97 številka.
Ljubljana, v petek 29. aprila 1904.
XXXVII. leto
ijshaja vsak dan zvečer, izimsi noderje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av9tro-ogrslce dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem 2a dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 b. — Za tuja jdežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če $8. trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravniatvo pa v pritličju. —
Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
iS'
Vabilo na oaročbo.
Slavno p. občinstvo uljudno vabimo na iovo naročbo, stara gospode naročnike pa, katarlm bo potekla koncem mašeča naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da poSUjanje ne preneha in da dobe vse številka.
„SL0VENSK! NAROD"
• sila za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. . K 22-— j Catrt leta . K 550 Po\ leta . . „ 11*— I En mesec . „ 1-90 Pošiljanje na dom se računa za vsa leto 2 K.
S pošiljanjem pc pošti velja:
Vsa leto. . K 25-— | Četrt leta . K 6-50 »o! leta . . „ 13-— j En mesec . „ 2-30 33t Naroča se lahke z vsakim dnavom e hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročito.
aar Ust se ustavlja 1Q. dan  po potekli naročnini  brez  ozira  vsakemu,  kdor  ne I vpoštje -ste ob pravem času.
Uprasnisho „Slovenska Naroda", j
Vojna na Daljnem Vztokn.
Vladivostoško brodovje na delu.
Rusko briojavno agentstvo poroča: Podadoairal Jesvn. novi poveljnik vladivostošfce eskadre, poroča, da sta dTa ruBkn, torpodna lovca 25 t. m. v Gensanu potopila japonski parnik »H jomsru« s 500 tonam), ko sta preje rešila celo njegovo posadko. Istega dne ob 8. uri zvečer je n * š a eskadra potopila na širokem morju japonski parobrod »Nakanuramaru«, katerega moštvo smo takisto opravili na naše ladje. Naslednje noči ob dveh zjutraj so naše ladje zajele japonski vojaški transportni parni k »K i uš i u m a m« s 4000 tonami, ki jo bil obložen z rižem in drugimi živili za vojne svrhe in armiran s štirimi h o čk i j e v i m i petcentimetrskiraitopovi, in £?a razstrelile. Od moštva se je sprejelo na naše ladje 17 častnikov, 20 vojakov, 85 k u-ii'ev in 65 mož od posadke na  parni k u,  ki  ee  je prosto-
voljno udala.  Ostale, ki so se
t^oovratno branili, da bi se ud ali in rešili na ruske križa r k e, in ki tso se z oboroženo silo jeli upirati, je rusko brodovje z ladjo vred potopilo. — To poročilo je veleinteresantno. Koliko se je že pisalo o tem, da je Japonska vsied nekaterih uspehov pred Port Arturjem, ki pa nikakor niso toliki, kakor bi jih radi neka teri naslikali, si priborili neomejeno gospodstvo na morju! Kakor se pa kaže, pa vendar m vlada na morju tako neomejena, kakor se je mislilo in trdilo na vseh straneh. Skoro bi se Khko trdilo, da gospoduje v Japonskem morju vladivostoško ladjevje. In če se upošteva/ da obstoji ta tskadra jedva iz štirh. seveda najmodernejših brzoveznih križark in več torpedovk, katerih število pa ni natanko znano in d& ta flotila sedaj gospodari na morju v neposredni bližini Japonske, se mora to dejstvo imenovati za Japonsko na* ravnost sramotno, zlasti ako se uva-žuje, da se je doslej trdilo, da je japonsko brodovje tako številno, da i&hko obiega Port Artur z vso intenzivnostjo, a da mu še vedno preostaja dovolj vojnih ladij, s katerimi lahko Japonci napadejo še Viadivo-stok in križarijo v Rumenem, Japonskem in Kitajskem morju. Ako pa more peščica ruskih ladij nemoteno prodreti v japonskih rokah se nahajajoče pristanišče Gensan in se tukaj usidrati za celi dan ter v nekaj dneh zapored uničiti več japonskih transportnih ladij, ne da bi se pojavila na obzorju le ena japonska vojna iadja, to p-.č jasno dokazuje, da so bile vse vesti, da križari neprestano v Japonskem morju močna japonska eskadrs, popolnoma neresnične. Iz tega fakta pa še tudi skeli da rabi admiral Togo za napade na Port Artur vso japonsko brodovje do zadnje ladje, ali pa je njegova esk dra v bojih pred Port Arturjem tako hudo trpela in izgubila toliko ladij, da je moral vse še ostale, v japonskem morju   se nahajajoče ladje po-
klicati na pomoč. Bodisi že kakorkoli, naj že bo prvo ali drugo domnevanje resnično, zanimivo je oboje, ker nam kaže, da Japonska moč na morju le ni tolika, kakor se od gotovih strani zatrjuje, in da ni izključeno, da bi si ruska mornarica de ne izvojevaia važnih uspehov, ako ste obe eskadri — portarturška in vladivostoška — aktivni!
Izpred Port Arturja.
Poročevalec ruskega brzojavnega agentstva javlja iz Port Arturja v Petrograd, da so se v četrtek popoldne cb 1. uri 10 minut pojavile na obzorju japonske torpedovke v spremstvu več oklopnic. Ko so oddale nekaj strelov, ne da bi napravile kako škode, so se oddaljile proti jugu. — O ruskih izgubah ob katastrofi na »Petropavlovsku« se zatrjuje, da so bile velike večje, kakor se je sprva mislilo in tudi poročalo. Portarturska posadka je baje — vštevši žrtve na »Petropavlovsku« — izgubila pri zadnjem japonskem napadu skupaj nad tisoč mož. Japonske bombe in granate so baje pobile na utrdbah silno ve! ko vojakov, motni viri hočejo vedeti, da nad 400. Mi pa mislimo, da je ta vest popolnoma izmišljena in smatrali jo bomo za neresnično, dokler se od kompetentne strani ne potrdi. Namestnik Alekse-jev biva sedaj v Port Arturju kot začasni poveljnik ruskega brodovja. Govori pa se, da bo odpoklican s svojega mesta, čim dospe Skridlov v Port Artur.
Iz Koreje pa se preko Londona poroča, da lameravajo Japonci znova poskusiti zapreti izhod iz portartur-škega pristanišča. Admiral Togo ima baje pripravljenih 24 parnikov, katere namerava pred Port Arturjem potopiti.
Ob reki Jalu.
\l L aojanga se pereča, da so se v torek spopadle sovražne pred-straže ob reki Jalu. Japonci, ki so prodirali proti Cuencsngu, so naleteli na velik ruski vojaški oddelek, kateri jih je  sprejel z  ljutim  stre- i
ljenjem. Japonci se niso mnogo upirati, marveč so se brzo umaknili v sosedno vas, kjer so se utrdili. Od torka do četrtka ni bilo nobenega spopada.
Po poročilih iz čufua pa so Japonci zasedli Kiulienčeng severno od Antunga na desnem bregu reke Jala. Poročilo dostavlja, da je le neznaten japonski oddelek prekoračil Jaiu - vodo. »New-York Heraldu« pa je dešla iz Petrograda vest, d a so Japonci zasedli Vidžu in z močnim v o j e in severno od mesta prekoračili reko. Gener&l Kuropatkin je prvemu oddelku svoje armada ukazal, da se naj umakne in pusti Japoncem prekoračiti reko, dasi bi jim bili Rusi to prav lahko zabranili.
Nato pa je 20.000 Rusov prekoračilo reko Jalu in z vso hitrostjo prodiralo proti desnemu krilu japonskih pozicij n a i e v e m obrežju reke Jalu. Kuropatki-nov načrt je baje ta, izvabiti Japonce v mandžureko ravan in jih tamkaj prisiliti k odločilni bitki. — Po poročilih iz Tokija se je v pondeljek pojavila na reki Jalu japonska topni-čarka »Maja« in plula po reki preti severu. V pondeljek in torek so jo mali ruski oddelki večkrat napadli in streljali nanjo, ne da bi ji povzročili kako večjo škodo. Kakor se poroča »Daily Telegraphu« iz Seula, stoji močna ruska armada v severno-vzhodni Koreji ob reki Tumen.
Vzrok pogibelji „Petropav-lovska".
Admiral Togo je zatrjeval, kakor se b i še vsakdo spominjal, da je oklopnic* »Pntropavlovsk« na!e tela na mino, katero so prejšnje noči položile pred vhodom v portarturško pristanišče japonske ladje. 2e takrat se je močno dvomilo o verodostojnosti tega poročila, a skoro je postalo jasno, da si je admiral Togo polaganje min po japonskih ladjah pred nosom rusko eskadre samo izmislil, ker se mu j? ponudila ugodna
prilika, da bi javnosti ad oculos pokazal — če tudi na sleparski na* n — kako imenitno se ume bojevati na morju Japonci,, kako klavrno vlogo pa igrajo pri tem Rus:. To se mu pa ni posrečilo, ker danes že v6 vsak, da »Petropavlovaka« niso potopili Japonci, marveč nesrečno naključje. V tem oziru se poroča iz Petrograda: Generalni štab vojne mornarice izjavlja, da je trditev admirala Toga, da se je oklopnica »Pefcropavlovsk« potopila, ker je naletela na japonsko mino, po po 1 -noman o utemeljen a. Na podlagi natančnih poizvedb in izpovedisvedokov in očividcev se je namreč n e -ovržno dognalo, da je katastrofo edino in izključno zakrivila eksplozioija v skladišču smodnika na admiralski ladji sami.
Baltiško brodovje.
Admiral Virsaij se |t napram poročevalcu pariškega »Matina« izrazil tako-te: Meni se je ukazalo, da naj ■ svojo eskadro odplujem v Port Artur, toda na potu tjakaj sem dobil povelje, da se n*j vrnem. Nadejam se, da bom sredi meseca julija že odpiul na Daljni Vztok in sicer z eskadro, obstoječo iz najmanj 15 oklopnic in križark. Vožnja bo trajala dva meseca, ako bodo v eskadri samo oklopaice, ako bodo pa tudi torpedovke, pa tri mesece, ker se mora brodovje radi manjših ladij večkrat ustaviti v raznih pristaniščih, da se preiščejo njih stroji, ker bi sicer ne bile več za rabo. Etkadra bo plula preko sueškega prekopa. Admiral Viremj je mnenja, da si Japonci ne bodo upali zastaviti poti tako silnemu brodovju
Temu nasproti pa se zatrjuje tako iz Petrograda, kakor iz Londona, da bo baltiška e s k a -dra na vsak način o d p 1 u 1 a že v torek dne 3 maja na Daljni Vztok.
»Narodnim listom« pa se poroča iz Petrograda, da je v sredo zvčer
Pod akacijami.
(Noveleta, spisal V. Jelene.) (Konec.)
Hitro je mineva1, čas. Z najlepšim] idejami sera zrl v bodočnost, v najživejih barvah sem si slikal iepo življenja s Štefanijo . . .
Nekega večera, ko sem se vračal od Stefanijet sem stopil v gostilno. Vsedel sem se v kot in mirno sedel pri svoji čaši pive. Druzih gostov ni bilo, kakor par znanih mestnih kava-lirjev pri bližnji mizi.
Govorili so precej glasno. Ker so večkrat omenjali ime "VVeias, postal sem pozoren in poslušal min razgovor.
»Ali že veste najnovejšo no7ico ?« vpraša eden.
»Ne, kaj je ?«
»Naš  prijatelj We:ss ima novo žrtev svoje spretnosti!« »Katero?« «
»Vjel je v svoje mreže neko komptoaristinjo Štefanijo Kočevar. To Vam je čedno punče !«
Ne vem, kaj se tisti hip zgodilo z menoj. Najraje bi skočil kvišku, udari? lopova in mu z&klieal lažnik; toda premagal s?*-m se, obsedel sam in poslušal, da bi zvedel še kaj več. In svede! s^m dosti . . .
Moja Štefanija, priležnica bogatega tovarnarja!
Kakor blazen sem hitel iz gostilne in divjal po ulicah. Obupal \ sem nad vsem, polaščal se me je stud nad vsem človeštvom, preklinjal sem svojo rojstvo; in ta obup mi je trgal is srca še oho čuvstvovanje, ki sem si ga ohranil iz mladosti.
Bitje, ki je bilo meni sveto, nedotakljivo, grabi sedaj drugi s svojimi umazanimi prsti.
Izginila je iz mene ona skromnost; nepopisljivi stud nad življenjem, nad vsem lepim in svetim mi je silil v srca. Spoznal sem, da r.i življenje drugo, kakor smrdljiv kup gnoja.
ClovellVO pada in propada, le pota in svetost izginja, in tudi moč ne pokori več greha.
Ne Krist ne Napoleon bi ne mogla več rešiti človeštva, Krista bi zopet križali, Napoleona prognali ...
Hitel sem dalje in dospel do mor j ti . . . Tako tiho, skrivnostno je šumelo, tako vabljivo ... Že sem se hotel zagnati naprej, a ustavil sern
ee . . .
»Kaj« ko bi ne bilo res, kar sem
cui?
Sklenil sem, da se prepričani, in potem, ako je res . ..
Bežal sem proti njenemu stanovanju. Okna so bila razsvetljena. Hitel Bem po stopnicah navzgor, pred vrati se ustavil in poslušal. Iz sobe se je slišal pritajen smeh m polglasno govorjenje . . .
Naglo sem odprl vrata in ostal med vrati . . .
Na divtsuu je sedel moj šef Weiss in njemu na naročju Štefanija.
Oba sta prestrašena vs*al« . . . Jaz sem se zasmejal, opotekal se do mize, zagrabil tamkaj stoječi bronasti kip, zamahnil in udaril z vso silo po glavi Weisaa, ki se je opotekel in padel. Štefanija je omahnila na divan. Jaz pa sem hitel iz sobe in šel na policijo . . .
Obsojen sem bil na deseletno ječo . .. Zadnjo leto sem zbolel in prenesli so me v bolnico, odkoder so me izpustili pred enim mesecem takega kakor sem sedaj . . . Vem, da so moji dnevi šteti . . .
Štefanije nisem videl več, odšla je in nikdo ne ve kam . . . jaz ji odpuščam.
* *
Prenehal je pripovedovati, se poslovil in odšel . . .
Ostal sem še dolgo na klopci in premišljeval življenje ubogega neznanca.
Vsa njegova povest se mi je zdela tragedija, ki ima naslov: »Življenje.«
Od tistega dne nisem vid^l svojega znanca izpod akacije nikdar več, gotovo je že umrl; a jaz se ga še vedno spominjam in pomnim njegove besede:
»Ne Krist ne Napoleon bi ne mogla več rešiti človeštva!«
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.)
Nemčija je po smrti kralja Konrada začela nekako razpadati. Mnogo ■o bile t?ga krive italijanske vojne, ki so provzročale državi ogromnih žrtev. Končno je prišlo tako daleč, da ao nemški knezi kraljevsko krono nekako na dr*žbi prodah in remŠki narod se niti uprl ni, ko sra zasedla prestol dva tujca, Rikard Kornwalski in Alfonzo Kastilski. Volitev dveh krajev je provzročila, da je papež postal razsoievalec med njima, a onemoglost je \ ia tolika, dm to ni provzročilo nikakih bojev. Inozemska kralja sta oba pripoznala papeževo nadvlado nad Nemčijo in narod ae je udal.
V Italiji je bilo drugače. Nezakonski sin cesarja Friderika II« junaški Manfred, je bil papeževe vojake pregnal iz Sicilije in is Apulije in se je dal 1. 1258. v Palermu kronati kraljem. Istina je, da je M»nfred ■ tem pogasil pravice mladoletnega Konradina. Papež bi se za to kršenje  Konradi novih   pravic  ne bil
priplula is ladjedelnice v Kronštat novo zgrajena velikanska oklopnica »Borodino«, da se tamkaj pridruži ostali baltiški eskadri. Iz Kronstata so bih že poslani v Port Artur štirje podmorski čolni, iz Sebastopolja pa eden in sicer vsi po sibirski železnici. Nekaj takih podmorskih čolnov pa se je zgradilo v Port Arturju samem in so se vsi tozadevni poskusi izborno obnesli. Rusko brodovje v Port Arturju je s tem postalo veliko močnejše in kadar dospo še ostali podmorski čolni — ruska vlada jih še namerava poslati deset — na Daljni Vztok, potem bo pač lahko sprejelo vsak boj z Japonci, ne da bi se mu bilo bati japonske premoči.
Tudi Japonci kupujejo podmorske čolne.
Iz Londona se poroča, da so Ja ponoi v sredo kupili v New Yorku, oziroma v Bridgeportu nov, pravkar zgrajeni podmorski čoln »Protektor«. Ta Čoln ima obliko smodke, dva vijaka in je konstruiran tako, da lahko polaga mine in uničuje kabelske žice. Opremljen je tudi s koiesi, da se lahko giblje na morskem dnu. V zalogi ima vedno tri torpede.
Kuropatkin.
»New-York Herald« v Parizu javlja, da je bil general Kuropatkin pri znanem atentatu hudo ranjen in da je njegovo zdravje opasno omajano. Ta vest je seveda neresnična. Saj se je že kategorično demontiralo, da bi bil kdo Kuropatkina napal; iz tega pa tudi sledi, da, ako ga ni nikdo napal, tudi ni mogel biti ranjen.
Admiral Skridlov pri carju.
V sredo je admiral Skridlov zapustil Petrogtad in se odpeljal v Se-bastopol, da se poslovi od svoje obitelji in potem odpravi na Daljni Vztok. Na kolodvoru se je zbralo odlično občinstvo, med njimi veliki knez Aleksander, admirala Aveian in Rož destvenski ter metropolit petrograd ski — in prirejali odhajajočemu admiralu prisrčne in navdušene ovacije. Predno je Skridlov odšel iz Petro-grada, ga je car Nikolaj sprejel v posebni avdijenci. Skridlov je baje obljubil carju, da bo vse storil, kar bo v njegovih močeh, toda naloga, katera se mu je dala, je tako težavna, da jo bo jedva mogel izvršiti.
Državni zbor.
Dunaj, 28. aprila. Seja je bila razposajeno Živahna zaradi grajalne afere ChocSteinwender. K temu sta mnogo pripomogla posl. vitez Berks kot načelnik in poročevalec grajalnega odseka in zmedeni grof Sternberg.
Po prečitanju došlih vlog so se vršila najprej glasovanja po imenih o tem, ali naj se došle peticije natisnejo v stenografični zapisnik. Pri tem je nastal enkrat vihar na češki strani,
zmenil, da je Manfred pripoznal svoje kraljestvo kod fevd, ki mu ga je papež podelil. Manfred pa ni hotel biti kralj po papeževi milosti in ker je odklonil vse ponudbe rimskih le-gatov, ga je papež Aleksander IV. novic izobčil in preklel in razglasil interdikt nad vsemi mesti in nad vsemi škofi, ki bi pripoznali Man-freda kot kralja.
Vzlic temu papeževemu prekletju je rasla Manfredova moč in se širila tudi po srednji in severni Italiji. Manfredova tajna misel je bila, združiti vso Italijo pod svojim žezlom in kdo ve, Če ga papež ni po pravici doižii, da hrepeni po cesarski kroni. V enem oziru je Manfred ostal zvest načelom svojega očeta: ostal je neizprosen sovražnik papeževega posvetnega gospodstva. Njegovo geslo je bilo: Cerkev in njeni služabniki se nimajo v posvetne zadeve nič vtikati. Gibelini so se vsi vklenili junaškega Manfreda. Mesto Siena je bilo središče gibelinske stranke in njeni armadi se je 4 septembra 1260. posrečilo na bregovih Arbije združene guelfe popolnoma poraziti. Bogata in mogočna Florenoa je stopila na stran gibelinov. To je bilo veleznamemtega pomena. Gu-
ker se je podpredsednik Kaiser namenoma ali nevede uštel pri glasovih.
Po četrtem glasovanju je začel vitez Berks poročati o grajalni aferi ChocSteinwender. Kakor znano, je Steinwender imenoval Choca v prejšnji seji »dummer Kerl«. Poslanec vitez Berks je v svojem poročeva-nju nalašč ironiairal posl. C ho o a, vsaj nemški poslanci so tako razumeli njegove besede. Posl. Berks je poročal sledeče: »Ostanem pri svojem zavarovanju«, je rekel posl. Choo, »nakar je posl. Steinwender zaklioal: »Pustite govoriti bedaka!« (Z levice se je ploskalo in klicalo: »Doprinesel bo dokaz resnice!«) Posl. vit. Ber k s: »Oprostite, ako v svojem naglasu nisem pravega zadel. Ne vem, ali je velelna ali vprašalna oblika, toda na stvari neumnega tepoa to nič ne spremeni. (Veselost in ploskanje). Grajalni odsek je moral najprej zagotoviti objektivno dejstvo in poslanec Steinvvender, ki je prišel pred grajalni odsek, je odseku v tem oziru stvar olajšal; postavil se je popolnoma na Btališče, da je stvar dokazana. (Zopet viharni smeh in ploskanje na levici). Poročevalec je predlagal, naj se Steinwendru vendarle izreče graja.
Se več smeha je zbudil poslanec grof Sternberg, ki je izjavil: »Ako bi bil kak aristokrat napravil tako opazko, padli bi vsi časniki po njem ter Di rekli, v tem še tiči tlačanstvo. Ker pa je storil to mož, ki hoče imponirati s svojo profesorsko podrepno izobrazbo (Velika veselost), molčal je predsednik in molčala je levica. To dokazuje zelo žalostno moralno pro-palost na levici. (Viharna veselost na levici). — Posl. Grdssl: »Ta je prišel naravnost iz razstave za špirit!« — Posl. grof Sternberg: »Poslanca Choca je izvolilo 20.000 delavcev. On zastopa žulje ljudstva. (Velika veselost ) — Posl. P e s c h k a: »Kurja očesa zastopa!« — Posl. grof Sternberg: »On zastopa marljivostin znoj, od katerega žive gospodje profesorji in odvetniki. (Veselost). Cas je blizo, ko bo ljudstvo s silo nastopilo proti sindikatu akademičnih izobražencev«. (Posl. Glockner: »Saj vi ne znate drugega kot konjak piti in denar zapravljati. O zaslužku nima pojma!«) Posl. Choc brezdvomno ni ideal poslanca in predsednik tudi ni ideal predsednika v mojih očeh, toda zaradi tega si ne bom nikoli drznil, ga imenovati »neumnega tepca«. (Velika veselost.)
V tem tonu je tekla debata do konca, dokler ni bil predlog grajalnega odseka odklonjen.
Potem se je nadaljevala razprava o Šilenvjevem nujnem predlogu. Govoril je le posl. Sohrammel, kar se je razprava prekinila in seja zaključila. Jutri je zopet seja.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 28. aprila. Državo; ..sorskemu   zasedanju   so   dnevi šteti.
slfi so bili kot stranka ob vso moč, veljava cerkve je padla silno globoko, moč Manfredova pa je postala uprav velikanska. Guelfi, ti najhujši nasprotniki cesarjev, so zdaj klicali vnuka cesarja FrideriKa, Konradina na pomoč in ga pozivljaji, naj obnovi tisto veljavo nemške krone, proti kateri so se toliko časa in s tako velikanskimi žrtvami borili. Papež si ni znal drugače pomagati, da je kar po vrsti vse preklel, kar se je od njega odvrnilo. Preklel je Sieno, preklel vse gibeline skupaj in nekatere izmed njih posebej in grozil Pizi s preklet-jem, če ne pretrga zveze z Manfre-dom. Ali ta prekletja niso nič pomagala. Vzlic papeževim strelam, so Florenca, Piza, Siena, Pistoja in razna druga mesta sklenila 1. 1261. zvezo z Manfredcm.
Papeža Aleksandra IV. je to tako potrlo, da je dva meseca potem umrl.
Tedaj je imela rimska cerkev samo osem kardinalov. Ti so se zbrali v Viterbu in se cele tri mesece prepirali med sabo, kdo da postane papež. Vsak se je čutil poklicanega za to službico. Slučajno je prišel v Viterbo tudi jeruzalemski patrijarh Jakob Pantaleone  in ker
Grof Goluchowski vitraja pri tem, da se začne delegacijsko zasedanje 6. maja, pa tudi ogrski državni ■bor se zopet otvori 2. t. m., da se isvrie volitve v delegacijo. — Parlamentarni položaj as je poslabšal v teku današnjega dne; Cehi so namreč Poljakom kot posredovalcem poslali svoj odgovor, ki se glasi, da izločijo obstrukoijo edinole ta reformo poslovnika. Poljaki pa še vedno ne obupajo, temuč so sa danes sklicali sopet več posvetovanj. Najprej so imeli voditelji poljskega kluba posvetovanje z dr. Korberjem. — K češkim rad i k al oe m je poslal predsednik dr. Ploja posredovat, naj bi vsaj volitvam v kvotne deputacije ne delali ovir, toda češki radikaloi so vztrajali pri svojem sklepu, da te volitve z vsemi sredstvi preprečijo. Tudi v prvo čitanje proračuna sa tekoče leto Čehi ne privolijo. Splošno se prerokuje, da se v torek, dne 3. maja, državni zbor odgodi. — Nekateri poljski listi pa poročajo, da so poljski poslanci spoznali, da ministrski predsednik nalašč sahranjuje sporazumljenje med obema narodoma na Češkem, vsled česar se Poljaki še najbrže z vežejo z ostalimi Slovani v skupnem postopanju zoper dr. Korberja.
Posledice štrajka na ogrskih železnicah.
Budimpešta, 28. aprila. Vojna uprava namerava uvesti častno sodno postopanje zoper vse tiste železniške uradnike, ki so rezervni častniki ter so se udeležili štrajka na eksponujoče načine.
Dogodki na Balkanu.
Sofija, 28. aprila. Bolgarska vlada je začela zelo strogo postopati proti macedonskim begunom. Vsak dan jih tukaj več aretira. To je posledica bolgarsko-turšksga dogovora. Macedonske kroge je to zelo razburilo, in prav mogoče je, da se njihovo maščevanje obrne od Turkov proti kneževini
Carigrad, 28. aprila. Poslaniki velesil so zahtevali včeraj od turške vlade, naj takoj nakaže otomanski banki davek od goveje živine in ovac, nadalje pa tudi desetino treh macedonskih vilajetov za pokrivanje stroškov za inozemsko orožništvo. Ti davki morajo znašati na leto najmanj 250.000 frankov, za primankljaj in za mesečno izplačevanje pa mora dati vlada velesilam popolno jamstvo.
Solun, 27. aprila. Konzularna zastopnika Avstro-Ogrske in Rusije sta po naročilu svojih vlad izdelala statistiko krščanskega prebivalstva v treh macedonskih vilajetih. Ta statistika bo za podlago predstojećim socialnim reformam.
Carigrad, 27. aprila. Mnogo se govori o rusko-turški vojni konvenciji. Ker se je bati, da bi se Avstro-Ogrska z ozirom na to, da je Rusija zapletena na Vzhodu, dogovorila sama
kardinali že drug drugemu niso privoščili papeške krone, so izvolili za papeža tega patrijarha. Novi papež si je izbral ime Urban IV. Bil je sin nekega čevljarja iz Troveaa na Francoskem. Ni se sicer odlikoval v nobenem oziru, a bil je čudovito prebrisan mož in ta prebrisanost mu je pomagala končno še do papeške krone.
Urban IV. je od svojih predni kov prevzel ono neznansko sovraštvo proti rodovini Hohenstaufov. Kot Francoz je Urban IV. dal cerkveni politiki novo smer. V namen, da bi uničil Hohenstaufe, se je papež približal Franciji; oerkev je s tem sicer dosegla svoj namen, a plačala je to neznansko drago. Rimljani se novega papeža niso prav nič razveselili; sovražili so ga, ne da bi ga bili poznali, papež pa se je Rimljanov tako bal, da vse žive dni ni prestopil praga Laterana.
Rimljani so papežu tudi hitro pokazali svoje mišljenje. Izvolili so najhujšega in najnevarnejšega papeževega nasprotnika, kralja Manfreda, za rimskega senatorja. Zdaj je bil Manfred na vrhuncu svoje sreče m svoje moči. Dasi je bil iz oerkve izobčen in večkrat preklet, se je ven-
■ sultanom zaradi Balkana, pospeše vala je Rusija najprej bolgarsko-tur-iki dogovor, sedaj pa hoče baje še sama skleniti s Turčijo podoben dogovor, da končno zagotovi prehod svojemu črnomorskemu brodovju skozi Bospor.
Bolgarski knez na Nemškem.
Berolin, 28. aprila. Knez Ferdinand pride poleti v Berolin. Obisk ima baje namen, da se sklene ustanovitev bolgarskega poslaništva v Be-rolinu.
Angleška zmaga v Somaliji.
London, 28. aprila, Tri angleške vojne ladje so zavzele dne 21. t. m. mesto lili/, ki so ga imeli v oblasti derviši »blaznega Mulaha«. Angleži so baje zgubili le pet mož, dočim je dervišev padlo zelo mnogo. Tudi sul tan je mrtev. V mestu sta se razobesili skupaj angleška in italijanska zastava.
Dopisi.
Iz Selc. Naše bralno in pevsko društvo priredilo je sedaj že dve predavanji. Dne 10. t. m. je predaval »o prisegi pred sodnijo« g. dr. Vladimir Ravnihar, dne 24. t. m. pa g. dr. Konrad Vodušek is Ljubljane. Obakrat je bilo veliko poslušalcev, prvič nad 50, drugič nad 60, ki so z vidnim zanimanjem sledili poljud nim predavanjem. Posebno je bilo na mestu predavanje »o volilnih pravicah«. G. dr. Konrad Vodušek je v poldrugo uro trajajočem govoru razložil vse od postanka volilnih pravic,<io sedanjih. Navajal je tudi razne spremembe v postavah in načinih volitve. Dotaknil se je tudi preobilih volilnih pravic nekaterih priviligi-rancev in nezavednosti takih volil-cev, ki sami ne vedo, kaj in kako imajo z volilno pravico razpolagati. Gospodje predavatelji naj le vztrajajo dalje v započetem delu in naj se ne strašijo truda in morebitnih daljnih potov v razne kraje. Bodri naj jih zavest, da delajo potom izobrazbe za še važnejšo misijo t. j. za osvoboditev onih spon in okov, katere oklepajo nevedno ljudstvo. Nekateri pesimisti nimajo upanja, da bi se kaj doseglo s takimi preda vanji. Zapomniti si je pa pri tem, da vsaka stvar pusti sled za seboj, tako bodo i\ predavanja tudi vsejala marsikako zlato zrno, ki bode vzklilo. Skrbeti bode le treba, da so predavanja: temeljita, poljudna, poučna in zanimiva. Prihodnje predavanje se vrši dne 8. maja.
Z Dunaja. »Zvezda«, is obraževalno, zabavno in pod porno društvo na Dunaju priredi v dvorani »Zum Regen9burger-hof I, Sonnenfelsgasae 2 v nedeljo 1. majnika t. 1. zadnji svoj zabavni večer v tej sezoni, pri katerem bodo iz prijaznosti sodelovali: tamburaški zbor hrvatskega društva »Prosvjeta«, g. ravnatelj Ivan Tomaževič, ki bode več svojih skladb igral na glasoviru in društveni pevski zbor pod vodstvom g. V. Krušiča. Na sporedu so: Jos. Kocijančičeva: »Oblačku-, Ivan Tomaževičeva: »Pevec«, V. Krušičeva: »Ko bil sem sooči za vasjo«, Ivan Pušnikova: »Njen spomin«. Tamburaški zbor »Prosvjete«  bode igral:
dar katoliški kralj Peter Aragonski poročil z njegovo lepo hčerjo Kon-stanco. Papež se je ti poroki z vstmi silami protivil in grozil Petru z iz. občenjem, a ni ničesar opravil. Ko je bila poroka, je papež izrazil slutnjo, da se iz tega zakona rodi mož, ki bo uničenje Hohenstaufov maščeval in ta slutnja se je izpolnila.
Papež je napel vse sile, da bi se iznebil Manfreda. V Rimu je z denarjem provzroČil, da je papeževa stranka začela delati proti Manfredu. Papež je ukazal, naj njegova stranka vsaj toliko doseže, da bo možno zoper Manfreda izvoliti protisenakorja. Obenem je papež iskal moža, kateremu bi mogel podeliti sicilsko krono. Sicer je to krono nosil Manfred, a papež se je bil odločil, da mu jo vzame s silo. Zato je iskal proti-kralja, ki bi bil zmožen, Manfreda odstraniti. Izbral si je za protikralja Karola d'Anjou, mlajšega brata f ran-ooskega kralja Ludovika IX. Sioer je že Inocencij IV. skušal Karola d'Anjou pridobiti za ta svoj načrt, a Česar se Inooensiju ni posrečilo, to je papež Urban IV. kot Francoz hitro dosegel.
(Dalje prih.)
Brožovo »Složno pod hrvatskom sa-stavom« in Farkaševi: »Ruski ciganski valček« ter »Zorko moja, Zorko mila«, tužaljka iz opera »Porin« V. Lisinskega. Predsednik »Zvezde«, g. J. Pukl, bode poročal o pripravah za 1501etaioo slovenskega učenjaka in junaka Jurija barona Vege. Na večeru bode tudi dražba razglednic Al. Gang ovega načrta za Prešernov spomenik v Ljubljani. Al Gangl je namreč v korist podpornemu društvu za slovenske visoko šoloe na Dunaju podaril 500 razglednic svojega umotvora. Na koncu zabave p*l* se bode Iv. pl. ZajČeva pesen »U boj«. Začetek ob osmih zvečer.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. aprila.
— Osebne vesti« Višji okr. zdravnik v Ljubljani gospod dr Stanislav Sterger je imenovan deželnim sanitetnim inspektor jem. — Praktični zdravnik v Ljubljani g. dr. E r n e s t M a y r je imenovan dež. sanitetnim asistentom. — Gardni stražmojster v arcierski telesni straži cesarjevi, majcr gospod Aleksander S k r e m, je dobil viteški križec prve vrste norveškega reda sv. O lafa.
— Občinske volitve v LJubljani. Pri današnji volitvi iz I. razreda je bilo oddanih 166 glasovnic. Izvoljeni so bili kandidatke narodno napredna stranke, in sicer so dobili gg. L bal d p L Trnkuczv 159 dr Karol Triller 158 Josip Lenče 151 in Ilija Predovič l.~>0 gla sov. S tem so dopolnilne volitve končane.
— Štrajk   na Javorniku in na Stavi je bil včeraj popoldne ob  5. uri končan;  vsi delavci na Savi in na Javorniku pojdejo na delo. Včeraj dopoldne ob 10. uri sta pn>l. župnik ZJabukovec in župnik Košir k    ravnateljema    Luckmannu in Trappenu,  jima razlagala revščino delavcev   in   položaj   štrajkujočih u: rekla, da je najbolje. Če se štrajku m redi konec. Oba župnika sta izjavila, da sta v tem žalostnem trenotku popol noma   na   strani   tovarne. Ravnatel; Luckmauu  je  poudarjal,  da   ou med delavci nikogar  ne  protežira, pa tudi nikogar ne zatira. Delavci — je rekel — so se mu izkazali jako nehvaležne ne da bi bih obrazložili svoj položaj, ne da bi bili poskusili, se ž njim porazu meti. so kar na kratko  delo popustili Škodovali so s tem tovarni, škodovali so sami sebi in grešili proti postavi, ker so orodje proč zagnali in delo po pustili, povrh pa so še savske delavce pregovorili  na štrajk. Tudi se je rav natelj Luckmauu pritožil zaradi krivic, ki so se mu storile tekom te^-a štrajka Po dolgem pogovoru je končno ravnatelj Luckmann  izjavil:  dobro  — ako pridejo delavci spet na delo, bodo oni iz Javorniku in oni s Save kakor doslej enako postavljeni. Plačani bodo savski in javorniški delavci enako po njihovih kategorijah in po njihovem delovanju, zaradi štrajka ne bo nihče od dela od slovijeu; vse pogoje, ki so jih delavci tekom tega Štrajka stavili, je ravnatelj Luckmann odklonil. Popoldne je prišel Gostinear in je  v  imenu štrajkujočih delavcev naznanil ravnatelju Trappcm: da so delavci zadovoljni osvetiti Itrajk in da pridejo radi takoj na delo. Na Savi se je začelo že danes z delom, na Javoruiku se začne v ponedeljek. S tem je štrajk končan.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Ljubljanski mesarji so s oeno mesa zopet poskočili. V teku enega četrtletja so povišali ceno mesa kar za 25%. Ta izredno visok* cena mesa je hudo zadela vso nižje uradntstvo, učiteljstvo, obrtnike, pri vatne uslužbenca itd. Nečerao o tem dražeč, mesa izreči še končne sodbe, pač pa moramo zahtevati, da se zastopniki konsumentov i občinskem svetu spomnijo svoje dolžnosti in da provzroče javno in temeljito razpravo o teh raz m^rah ONČ. svet je tisto mesto, kjer se mera dokazati — pa ne samo s trditvami — če je podraženje mesa opravičeno ali ne. Ako je opra vičeno, potem je treba najti pomoči, da bo*o dobivali mesarji dovolj živine, ak *ja ni opravičeno, je treba atoriti Jugih  korakov.   V Zagrebu
n- pr. ae je izkazalo, da podraženje □i opravičeno in zato je občina ustanovila dve mesnici.
— Zgradba vitje dekliško dole. Piše se nam: Kakor znano, pride v kratkem v obČ. svetu na dnevni red zgradba višje dekliške šole. Ker je ta zavod imenitnega kulturnega pomena za naše ženstvo, je naravno, da vsakdo pazljivo zasleduje vse, kar se njega tiče in dosledno tudi vprašanje, kje naj bi se postavilo poslopje za ta zavod. Cujti se, da se namerava novo šolo zgraditi ob Bleiweisovi cesti poleg Wet-tachove vile. Ako bi bilo res temu tako, bi bilo omenjeno stavbišče gotovo naj-nesrečnejše kar si jih je le misliti. iTlede izbere stavbišč za javne zavode se je ravno pri nas že mnogo grešilo ; uaj omenimo „Narodni dom", gledišče, muzej, prvo gimnazijo in ljudski šoli v Erjavčevih ulicah. Treba je zato dobro premisliti, predno naš mestni zastop odloČi, kje naj bi se višja dekliška sola zgradila. Načelno naj bi veljalo, da se šole, uradi, vojašnice in bolnišnice nikdar ne postavljajo na najlepše iu torej najdražje prostore; pri šolah pa je v prvi vrsti gledati na to, da so ua mirnem, zračnem kraju in kolikor mogoče v bližini učencev in jim lahko pristopne, nikdar pa ne na periferiji mesta. Tam ob Bleivreisovi cesti pa manjka vseh teh pogojev, če se pomisli, da tam mimo drdra ves dan vse polno železniških vlakov, ki ne le čisti zveži zrak z grdim dimom kvarijo, ampak ki bi tudi mir in pazljivost učenk motili, katerim je za uspešni pouk potreba pozornosti. Pa še poglavitnejši pomislek zoper omenjeni prostor za šolo je njegova lega na skrajni in najmanj obljudeni meji mesta, kamor bi bilo treba učenkam iz celega mesta po Knaflovih ali Fran-Josipovih ulicah dohajati, po katerih se že zdaj gnete moška mladina, ki gimnazijo obiskuje. — Ugovarjati bi se utegnilo, da je dotični svet ob Bleivveisovi cesti mestni, ki bi ga torej ne bilo treba kupovati; ali ta ugovor je ni cev, ker se tisti prostor lahko po prav dobri ceni proda in se za kupnino pridobi drugi, dosti primernejši ali bolje rekoč edini za učiteljišče pripravni stavbni prostor skoraj v sredini mesta, — in sicer v Gosposkih ulicah na Turjaškem trgu, naj si že bo Jontovž" ali pa prostor kjer je stal Knežji dvorec. — Gotovo ni sedaj v celi Ljubljani za učiteljišče bolj pripravnega mesta, ki zedinja v sebi vse pogoje za šolo: skoraj v sredini mesta, ua tihem mirnem kraju, dosti svetlo in zračno in od vseh krajev lahko pristopno. Poleg tega pa bi se tudi za povzdigo onega najbelj zanemarjenega dela Ljubljane nekaj storilo, in se posebno z izvolitvijo „lontovžau odpravile sedanje tamošnje razvaline, ki so zares prava sramota za stolno naše mesto ! — Torej, slavni mestni očetje in vam na čelu stoječi bistrogledi iu veleza-služni gospod župan, premislite brez predsodka razmere in gotovo mi boste pritrdili, da le v Gosposkih ulicah in nikjer drugje je edino pravo mesto za zgradbo našega višjega dekliškega zavoda, — slovenske višje dekliške Šole. M—.
— Občni zbor deželnega in gospenjega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko, določen na dan 25. t m. se vstfd nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vr-š 1 ne glede na število navzočih članov dne 2. maja ob 6 uri zvečer v knj'tnici C. kr. deželne viade.
— Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, y soboto, od 7—10.ure zvečer. Od vodstva pokusevaiišča se nam piše: Nabavilo se je zopet nekaj novih vinskih uzoroev. V pojasnilo na razna vprašanja radi pritožbe i|ub!janskih gostilničarjev zoper deželno klet omenimo, da je mestni magistrat pritožbi ugodil, a atvar še ni definitivno rešena.
— Pevsko društvo „Ljubljana" poleti v nedeljo 1. maja k Sv. Katarini; v slučaju neugodnega vremena se vrši izlet v nedeljo 8 maja. Sestanek prvega oddelka ob 6. uri zjutrai, za drugi oddelek ob 10. uri. Ooakrat pred kavarno »Evropo«. Prijatelji druit?a se vljudno vabijo k udeležbi.
— Tečaji za knjigovodstvo za obrtnike. Trgovinsko ministrstvo \« * odlokom dne 8 apr. 1904, št. 55 783 ex 1903 izdalo za družnim instruktorom nova navodila glede prirejevanja m subvencioniranj* tečajev z* knjigovodstvo za samostojne obrtnike in njihove po močnike. Iz teh navodil bodi omenjeno, da tam, kjer s« stročni, to je 3*mo eni kategoriji obrtnikov dostopni tečaji ca knjigovodstvo VBeh krajevnih obrtnih razmer ne morejo prirediti, se lahko priredi splošno dostopni tečaji in se tudi za take tečaje dobe subvencije. Obrtne zadruge in zveze, ki nameravajo take t-čaje prirediti, naj se vsele| vsaj šest do osem tednov pred prireditvi^ takih tečajev oglase pri zadružnem inštruktorju C kr. trgovinskega
ministrstva, ki daje sploh vsa pojasnila glade prirejevanja takih tečajev. — Železnica Vrhnika-ldrija.
Odbor interesentov, ki se zavzema za igradbo železnice a Vrhnike do Hrije je predložil Železniškemu mi nistrstvu predprojekt za to progo s prošnjo, da odredi revizijo trase, železnica bi bila 40 km dolga in ču.e •e. da bi znašali stroški vsled tsh.ni ških težav, ki jih je premagati, 11500000 K.
— Umrl je v Novem mestu v Btarosti 61 let ondotni trgovec in jako zaslužni meščan, cesarski avt-fc nik g. Adolf Pauser. Pokojnik je bil radi svojih redkih osebnih vrlin splošno spoštovan in priljubljen. N v m. p !
— Dolenjsko pevsko društvo priredi dne 1. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani »Narodnega doma« v Novem mestu pod vodstvom društvenega zborovodje g. Ignacija Hladnika pomladanski koncert na korist pogoreloem v Pristave. Iz posebne prijaznosti sodeluje g. Stanislav Orzel8ki, junaški tenor slovenske opere v Ljubljani.   Spored: I. Petje.
I. a) Foerster: »Povejte ve planine«, besede Resmanove; b) dr. Ipavio: »Oblačku«, besed« Aškerčeve, moška zbora. 2 a) Prochazta: »Tak" si lepau, basedtf Jenkove; b) Moniu^zko: :-nja Štefana iz opere »Strašni dvor«, poje tr Orželski; na klavirju spreml|a k-Hladnik. 3 Dvcfak: »Prstan«, ženski zbor. 4 a) dr. Schvvab: »Moji devoj-fiiei«, besede Ganserjeve; b) dr. Krek: »Vabilo«, besede Jenkove, c) Lajovio: »Napitnica« besede Finžgarjeve, mešani zbi ri 5. a) Puccini: pes^m Rudolfa iz opere »Bobeme«; b) Cajkov ski: arija pred dvobojem Lenskega je opere »Evgeni« Onč<in«; c) Ned-ved: »Pred du-m:«, peaem, poje g-Orželsks; na klavirju aorenaija gosp. Hladnik. 6. a) D*v: »Megitoa«, narodna pesem; t) Sch mann: »Cigani«, besede Geiblove, mešana zbora. —
II. Ples
— V dolenjske Toplice. Sezona se bliža. Revmatiki in putikarji že o gibljejo, kam letos. — V dolenjske Toplice! Voda, gorka le 29-5° R., ima obilico raztopljenih zdravilnih snovi v sebi in tekmuje lahko z vsemi slicnimi vrelci bližine. Krasna okolica z lepimi izleti in idiličnim parkom nima blizo primere. Kopališče bilo je letos do cela prenovljeno; tako so dobile kopalnice nova, hermetično se zapirajoča okna; različni prepihi, ki so se sem ter tam neprijetno pojavljali, posebno v kopalnicah, so odstranjeni; sobe so dobile nov parketni tlak itd. Zastarela, precurela veranda je prestavljena izpred kopališča v park za gostilnico, kjer prenarejena, bo nudila gostom prijetno zavetišče proti vremenskim nezgodam in ob hladnejšem vre menu. Novi vodovod izborno funkcijo-nira. Gostilnica je tudi v dobrih, vže izza lanskega leta znanih rokah g. upravitelja Majerja, ki se je izkazal kos svoji nalogi. Tudi glede kakovosti kopeli so letos na izbero barske, solne ter kopeli z ogljikovo kislino itd. Isto-tako se kultivira zdravljenje z elektriko in masažo. V svrho poslednje naročen je klinično izvežban maser z Dunaja, ki vže v kratkem semkaj dospe. Seveda potreba se je vsikdar pred vporabo teh kopeli z gosp. kopališkim zdravnikom posvetovati, ki določi pri posamezniku kakovost in dolgotrajnost kopeli, ter izključi bolnike z nalezljivimi boleznimi od skupnega kopanja in s tem prepreči nesrečo okuženja drugih bolnikov; pa tudi omedlevicam, kapim itd. se s tem v okom pride. — Oglašenih je že dokaj tujcev; med temi iz Egipta in Alžira i. dr. Za zabavo je na razpolago prenovljeni tennis-prostor; za goste, ki so lovci, je prilika prevrniti kakega srnjaka, za one pa, ki radi ribarijo, je Krka na razpolago. Če Še omenimo novomeške godbe, ki nam bo ob nedeljah tudi kakšno zaigrala, lahko{reeemo : tudi zabave dovolj ! Letos veljaj tedaj direktiva : V dolenjske Toplice!
— Učiteljsko društvo za kranjski okraj zboruje v četrtek dne 5. maja v Skofji Loki ob V212 uri. Poleg navadnih točk je tudi poročilo goapoda Al Potočnika: Kako si ohrani učitelj ugled v današnjih dneh.
— Učiteljsko društvo za
ptujski Okraj priredi dne 5 maja t 1. majniški izlet v Hajdin, ajer se obenem vrši v hajdmski šoi običajno mesečno zborovanje. Na sporedu je tudi volitev 4 delegatov za XVI. glavno skupščino »Zaveze« v Postojni. Po zborovanju bo na vrtu in v gostilniČnih prostorih I. Gra-harja skupen obed, proata zabava s petjem, godbo in plesom. V slučaju neugodnega vremena vršita se izlet in zborovanje dne 12. maja.
— Strela je ubila na polju v Starem trgu pri Slov. Gradou 45 le I no Ter. Johar, ki je kosila med nevihto deteljo.
— Krščanska ljubezen do bližnjega- V Trstu se je nudil te dni vernikom pretresljiv prizor. Blizu vile Reinelt je stala na tleh mala krsta,   zraven pa   johaj^ča tena in
mili dedek. Seveda ie je kmalu zbralo polno radovednih, pa tudi sočutnih ljudi okoli. Žena je povedala, da je v krsti njen 31etni sinček, ki bi ga bil moral priti duhovnik ob 3. popoldne blagoslovit, a ker duhovnik ni prišel, prinesla mu je sama krsto pred njegovo hišo, da ne bo imel predaleč. A še vedno se ni hotel duhovnik prikazati, najbrže je vedel, da nima mati denarja. Šele glasno demonstriranje množice ga je spravilo končno iz župnišča.
— Nepošten pismonoša. V Trbižu so zaprli pismonošo And. Vuloa, ker je poneveril 250 K.
— Ustrelil se je v Lozonou notar Anton Stoifmaier, baje zaradi nervoznosti.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju je izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik med. Hočevar; odborniki: til. Matjašič, tehn. Mencinger, jur. Sabothv, fil. Sever, jur. Š e n i č a r , fil. S e r k u; namestnika: vet. B e i f u a a , jur. R o š; pregledniki: med. česar k , jur. Roni o 1 d , farm. R u p r e h t.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. J.'ž'-l* Grmek, dninar in tesar in Anion Likovič, posestnice sin, oba iz Zgornjega Iga, sta dne 10 prosinca t. 1. v Krimu iz gozdnega dela Janeza Gamsa posekala 2 hoji, vredni 20 K. Obdolženca dejanja ne tajita. Grmek je bil obsojen na tri mesece, Likovič na 6 tednov; oba v težko ječo. 2. Rudolf Šfcrajner, knji-goveški vajenec, je 4 t. m. popoldne v svojem stanovanju z nožem sunil v trebuh Stanka Pusta in ga težko poškodoval. Škrajner je istega dne dopoldne na Golovcu tudi obstrelil s Flobertovo puško Pusta tako, da mu je eno drobno svinčeno zrno za kožo obtičalo. Sodišče ga je obsodilo na 6 mestcev poostrene ječe s postom in izreklo tudi zapad puške. 3. France Pritekel, posestnikov sin in delavec iz Ponove vasi, je bival pet let v Ameriki, ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti. Izgovarja! se je, da ni imel za povratek v domovino dovolj denarnih sredstev, kar pa ni bilo res, ker se je izkazalo, da je večkrat domu od svojega prislužka denar pošiljal. Obsojen je bil na 5 dni strogega zapora in na 20 K denarne globe. 4 Anton Vovk, posestnik na Velikem polju, je bil tožen, da je dne 27. prosica t. 1. na takozvanem »Pasjem repu« postavljeni mejnik sa moiastno odstranil ter ko sta ga zasačila gozdna čuvaja, se je orotivil ž njima iti k županstvu v gt Vid. Vovk je bil oproščen.
— Cirkus Guillaume se je sinoči [otvoril s predstavo, ki se mora tako, kt&r se uče bogato izbranega programa, kakor tudi glede briljantno izvedenih sporednih točk, povsem pohvaliti. Odkrito moramo priznati, da Že dlje čaaa nUrno imeli v Ljubljani prilike videti crkusa, ki bi bil glede kakovosti in zanimivosti na taki višini, kakor crkua Guillaume. Zlasti krasni so konji in njia dresura je naravnost občudovanja vredna Takisto pa so tudi produkcije raznih umetnikov toli izborne, da se dado pač z vsem priznanjem pohvaliti, ne pa dostojno opisati. Brez dvoma pa rasiužita v tem oziru prvo priznanje ekvilibnsta gospod in gospica Amato, ki sta žela za svojo produkcijo naj-laskavejšo pohvalo. Pa tudi arabska družba Houssain se je producirala s toliko bravuro, da j i izzvala med gledalci vihamo priznanje. Nič manj izborno se niso izvajale tudi druge točke sporeda, izmed ka terih je slasti še omeniti s čudovito eksaktnostjo in nenavadno spretnostjo izvajano produkcijo gdč. Mari na Žici. Kaj takšnega se le malokdaj vidi! Veliko pozornost je vzbudil tudi dresiran petelin, kar je pac nekaj povsem izrednega. Da bo razni klovni v vsakem oziru storili svojo dolžnost, nam pač ni treba še posebe nagla« sati. Vobče se mora priznati, da se lahko cirkm Guillaume s polnim uspehom kosa z vsemi enakimi podjetji in da razpolaga z naravnost iz-bornimi artisti. Zato ne dvomimo, da ga bo občinstvo čim najštevilnejše posečalo. Ker še včeraj cirkus ni bil popolnoma urejen, se je predstava precej zakasnila, kar je občinstvo precej ozlovoljilo. Kakor pa je nam ravnatel|stvo sporočilo, so se danes ie vsi nedostatki odstranili, da se bodo od sedaj naprej nele predstave redno pričele, marveč, da se bo tudi v drugih ozirih skrbelo Čim največ mogoče za udobnost cirkus posečajo-čega občinstva.
— Koncert društvene godbe vrši se jutri, 30. aprila, v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vinarjev.
— Hrvatske novice. — Vsi Brodnjani oproščeni. V Požegi se je vršila v sredo obravnava proti 20 ondotnim rodoljubom in rodoljubkinjam,  ki  bo povodom
lanskih nemirov naskočili kolodvor v Brodu. Presedeli so dolgo v preiskovalnem zaporu, a pri glavni obravnavi ao bili vsi oproščeni. — Samoborske demonstracije. Včeraj so sopet zaprli 20 kmetov, ki so se udeležili ropanja in požiga po shodu v Samoboru. Sedaj je ie obsojenih nad 100 kmetov.
Najnovejše novice. —
Izvoz lesu na Nemško. S 1.majem se zviša carina na izvoz lesa na Nemško za 20 K od vagona. Ker izvozu v Italijo že itak dela konkurenco bosanski les, je ta najnovejša naredba hud udarec za naše planinske dežele. Vsled tega je posredo vala včeraj pri ministrstvu posebna deputacija interesentov iz Koroške, Štajerske itd.
— Nevaren štrajk grozi zopet izbruhniti na Ogrskem. Delavci pri gradbi nove železnice iz Ogrske v Galicijo so namreč sklenili, da prirede s 1. majem splošno stavko, ako se dotlej ne uatreže njihovim zahtevam. Na gahških tleh je 10.000 teh delavcev, na Ogrskem pa 7000, ki se l. maja združijo na ogrskih tleh ter začnejo svoja nasilstva ob progi. Vlada se te grožnje tembolj boji, ker imajo delavci tudi dinamit v rokah.
— Veliki gozdni požari. Veliki gozd grško-katoiiškega fikofij-stva v Vel. Varadinu je v plamenu. Požar se je že razširil na 2000 oralov. Tudi pri Marmaros Szegetu gorijo že par dni veliki komunalni gozdovi. DoBedaj je zgorelo že 400 oralov gozda.
— Atentat na policijske uradnike. V Varšavi bo napadli v neki hiši tolovaji z revolverji in z noži dva policijska uradnika, ki sta prišla zločince zasledovat. Oba uradnika sta mrtva, pa tudi več policajev so ranili, preden so jih premagali in zvezali.
" Pevci na bojišču. Neki
peterburški list poroča, da odhaja več priljubljenih ljudskih pesnikov in pevcev balad na rusko japonsko bojišče. Tam bodo hodili od polka do polka, da v prostih časih razveseljujejo ia navdušujejo ruske vojake.
* Papež Pij je dovtipen.
V Rimu vedo povedati, da je papež Pij X dokaj dovtipen. Pred kratkim je imel vatikanski stavbar Konstantin Schneider priliko videti papeža, ko mu je predložil neke načrte. Pri odhodu mu je papež smehljaje se pripomnil: »Gospod Schneider, ali veata, da sva n v sorodu?« Stavbar se čudi, a papež dostavi: »No, Schneider po meni v nemščini, kar pomeni Sarto v laščini — krojač, tedaj morava briti oba iz tiste družine«. Popred nekoč je papež cikal na svoj priimek. Ko so mu rekli, da je cerkev v Italiji presa] raztrgana zaradi prepirov, odgovoril jim je: »Nič za to, jaz sem dober krojač in menim škodo prav hitro popraviti.
* Vera, kakor jo razumejo rimski Klerikalci. Ameriški Irci, znano vneti katoličani, iiraž-ijo v svojih društvih svoja čutila do Rusije ter ji zaeno žele slavno zmago nad »paganskimi« Japonci Ameriški Poljaki, znano iskreni privrženci rimskega katolicizma, izr&žnjo nasprotno v svojih društvih &voje simpatije do Japonske ter ji žele zmago nad »paganskimi« Rusi. V istini je »narodno poljsko katoliško društvo« na svojem zadnjem zborovanju imenovalo Rusijo »psganeko«, obratno pa Japonce zastopnike »kristjanstva«. Kaj pa je vera v očigled tega?
* Verescaginova oporoka.
Nesrečni ruski slikar je slutil,  da se ne vrne več iz Port Arturja. Vsled tega je tudi napravil oporoko ter v isti omenil, da ima tajno slutnjo, da je pjegova vožnja v Port Artur zadnja v življenju Vsa njegova imovina je obstajala v po bistvu in slikah,   kar je   vse zapustil svoji ženi in otrokom. Gotovine ni prav nič zapustil. Zato pa je sklenil poter burŠki   mestni   svet    v    spomin ua nostnega   slikarja   založiti takozvano VerešČagiuovo ustanovo, iz katere bodo dobivali nadarjeni gojenci peterburške umetniške akademije vsako leto denar za umetniško potovanje.
• Raje Poljaka nego Nemca. Ameriški senat je sklenil, da bode vlada sprejela spomenik poljskega velikana generala KošČiuska, ne pa onega nemškega cesarja Friderika Spomenik slovauskega velikana bode stal na Lafavctte Square v Wathingtonu*
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29. aprila. V poslanski zbornici je vsa pozornost osredotočena na položaj. Poljaki so skrajno razburjeni Jezi jih, da hoče Korber parlament razpustiti in da vlada neće, da bi se razmere v parlamentu
zboljšale. Korber je sedaj odklonil izpolnitev tistih predpogojev za češko-nemško spo-razumljenje, ki jih je poprej sam ponujal. Radi tega se snide danes parlamentarna komisija poljskega kluba z voditelji nemških strank, jutri pa odloči poljski klub, kaj je sedaj storiti. — V zbornici ni bilo danes poimenskih glasovanj. Po prečitanju došlih vlog so Čehi konstatirali, da zbornica ni sklepčna. Predsednik je zvonil toliko časa, da je prišlo iz restavracije kakih 20 poslancev, na kar se je nadaljevala razprava o predlcgu dr. Silenega. Prihodnja seja bo v ponedeljek
Dunaj 29. aprila Današnja seja gospodske zbornice je bila sklicana na 1. uro popoldne, a se je začela šele po 2. uri. Pre-zident knez Windischgraetz se je moral spominjati kar desetih umrlih članov v zbornici. V zbornici se pripravlja važna akcija glede nagodbe. Gospodska zbornica namerava še danes izvoliti nagodbeni odsek ter mu izročiti v posvetovanje vse nagodbene predloge Načelnikom tega od seka je določen bivši minister Zaleski. Namen te akcije je, rešiti carinski tarif in s tem Korberju onemogočiti, da bi uveljavil nagodbo izven-parlamentarnim potom.
Dunaj 29. aprila. Jutri ob 5. popoldne se vrši shod slovenskih akademikov, da prote-stuje proti rektorju in manifestaje za ljubljansko univerzo. Lokal: VIII Alserstrasse 7.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 29. aprila Ministrstvo zunanjih del je izdalo komunike, v katerem pravi, da so vse vesti o intervencijah med Rusijo in Japonsko brezpredmetne. Rusija je bila zavratno napadena in zato odklanja vsako posredovanje tako za sedaj, kakor tudi za tedaj, ko bo vojna končana.
Petrograd 29. aprila. Veliki knez Ciril je dospel v Irkutsk in je torej zapustil bojišče.
London 29. aprila Rusko vladivostoško brodovje se je vsled goste megle srečno umaknilo japonskemu brodovju in je prišlo v Vladivostok.
London 29. aprila. Iz Šang-haja se poroča, da so bili Rusi po dve uri trajajočem boju odbiti, na kar so Japonci prekoračili reko Jalu. Bržčas je ta vest identična z včerajšnjim naznanilom, da so Japonci prišli čez Jalu
Berolin 29. aprila. „Kolnische Ztg." se javlja iz Petrograda, da ruska armada ne začne svojih operacij, dokler ne pride novo vojaštvo, ki bo ob kitajskem zidu čuvalo, da Kitajska ce greši proti nevtraliteti. V maju ali v juniju, ko bo na razpolaganje rezerva 200000 mož, se začne ofenziva
VVashington 29. aprila Vsi tuji časnikarji, ki se nahajajo v japonskem taboru, se do bili ukaz, da nemudoma odidejo, ker Japonska sploh nobenemu časnikarju ne dovoli, da bi prisostvoval vojnim operacijam.
Listnica uredništva.
Neki 1 /an Godina in tovariši v Trsiu so doposlali n-Semu odgovornemu urednik ti neslano in nesp-» net*o dopisnico, ki je bila pisina v jako slabi alovenačini Ti gospodi priporočamo, n. >e uči slovenščine, ker je dotičnega podom zelo potrebna. Dobro bi tudi bilo, če bi 8e jih hotela malo pamet prijeti! Pa kaj hočemo, tepček ostan« tepček, posebno če buta a prazno svojo glavico v skalnato obrežje sinjega morja.
■
'i,;ii'0we žitne kave
'..'domaČi prijatelj-
jf/r*l» .strm <*** »i«y*~f
Borzna poročila.
Ljubljan&hji
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 28. aprila 1904.
Naložbeni p*«j>n
4 2° o majeva renta    . . $~2VQ srebrna renta    . . avstr. kronska renta
4°/0 ogrska kronska „ ao/,     „    zlata      „  ^ . 4°/0 posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet
* . 3 /0
Zadei
4* i°/6 bos.-herc. Zel. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. .
4%     „     „      „    2.0. .
41 a* o zst- pisma gal. d. hip. b.
4*/i°/o peBt. kom. k. o. z 10°/o4>r.....
41 .°.'0 zast. pisma Innerst. hr.
41 a"°/o n m ogrske cen. dež. hr......
!*/»*/• z pis. ogr. hip. ban.
9M%% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
41 t« p obl. češke ind. banke
4C 0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4° n prior. dol. žel.     .   . .
3 ,   „    luž. žel. kap. »/t V?
4S a°, o avst. pos. za žel. p. o. .
ftrečfae. Srečke od L 1854 .... „ „ 1860'/,    .   . . „ v 1884 ....
tizsko......
zem. kred. I. emiBije
ogr. hip. banke , . srbske a trs. 100 — turske .      .   ,   . .
sr£čk9   .   , .
Denar
9975 9945
li^-35 97 W) 11810 loti-— 10025 100--100-40 100-
100- -
101- 65
106 80 101-—
100-50 100-20
loo-ioj
100-75' 9^-30
BIa*o
99 95 9965 9980 11955 9810 11^-30 100-75 10125
100- -10140
100 25 10016 10175
107-80 102.—
101 50
101- 20
101*— 10175
100 —
it
n i» »t n n n »i
Basilika
Kreditn9 „
inomočke „      . . .
Krakovske . . .
Ljubljanske . . .
Avst. rud. križa, . . . Ogr.
Radclfove „       . .
SalcburSke „       , .
Dunajske koin. „      . . .
15© nteo
Južre železnice . . . . Dižavne železnice . . . , Avstr-cgrske bančne delnice Aveir. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu ^Brirs:) Aipinske montan . . . . Praske žel indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe ČoGke sladkorne družbe . .
Valut«.
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke.......
Soveroigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
298*60 300 60 101—  1L2 —
196" — 182-  184 50 25975 261*76 ; 161 50 163-60
1 2^5—: 305 — 293-- 29B-50
, 272— 270-90 —! 92-50 13170 132 70 21-301 2230
1 465'— 47450 80-— 84 50 77'— 8150 68 — 72 — 53'lu b6 10 29 - SOBO— 71-7^-_ 80-60 504 — 514-—
83-— 84 — 34350 644-50
1BC2— '1612 — 643 50i 644 BO 758 50 760 50 250-—! 252--62 r— 6 0-41350 414 50
1947 — 1957-4910': 49250
343—! <:64-153-—,
11-35 1905 23-44 2^-92
11712 95 15
25275 484
347 — 468 -155 —
11-39 19-07 23.52 24 —
11732 95 35
25375 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 29. aprnVjl904. Termiti.
Pšenica za maj 19)4 . .
oktober 1904. oktober . . maj 1904 . . jn?ij 1904 . . oktober .   . .
Nespremenjeno.
Meieorologično poročila.
Rž
Koruza Oves
i;	50	n	n	78«
it	50	u	M	796
»»	50	ii	11	8*56
h	50	ii	m	5-07
51	50	ii	11	521
t»	50	ti	1»	653
Stanja 2 P '■ baro-1 S r>
< i*^!vmraJ II
Vetrov?
28 29
7'7 ,sl. svzhod skoro jas.
I
3*8 si. jvzbod megla 18 2 i si. jug   del. obiač.
i        i        i        I I
Sredio* včerajšnja temperatiira: 7 6*, atrcmle ir7& iua v 2* uran : 0 4 n
9. zv. ! 736 7
,7. zj. j 728 0 2. pop. 73»j6
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloatno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, nafio dobro, preljubljeno mater, staro mater in taščo, gospo
Marijo Bittenc
danes ob 1. uri popoldne, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajni bolezni, v 86. letu njene starosti, poklicati k Sebi.
Pogreb predrage, nepozabne rajnke bo v soboto, dne 30. t. m. ob 41., uri popoldne iz hiSe žalosti na Kongresnem trgu st. 4 na pokopališče k sv. Krištofu
Sv. maSa zadušnica se bo brala dne 2. maja t. 1 ob 8. uri v župni cerkvi Marijinega oznanenjaj
Predrago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. 1220
Ljubljana, 28 aprilav 1904.
Marija:Zupane, Ana Gerber
i/f' hčeri.
i Ivan Zupane, deželni adjunkt zet.
Uršulinka  sestra  Leona,  Ivan, c. in  kr. nad poročnik,  Emilija, Ana, Ernest,   Viktor,    Franc Zupane, Marta Gerber
"vnuki in vnukinje.
Met to posebnega naznanila, i
Vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem javljamo pretužno vest, da je naš preljubijeni, dragi soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Svetlirič
bivši oficial južne železnice v pok.
po dolgi bolezni v 50. letu svoje starosti, danes, 28. t. m. ob l/, 10. ponoči v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto, dne 30. aprila 1904 ob 3 46 popoldne.
Ljubljana, 29. apnla 1904.
Mihaela Svetličič, soproga. Ladko in Baldomlr, sinova.  Zora, Mila, Jellca, hčere. 1232
Častna izjava.
Podpisani sem odposlal na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem neko vlogo v kateri sem trdil, da je Franc Žagar, sedaj župan na Trebelnem, ob času živinskega štetja ljudi šuntal in med ljudmi napravil upor ali punt. Obžaluj em; da sem vsled neutemeljenega govorjenja to storil.
3. ftehtigal.
1226
obstoječe iz treh parketirauih sob iu pritikliu
se takoj odda 1227—1
na Cesti v mestni log št. II.
Poizve »e v restavraciji „Lloyd".
Otvoritev
Marijinega kopališča.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da se vrši, kakor običajno vsako leto din*" i. itiajm
otvoritev
Marijinega kopališča
pred Prulami
V nadeli, da si. občinstvo moje kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam
z najodličnejšim spoštovanjem
U99-2      Friderik Košir.
Naznanilo.
V zapuščino Ane Rožič iz Ljubljane spadajoče premičnine, kakor pohištvo, obleka i. t. d. razpro-dajale se bodo 1206 -2
v soboto, dne 30. aprila 1904, ob 3. url popoldne v Florijanskih ulicah št. 30.
V Ljubljani, 27. aprila 1904.
Aleksander Hudovernik
c. kr. notar kot sodni komisar.
Poskusite
pristni rastlinski liker
Vnrstvena znamka
Ogreva In oživlja telo, Budi tek !n prebave, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
5-97
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana,
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
francoski cirkus GnilUmme.
Ljubljana, Latermanov drevored.
Danes v petek, dne 29. aprila 1904
ob 8. uri zveftep
gala športna predstava
z izbranim vzporedom. Nastop ravnatelja Guillaume z orig. dresurami v prostosti
in z velikanskim uspehom sprejeti
8W ekvilibristinji na lestvi, sestri Amato.
llnrvna liSajrnJiii* je odprta vsak dan od IO. ure dopoldne do I. ure popoldne in
od 3. ure popoldne do predstave.
Cene* iedezem:  Zaklopni sedež (numeriran) 9 14 S€l v., I. prostor (nenumeriran)
1 14 .»O v., II. prostor inenumeriran) £0 v« 1217 Otroci do 10 let in vojaki od narednika nizdol na I. in II. prostoru polovico.
Ces. Kr, avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnico v Beiiaku.
veijaven od dne L oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž.ko!. PnOGA ĆEZ TRBlZ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni vxak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzer. f. fite, Inoincat. Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v
i<'»iiU|. uvujkuim    .    ^/^.^.v       ——y    —---'--->---------------—-   —----j ■ — —--■   ——   — —
dopoidoe osobni vlak v Trbiž, Po n tabel. Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 ari 56 m popoldne osobni vlatw v Trbiž, Šinohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona-fc-i.irr« r.mhnn čn^ FtalztJiaJ v Ftnlnoffrad. Lond-Gastoin. Zeli ob iezeru. Jnomost. Bracene
IN V KOĆEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 na zjutraj v Novome«to, Stražo, Toplico. Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- iatotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevio. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m ziutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakuvo, luomost Frairionsfe&te, Soinograd, Line, Steyrt IS1, Aassee, Ljubno, ^elovec^ Beljak direktni vozovi I. ii II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. ori 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne orobni vlak z Dudala čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I. in JL razr.), Francove vare, Kap-iove vare, Heb, Mariune varo, Plzen, Budojevice. Soluograd, }Linc, Steyr, Pariz, Genevo. Curm, Brc^enc, Incmost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pou-tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak s Dunaja, Ljabna, Solzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, lnomosta, Franzeasfesta. Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Somograd — PROGA IZ N0VEGAMESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutra) iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. ari on popoldne, ob 7. uri 10 ra in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah ir> prazmkih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSaai vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne, ob 6. uri 19 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. ~ Cas >»n in odhoda je oanačeu po sredujeerropejskem čjuju. ki je za o min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Pozor!
V nedeljo, dne 1. majnika 1904
otvoritev vrta
„pri Štajercu" na Fužinah štev. I.
Na razpolago so različne vrste vina, Koslerjevo dvojno marčno pivo,
kakor tudi gorka in mrzla jedila.
K obilni udeležbi najvljudneje vabi z odličnim spoštovanjem
1218-i Anton Kali&Glff, goatUničai
išče po vseh okrajnih glavarstvih na Kranjskem sprotne, zmožne glavne zastopnike. Le gospodje ali dame, ki so zmožni prav uspešne delovati in si hočejo za bodočnost zagotoviti dobro stališče v življDnjn, naj pošiljajo ponudbe pod , Hochste Provision" poste restante, Ljubljana.
tP
dobro vpeljana
na zlatnine^ srebrnine in ur
v Novem mestu.
Več pove
1213-2
1
zlatar-
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Kupčijsko oznanilo.
Podpisani mesarji si dovoljujejo naznanjati slavnemu ob&Hfc da so zopet primorani vsled previsokih cen pri nakupovanju živi! svojim cenjenim odjemalcem
meso dražje oddajati.
Cene. ki jih ima danes živina, so tako visoke, da je po nnšei . mnenju prišlo do skrajnosti.   Slavno občinstvo naj bo prepričano, da smo  pripravljeni,  kakor hitro cena živine  količkaj  odjenja, pre< meso prodajati primerno ceneje.
Gene mesa bodo s 1. majem 1904 sledeče:
i.
II.
III.
vrste
99
99
I klg.
I 99 I ..
Anžič Ivan. Anžič Josip. Černe Marija. Jagrovi dediči. Kočar Ivan. Košenina Ivan. Kozak Milan.
Kraij Martin. Kunej Alojzij. Lovše Franc. Marčan Andrej. Počivalnik Ivan. Podkev Jožef. Porenta Franc.
I K 60 h I K 40 h I K 20 h
Prime Marijana Prusnik Anton. Putrih Anton. Sever Franc. Toni Josip.
Urbas Julija. Zupan Anton.
predsednik mes. zadruge.
1101
Slav. občinstvu si usojam vJjudno naznaniti, da sem na-.; v i «ii%»rll
krojaško obrt
T Ljubljani, Gosposke ulice št. 3.
Moderno se zahteva dandanes najboljše, rajtrpežnejše in na tinej*e blatto ter najmodernejši kroj in pri vsem tem naj bi bile cene tema primerne m ne previsoke.
Vsem tem zahtevam ustrezam jaz, za kar jamči v prvi vrsti obilen obisk cenjenega občinstva, ki me je pr: mojem dosedanjem izvrševan iu ubrti v tu, Številu počastilo s svojim naročilom.
i u -PD,6°letne izkušnje, ki sem si jih pridobil v svoji stroki v tu- in ino skih kroiif.vmah pri najboljših in najmodernejših tvrdkah v Monakovem, na Dunaju i t d., uaposobijajo me, zadovoljit« vsaki želji cenjenega obe t katero ima na zbero samo pravo francosko in angleško blago.
Priporočajoč te za obila naroČi1*, bilježim r_'.:3—1
z odličnim spoštovanjem
Josip glodmkar £%V^ZIT3.
■S
S.
■k
m
.i m
c-
' ii
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkujoči mi se v plači u.
Vsak elan ima po preteku petih let pravico do dividende.
-v s; a j e xn n sa. zaTarovalna banka v Pra^I, Rezervni fondi: 25,000.000 E. Izplačane odškodnine in kapiialije: 75,000'.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z \»(*Hkozl slovansko - narodno upravo. 3 49
arastop v Lfubljani, čogar pisarne so v lastnej bacčnej hiži w ^ffO>«a»€>«t»fcLttlM. ulicah 6tevv USB*
Generalni
Zavaruje poslopja in premitalM pn»ti požarnim škodam po najni*j<h cenah Škode cenjuje takoj in naikdantneje Oživa najboUSi sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobn\..i izdat,-podpore v narodne in oMmIHhMm namene.
Izdajatelj in odgovorni urednic: Dr. Ivan Tavčar.
Lastiima iu tisk „Narodu« lUkarne".
2911