sem, da je med njimi tudi moja največja prijateljica Petra Majdič. Dokler bom županja, oblikovanju več kot 100 ustvar­jalnih delavnic vodilo tudi organizatorje festivala, ki pa so obenem poskrbeli, da so bili trije odri na prizorišču ves čas polni, nastopi pa so ob skrbno izbranem programu resnično pri­tegnili obiskovalce. Pika in župan prižgala ogenj Popoldne malo pred 16. uro, ko se je začela uradna otvoritev festi­vala, so pozornost množice pod odrom pritegnili člani odlične pri­morske plesno-akrobatske skupi­ne Flip. Voditelj Dejan Tamše je zbrane obvestil, da po Velenju že potuje Pikin olimpijski ogenj, ki so ga na prizorišče prinesle tri mlade velenjske atletinje. A še prej so Piko na oder pripeljali mladi športniki, ki so pripravili pravo športno para- Milica Kovač: »V župniji sem aktivna, odkar obstaja. Da je do ustanovitve prišlo, pa sem si želela že prej. 15. avgusta 1993 smo dobili dekret takratnega škofa Kramber­gerja o ustanovitvi župnije. Bili smo zelo veseli. Toda najprej razen dekreta in velikega veselja nismo imeli nič. Dobili pa smo mladega in zagnanega duhovnika Jožeta Vehovarja. Na začetku smo ime­li maše v cerkvici v Bevčah, sedaj je naša cerkvica tukaj v Šaleku. V župniji smo ustanovili odbor župnij­ske Karitas leta 2002. V njej smo zelo aktivni, saj je to trenutno edi­ni Karitas v Velenju. Tu delujemo prostovoljci, oskrbujemo pa od tej župniji. Že v petek zvečer pa so pripra­vili slavnostno akademijo. V polni dvorani gasilskega doma v Šaleku je skupaj z župljani obujal spomine na čas po 15. avgustu leta 1993, ko so začeli zbirati cerkveno občestvo in ustanavljati to župnijsko skupnost, prvi župnik Jože Vehovar. Zagoto­vo je tudi njegova zasluga, da se je župnija po skromnih začetkih, ko niso imeli ne pisarne ne prostorov za verouk in ne cerkve, tako lepo 140 do 160 posameznikov, ki so redni prošnjiki za pomoč v hrani, oblačilih in denarju. Zadnje čase nas največkrat prosijo za pomoč pri plačilu položnic, stiske so hude. Žal denarja nimamo prav veliko. Zato smo tudi ob sedanjem praznovanju pripravili veliko izdelkov sami, da smo pripravili srečelov. Pomagali so nam tudi Šaleški likovniki, ki so nam podarili veliko izdelkov. Ves izkupiček bo namenjen pomoči socialno šibkim.« Ciril Špital: »Sem pristen Šale­ čan, že dolga leta pa sem ključar v cerkvici svetega Andreja, ki je zanimiv kulturni spomenik, zato jo pogosto obiskujejo obiskovalci mesta, med njimi tudi tujci. Delo ključarja v njej sem opravljal vsaj razvila. Župljani so ga bili veseli, skupaj z njim so obujali spomine in se ob marsikaterem tudi iskreno nasmejali. Na akademiji so se zbrali tudi drugi nekdanji duhovniki in dekanijski duhovniki. Po skromnih začetkih župnije so si, kot nam je še povedal Matej Dečman, pred 10 leti v hiši na Gorici uredili župnijski dom. »Od takrat je delo v župniji olajšano, saj imamo svoje prostore, kjer poteka verouk, v njej se zbirajo različne desetletje pred ustanovitvijo nove župnije, potem so me potrdili za ključarja tudi za naprej. V župniji sem aktiven že od začetka, vseh 20 let. Spomnim se, kako lepo je bilo vse napeljano, da bi dobili tudi novo, svojo cerkev. Gospod župnik se je trudil na vse načine, pošiljal je prošnje, zbiral dokumentacijo. Žal doslej nismo bili uslišani, morda bomo v prihodnje. Smo pa veseli, da nam je župnijski urad Šmartno dodelil pravico, da imamo v cerkvi­ci sv. Andreja v nedeljo dve maši, eno pa tudi v soboto zvečer. Dobro sodelujemo tudi z drugimi verskimi organizacijami, naši mladi župljani pa so zelo pridni in pozorni do nas starejših.« verske skupine. Še vedno si želi­mo, da bi tako ali drugače prišli do primernejših prostorov za verske obrede, saj se število župljanov nenehno povečuje.« Župnija obsega krajevne skupnosti Bevče, Gorica in del Kardeljeve ploščadi, kjer živi več kot 5 tisoč ljudi. »Župljanov je okoli 3.500, vendar vpliv župnije sega tudi širše. K nam prihajajo tudi verniki iz Šaleka in centra mesta, zato nas je še več,« smo še izvedeli. bš