SVOBODNA SLOVENIJA
Año (Leto) XVm (13) No. (štev.) 44
T
Voe odgovornosti
London, sredi oktobra 1961
Te dni sta na obisku v Nemčiji britanski liberalni narodni poslanec Arthur Holt in Richard Moore, generalni tajnik liberalne internacionale. Britanske liberalne zastopnike je v Nemčijo povabil sedanji voditelj nemške Svobodne demokratske stranke Mende. Prvotno vabilo je veljalo vodji liberalne frakcije v britanskem parlamentu Joe Grimmondu, toda ta je izjavil, da ima ta čas že druge obveznosti. Do povabila je prišlo zaradi incidenta na kongresu britanske liberalne stranke v Edinburghu, kjer sta zastopnika nemških liberalcev zapustila kongres, ker je sprejel resolucijo, da je treba de facto priznati Ulbrichtovo satelitsko vzhodnonemško vlado zaradi zmanjšanja napetosti okoli Berlina-Tak sklep liberalnega kongresa je zares škandalozen. Morda bo končno v pogajanjih s komunisti res treba priznati Ulbrichta na ta ali oni način, toda izglasovanje zahteve ob burnem odobravanju, kakor se je to zgodilo v Edinburghu, kaže, da je nekaj gnilega v deželi Danski. Deloma je bil ta sklep nedvomno posledica splošnega angleškega temperamenta, ki nagiblje k pretirani popustljivosti, dokler je kaj upanja za mirno poravnavo (glej München!), toda nekaj je kriva tudi želja britanske liberalne stranke, da s senzacijami opozarja nase in popušča javnemu mnenju.. Nekdaj zelo močna stranka ima namreč v parlamentu samo 6 poslancev in iskuša na vse načine loviti glasove.
Vendar so nemški „svobodni demokrati“ zadnji, ki se smejo nad sklepom britanskih liberalcev razburjati. Njihova politika doma namreč sumljivo spominja na politiko, ki jo je zagovarjal edinburški kongres. Leta 1953 so razbili koalicijo med Adenauerjevi-mi krščanskimi demokrati in svobodnimi demokrati, češ da Adenauerjeva politika ne vodi k zedinjenju Nemčije. Liberalne ministre, ki so bili dovolj odgovorni, da se niso hoteli pridružiti .neodgovorni kampanji svoje stranke. (no izključili. Nato so se leta in leta bodli z večino Liberalne internacionale, ki je bila za odločno politiko do komunistov, češ da je taka politika toga in neplodna. Zaletavali so se v častnega .predsednika Liberalne internacionale Dona Salvadorja de Madariago in se celo zapletli v proces z vodilnim liberalnim listom v Evropi „Neue Zürcher Zeitung“.
Ko sem bil avgusta pred nemškimi volitvami v Bonnu, mi je neki krščanski demokrat že povedal, da je zelo verjetno, da bo stranka izgubila absolutno večino. Razlog za tako pričakovanje je bil v tem, da je nemška vlada ob Ulbrichtovem posegu v Berlin, iz pzirov do zaveznikov morala ohraniti mirno kri, medtem ko so socialdemokrati in liberalci zagnali vik in krik. „Dejanja, ne besede,“ je pisal Brandt Kennedyju v Ameriko- Adenauer in njegovi so nasprotno skušali javno mnenje v Nemčiji pomiriti. Tako so tiste stranke, ki so se nedavno zavzemale iz prepričanja ali iz volilno-tak-tičnih razlogov za razgovore z vzhodnonemškimi komunisti, čez noč postale nekompromisne, dočim so nemški vladi očitale popoustljivost.
Pri volitvah se je število socialdemokratskih in liberalnih glasov res povečalo (zadnjih kar za 50%), toda vprašanje je, ali ta rezultat opravičuje zmedo, ki jo je v Nemčiji povzročila njihova volilna propaganda, še bolj pa politika nekaj let pred tem. Socialdemokrati so vsaj na koncu prišli na skoraj isti progTam, kot ga je imela vladna stranka. Liberalci so pa še ves čas pridigali novo zunanjo politiko, čeprav menda sami niso vedeli kakšno. Nedvomno je, da se bo moral nemški kancler prej ali slej umakniti, ker postaja prestar, žal si je med volilno kampanjo dovolil tudi nekaj osebnih izpadov posebno proti Brandtu, ki so bili vse prej kot okusni in nad katerimi so vai zmajevali z glavo. Toda to je eno, drugo pa je ustvarjati vtis, da je bila ali je napačna njegova politika povezovanja z Zahodom proti komunistični nevarnosti.
V današnjem času, ko gre svobodnim ljudem za vse v boju proti komu-
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES»
2. novembra (noviembre) 1961
Senator Lanshe o ameriški pomoči Jugoslaviji
Sedanje živahno razpravljanja o tem kdo je „kriv“ in odgovoren za to, da je komunistični diktator Tito dobil toliko ameriške omoči, kot so je bili deležni samo še najbolj zvesti in izvoljeni zavezniki in sodelavci Združenih držav Amerike, pa, da je vsa ta pomoč bila bob ob steno in ni Tita niti za las odmaknila od njegovega komunističnega prepričanja, diktatorskih manir in zlasti od podpiranja svetovnih komunističnih ciljev, daje zadoščenje sena-torjul^auschetu, ki je že letos v razpravi o tej pomoči v senatu ostro nastopil proti. Senator Lausche je sploh vsa ta leta zastopal edino zdravo in pametno staliče, da naj se pomoč daje .ameriškim zaveznikom, tistim, ki branijo demokracijo in zagovarjajo v mednarodni in svetovni politiki iste cilje, kot jih branijo ZDA- Lausche je ponovno dejal in opozarjal, da je sedanji boj s komunizmorh tako obsežen in ne-, varen, da nimamo ne časa ne denarja, da bi ga trošili za preračunane in ne-preračunane rizike, najmanj pa za. oblastnike, ki ne nehajo poudarjati, da so in ostanejo komunisti, kot to dela Tito.
Congressional Record št. 47 poroča, da je senator Lausche o tej stvari takole govoril:
Gospod predsednik! V četrtek, dne
22.	junija, je trgovinski oddelek federalne vlade izdal buletin, v katerem je izjava, da se bo spremenilo izdajanje izvoznih dovoljenj. Ta dovoljenja bodo v bodoče firme dobivale tako, da bodo neomejeno mogle prodajati odvisno hrano komunistični Rusiji in satelitskim državam.
Name prihaja glede tega posebno mnogo pošte. Veliko je število protestov proti prodajanju v komunistične države na račun ameriškega ljudstva. Pridelek odvisne hrane podpira naš davkoplačevalec. Pisci teh pisem, ki žive v Ohio, smatrajo, da ni zdravo in prav, da se denar ameriških davkoplačevalcev troši v zvezi s prodajanjem hrane komunističnim državam po cenah, ki so nižje kot tržne in nižje kot n,aši lastni stroški. In jaz krepko soglašam z njimi-
Gospod predsednik' Sem kar gotov, da mnogi senatorji ne upoštevajo, da je v Agricultural Actu 1961 Kongres jasno povedal svoje opozicijsko stališče proti prodajanju odvisne hrane takim državam- V tej zvezi naj prečitam del' Public Law 87—121:
Vlada naj razširi zunanjo trgovino poljedelskih pridelkov s prijateljskimi državami. Nikakor pa naj ne podpira, naj ne prodaja in naj na noben način ne omogočuje, da bi naše poljedelsko blago, ki ga pridelamo s podporo davkoplačevalcev, dobila kaka druga država kot le države, ki so n,aše prijateljice.
Kaj je prijateljska država? Takole določa ta pojem United States Code: „Izraz prijateljska država, ki ga upodabljamo v tem poglavju pomeni državo, ki ni Zveza sovjetskih socialističnih republik, ni država in na področje, ki nad njim vlada ali ga nadzira kaka tuja vlada ,ali tuja organizacija, ki obvladuje svetovno komunistično gibanje.“
Senator Dodd je predložil dopolnilo, ki bi izrecno prepovedalo dajanje in
nističnemu totalitarizmu, morajo stranke in druge politične skupine še bolj kot ponavadi paziti, da ne zapadejo svoji stari bolezni — strankarstvu. Pozabiti ne smemo, da je prvi namen strank pomagati pri dobrem vodstvu .države ali narodne skupnosti. Sedaj, ko so se praktična stališča krščanskih demokratov, liberalov in socialnih demokratov tako zbližala, da jih je komaj ločiti, in ko so vsaj osnovna načela vseh ,treh velikih struj v demokratski politiki skupna, je verjetnost, da druga stranka, če hi imela vodstvo, posebno v odnošajih s komunisti, ne hi mogla ravnati nič drugače. Spričo skupne nevarnosti morajo opozicijske oziroma manjšinske stranke ravnati tembolj odgo-,vomo. Kakšen .smisel ima, če si pridobe .nekaj glasov, a se morajo v ta namer, posluže.vati parol, ki so tako. in tako neizvedljive in javno mnenje samo begajo ramo v času, ko bi moralo biti enotno v odporu proti totalitarizmu.
Lj. Sire
prodajanje našega odvisnega poljedelskega pridelka, ki ga pridobivamo z javnimi podporami, vsem komunističnim državam. Jaz sem podpiral, ta predlog, žal nismo imeli uspeha.
Držim v rokah pismo, ki mi je prišlo iz vira, ki mu popolnoma zaupam. V tem pismu so navedene besede iz pisma, ki je bilo napisano v Jugoslaviji. Pisal je to pismo Jugoslovan in pravi med drugim tudi tole:
„Čitam v naših časopisih, kako so Združene države velikodušne napram Jugoslaviji. Toda na drugi strani isti časopisi pišejo pogosto, če ne dnevno, zasmehljivo o Ameriki, jo kritizirajo in izražajo sovraštVo proti njej in proti Amerikancem- Slikajo nam jo, kot da-bi bila na robu propada. Po njihovem je Vaš, ¡ameriški predsednik, omejen reakcionar.“
Potem pa pisec tega pisma iz Jugoslavije stavi dve vprašanji: Ali res morate podpirati take „prijatelje“? Po kakih moralnih načelih pa to delate?“
Gospod predsednik! Rad bi vedel odgovor na .ti vprašanji, če bi bil mogoč. Pa, mislim, gospod' predsednik, da odgovora nimamo.“
Med razpravo o pomoči komunističnim državam .se je zopet oglasil senator Lausche:
„Mislim, da je treba priznati, da naše delo. s komunisti ne napreduje dobro. INe domišljam si, da.bi vedel povedati vzrok. Vsekakor pa vem, d'a sem jezen, kadar premišljam o našem pomaganju komunističnih držav. Ne morem si razložiti tega stanja, čemu naša pomoč državam, ki so proti nam.
Skušajmo razmisliti kakšne bi bile posledice, če bi sprejeli predlog senatorja iz Connecticuta in prenehali s temi podporami. Poglejmo stvar s štirih strani. Kako vpliva naša pomoč komunistični vladi na prebivalstvo tiste države, ki to pomoč dobiva, kako vpliva na druge vlade po. svetu na splošno, kako na same tiste komunistične vlade in končno na naše lastne ljudi.
Če bi jaz živel v Jugoslaviji ali v Poljski in bi želel, da bi komunistična vlada čim preje padla, pa bi zvedel, da je dobila pomoč od Združenih držjiv, bi se zgrabil za glavo in rekel: Kaj naj vendar to pomeni ? Zaklet sovražnik Združenih držav dobi pomoč. Jaz, ubogi državljan, molim, da bi se nekaj zgodilo, da bi ta vlada šla po gobe, ti ji pa pomagajo. Ali hoče vlada Združenih držav, da komunizem pri nas ostane, ali pa je kaj vredno njeno govorjenje, da smatra komunizem z,a svetovno nadlogo?
Kakšen je splošen vpliv na druge države? Recimo, da sem zastopnik vlade, ki premišljuje, kako pot naj gre. Recimo, da bi jaz bil bolj za to, da gre moja vlada s svobodnim zapadom. Recimo, da me tedaj doseže vest, da je vlada Združenih držav dala pomoč komunistični državi, Zopet bi vzrojil in se zopet vpraševal: Ali so to. resni ljudje? Ali vedo kaj delajo? Pa, če vlada Združenih držav celo daje pomoč komunistom, ali ni najbolje, da smo mi ob strani, da opazujemo in smo nevtralni ?
Kako pa vpliva pomoč na tiste komunistične vlade same? Te uporabijo našo pomoč, da potolažijo svoje ljudi, češ saj nas celo ameriška vlada rada gleda. Istočasno pa uporabijo svoja lastna sredstva za bojno orožje in opremo. Tega vendar ne moremo odobravati.
Končno, kako vpliva ta pomoč na naše lastne ljudi? Ko bom šel nekam v Ohio in pripovedoval ljudem, da je komunizem sed,anja nevarnost za svet, da komunisti na žalost uspevajo, da vsak dan pripovedujejo, da bodo zagospodovali vsemu svetu: se mi prav lahko zgodi, da me bodo vprašali: Zakaj pa pošiljate pomoč tem državam? Kako naj odgovorim? Ne morem- Če mi kdo reče, da mi podpiramo in dajemo potuho sovražniku, ne morem odgovoriti. Kdo more? Naj se še tako zvijam, niti samega sebe ne bom prepričal.
Končno je senator odgovoril še na vprašanje, ali naj se daje pomoč nekaterim komunističnim državam, drugim pa ne, zlasti ali naj Jugoslavija dobi pomoč, sovjetska Rusija in njeni sateliti pa ne. Poudaril je, da je mo-
ZDA v obrambi Berlina
Berlin je kljub razburkanemu zasedanju 22. kongresa sovjetske KP v Moskvi ostal ‘središče zanimanja sovjetske in zavezniške politike. Begunci iz Vzhodne nemčije so plezali čez zid in bežali v svobodo. Z obeh strani zidu so odmevali streli. Zavezniki, zlasti Amerikanci, so pokazali svojo vojaško pripravljenost in odločnost ter so pošiljali mimo zidu v Vzhodni Berlin svoje vojaštvo in civilno osebje in končno pripeljali na mejo tudi tanke. Dokazali so sovjetom, da 'smatrajo svoje pravice v zasedenem Berlinu za nedotakljive.
Pogajanja na najvišjih mestih med zavezniki in sovjeti pa so prišla na mrtvo točko. Gromiko se je vrnil v Moskvo z razgovorov s Kennedyjem in Ruskom. Na tiskovni konferenci je Kennedy jasno povedal: „Razgovori, ki smo jih imeli z Gromikom, nam ne dajejo upanja, da bi bilo mogoče to vprašanje z lahkoto rešiti.. .Suhe zemlje še ne vidimo.“
Kaj naj bi bila suha zemlja? Sporazum s sovjeti, ki hi zmanjšal napetost okoli Berlina? Nova pogodba o bodočnosti Nemčije? Splošna nova ureditev srednje Evrope? Zahodnim diplomatom postaja vsak dan bolj jasno, da osrednje vprašanje ni Berlin, pač pa Nemčija, srce Evrope ter so začeli proučevati hladnokrvno in premišljeno doslej ponujane rešitve in njihove možne posledice.
Za ZDA veljajo za Berlin tri načela, ki jih nameravajo braniti tudi za ceno- vojne:
1.	Obstoj Zahodnega Berlina kot svobodnega in političnega ter gospodarsko na Zahodno Nemčijo navezanega mesta.
2.	Prost dohod po suhem in po zraku za vojaške sile zahodnih držav iz Zahodne Nemčije v Zahodni Berlin čez ozemlje Vzhodne Nemčije.
3.	Stalna prisotnost vojaških oddelkov zahodnih sil v Zahodnem Berlinu.
Od teh treh načel ZDA ne nameravajo odstopiti drugače, kakor samo za ceno vojne. O drugih zadevah pa so zavezniki pripravljeni na pogajanja, čeprav mnoge zadeve v sebi nosijo nevarne kali za bodočnost.
Mirovna pogodba: Ameriška vlada smatra za neizogibno podpis mirovne pogodbe med ZSSR in Vzhodno Nemčijo. ZDA se za preprečitev take pogodbe ne bo vojaško borila vse dotlej, dokler ne bo škodovala osnovnim1 ameriškim pravicam v Zahodnem Berlinu. Toda podpis take pogodbe, koncem letošnjega leta ali prihodnjo pomlad bo pomenil nov kor,ak k stalni delitvi Nemčije, kar je cilj Hruščeva in nevarnost za Berlin, za katerega tudi Hruščev meni, da ga ja razdelil za vedno na
.dvoje, ko je 3. avgusta dal zgraditi skozi mesto zid.
Priznanje Vzhodne Nemčije: Trenutno ZDA ne nameravajo diplomatsko priznati Vzhodne Nemčije. Poleg tega, da bi tako priznanje pomenilo prelo-mitev zahodnih obljub, bi predstavljalo tudi oslabitev Zahodnega Berlina, Zahodne Nemčije in celotnega zavezniškega položaja v Evropi. ZDA pa so pripravljene pogajati se s sovjeti o prepustitvi kontrole vzhodnonemškim komunistom nad preglediavanjem dokumentov na cesti v Zahodni Berlin.
Demilitarizacija: Že maja 1959 je Zahod predlagal sovjetom mirovni načrt, po katerem naj bi zavezniki in sovjeti postopoma zmanjšali svoje vojaške sile v Evropi in vsak na svojem domačem ozemlju. Tako naj bi tudi Nemčijo obdržali na vajetih, da se ne bi mogla ponovno vojaško dvigniti. ZSSR je predlog zavrnila in obratno zahtevala umaknitev sil NATO iz Evrope, razpustitev NATO oporišč, nakar bi ona umaknila svoje čete iz Vzhodne Nemčije, Poljske in Madžarske. Sovjetskega načrta ZDA niso mogle sprejeti: pomenil bi, d'a bi se morale ameriške čete umakniti na tisoče kilometrov daleč od Evrope, sovjetske pa bi ostale v neposredni bližini.
Svobodno mesto: Od vseh predlogov glede Berlina je bil verjetno sovjetski predlog o „svobodnem“ Zahodnem Berlinu leta 1959 najbolj smešen za zahodnjake. Zahodne čete bi morale zapustiti Zahodni Berlin, sovjetske pa bi v Vzhodnem ostale.
Priznanje meje na Odri—Neissi:
Nekateri trdijo, naj Zahod prizna to mejo, ki danes deli Vzhodno Nemčijo od Poljske. Toda s tem priznanjem bi se utrdila v Zahodni Nemčiji ideja o tkzv. treh Nemčijah: Zahodni, Vzhodni in poljski Nemčiji. V taki trojni delitvi Nemčije že tli iskra bodoče vojne ter zato Zahod ne more priznati te meje brez gotovosti, da bi se v dogledni bodočnosti združili vsaj Zahodna in Vzhodna Nemčija.
Vsi dosedanji predlogi za reševanje berlinskega in nemškega vprašanja zahtevajo o.d zaveznikov samo dajatve, od sovjetov pa ničesar. V naslednjih pogajanjih s sovjeti, če bo do njih prišlo, namerava Zahod postaviti tudi zahteve po 'odstranitvi berlinskega zidu. Toda dejansko je malo zadev, o katerih bi bila možna pogajanja s sovjeti. Kajti vprašanje ni Berlin, p.ae pa Nemčija, dežela in ljudje, ki n e morejo za vedno ostati razdeljeni. Toda, naj izgleda združenje obeh Nemčij še tako odmaknjeno v bodočnost, dejstvo je, da kar koli bi to združitev poskušalo preprečiti, bo imelo resne posledice za Evropo in ves svet.
I Z T E D N A
V Peruju je vlada začasno ukinila veljavo ustavnih določil, da bo laže nastopila proti levičarskim izgrednikom, ki izrabljajo v svoje namene stavko učiteljev in profesorjev. Večji nemiri so bili zlasti v Limi.
Fidel Castro je na kongresu kubanskih zdravnikov zatrjeval, da je komunizem samo višja stopnja socializma, ki ga je uvedla njegova vlada. Za vso kubansko mladino v starosti od 8 do 13 let je pa Castro odredil trimesečni kurz „socialna pomoč“. Na tečaju jo bodo zlasti seznanjali s komunistično ideologijo.
Otok Malta, ki ga imajo v Sredozemskem morju Angleži, je 1. novembra postal „Država Malta“ v sestavi britanskega commoweltha. Ima svojo ustavo, parlament 50 poslancev, predsednika vlade in 7 ministrov.
Noblove nagrade so dobili: Mirovno nagrado za leto 1960 vodja črncev v Južnoafriški uniji Albert Luthuli, za leto 1961 pa Dag Hammarskjöld, ki se je kot glavni tajnik OZN smrtno ponesrečil v nedavni letalski nesreči v A-friki. Književno nagrado za leto 1961 je pa dobil biv. jugoslovanski diplomat Ivo Andric, star _69 let. Ivo Andrič je po rodu Bosanec. Doma je v Travniku, štu-■■■■■■■■■■■■
goče nekaj malenkostnih razlik med njimi, pa vendar gre v bistvu za vlade in režime iste vrste in je zaključil: „Treba je dati vsem ali pa nikomur. Jaz sem za to, da naj naše pomoči nihče teh ne dobi.“
V TEDEN
diral je pa v Sarajevu. Prvo knjigo „Ex Ponto“ je napisal v zaporu po atentatu na biv. avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Zatem je izdal še več knjig. Med drugimi dve knjigi pripovedk, posebne znan je pa postal s svojo teologijo: Mlada dama, Kronika Travnika in Mosi čez Drino. Slednje delo je po mnenju literarnih zgodovinarjev najboljša Andricev,a ustvaritev. Izšlo je leta 1945 Andrič živi sedaj v Beogradu ter je tudi poslanec v zveznem parlamentu Nagrada, ki j0 bo 10. decembra t. I prejel od švedskega kralja Gustava A-dolfa znaša 48.300 dolarjev. Andrič je prvi pisatelj iz Jugoslavije, ki je dobil Noblovo nagrado.
General Džemal Gursel je bil izvoljen na skupni seji novega turškega parlamenta in senata za predsednika
H.	turške republike.
V Grčiji je na nedeljskih volitvah dobila največ glasov narodna radikalna zveza biv. predsednika Konstantina Ka-ramanlisa. Druga najmočnejša stranka je zveza sredinskih strank, na tretjem mestu pa grška kmečka demokratska fronta — komunisti z vsemi levičarskimi priveski. V razplet grške volilne kampanje je posegal tudi Hruščev, kot poprej v nemške volitve- Grkom je grozil ter jih strašil, da bo Grčija v primeru atomske vojne med vzhodom in za. hodom povsem razdejana in da bode grški antični spomeniki z Akropolo vred zravnani z zemljo.
PROSLAVA PRAZNIKA KRISTUSA KRAUA IN PAPEŽEVE 80-LETNICE
Demokratski Slovenci, živeči na področju Vel. Buenos Airesa, so v nedeljo dne 29. oktobra lepo proslavili praznik Kristusa Kralja, obenem z njim se pa tudi spominjali 80-letnega življenjskega jubileja sed1, papeža Janeza XXIII.
Zborna maša
Proslava se je začela ob pol petih popoldne z zborno mašo in s skupnim obhajilom v kapeli velikega zavoda na Irskem trgu v Bs. Airesu. Med mašo je imel direktor g. Orehar pridigo o
pomenu praznika Kristusa Kralja. Poudarjal je potrebo po obnovi krščanskega mišljenja, tako pri posameznikih, kakor pri družinah in v vsej slovenski skupnosti. Kristusovo kraljestvo naj zavlada povsod, v privatnem in javnem življenju, in v Kristusovem nauku je iskati tudi edin0 pravilno rešitev za časno in večno srečo posameznikov in narodov.
Med mašo je bilo ubrano ljudsko petje, ki ga je vodil g. župnik G. Mali.
PROSLAVA V DVORANI
Proslava slovenskega narodnega praznika
Po maši je bila proslava praznika ¡Kristusa Kralja v veliki zavodski dvorani. Udeležba na njej je bila kar lepa Spričo slabega vremena, ki je bilo ravno v času prireditve. Slavnostno akademijo je pripravil Nikolaj Jeločnik. O tem je pričala sleherna točka, ki je bila na sporedu. Vse s0 bile namreč lepo povezane v duhovno celoto in so izzvenele v mogočno počastitev vladarja vesoljstva.
Govor Boža Finka
Slavnostni govor je imel Božo Fink. V njem je med drugim razvijal naslednje misli:	¡|, ; gj;g|
„Če pogledamo na današnji svet že samo z očmi navadnega opazovalca, bomo videli, da je človeštvo v taki zagati, da posameznik res ne more biti miren in zadovoljen- Za srečo in zadovoljstvo je namreč potrebno, da ima človek sredstva, s katerimi zadovolji svoje duhovne in telesne potrebe, in zadosti utemeljeno upanje, da mu takih sredstev ne bo manjkalo- Vprašajmo se, ali je danes človek oskrbljen z vsemi potrebnimi sredstvi za svoje duševno in telesno blagostanje in ali se vsaj ne boji, da jih jutri ne bo imel. Slika je žalostna; svet je pogreznjen v kaos vrenja in trenja, ko se zdi, da se vse podira, ker je človek zgradil na občutku svoje veličine in mogočnosti. Danes ni junakov, ki bi ljudje vanje upirali pogled kot na rešitelje; ni učiteljev o človeški vsezmogljivosti; ni svečenikov človekove nepokvarjenosti. Kolikor bolj človek misli, da je do skrajnosti dognal popolnost v ureditvi družbe, toliko bolj gotova propada in se zapleta v nered, iz katerega navadno vidi rešitev samo v tiraniji. Kolikor bolj človek prodira v skrivnosti najmanjših delcev snovi in sega v svetovni prostor, toliko bolj spoznava, kako omejeno je njegovo obzorje. Kolikor bolj človek misli, da je dvignjen nad dobro in zlo, toliko bolj se pogreza v močvaro nizkotnosti, človek postaja nebogljeno bitje, žrtev mašče-valke narave, ki ji je hotel delati silo, in žrtev svojega napuha.
To občutje se jasno kaže v velikem delu današnje resne filmske produkcije, ki ni vedno za vse priporočljiva- ker s tako kruto iskrenostjo kaže moralne globine, v katere je zašel moderni . človek in iz katerih ne vidi izhoda, ker se vsega boji in ga obdaja tesnoba pred okoljem in pred samim seboj. Sladko življenje je grenkoba najtrpkejših občutij.
Človeštvo je hotelo, da ga osreči znanost, tehnika, medicina. Silni napredek eksaktnih ved je res življenje mnogokrat ohranil, podaljšal in olajšal. Ogromni napori so res prinesli ljudem velike koristi. Ni pa mogoče trditi, da se je s tem povečala sreča in zadovoljstvo. Če se danes vsaj više civilizirani del človeštva ne boji kuge in drugih bolezni, ki so včasih neusmiljeno gospodarile, pa trepeta v psihozi nekdaj manj poznanih bolezenskih pojavov. Proizvajalna in prometna sredstva res dajejo človeku neprimerno več življenjskih potrebščin in že skoraj neomejene možnosti premikanja, vendar je to dalo tempu življenja tak pospešek, da nimamo nikjer več pravega obstanka, lovimo minute in sekunde, smo služabniki stroja in sužnji organizacije, nikjer sami zase in nikoli res svobodni- Tehnične naprave najnovejših izumov in iznajdb pa so strašen Damoklejev meč nad vsem človeštvom. Če ves svet sliši grožnje z raketnimi izstrelki, ki s celine na celino zadevajo z vso natančnostjo, če se zemlja stresa zaradi eksplozij, ki so tako močne, kot bi jih povzročilo 50 milijonov ton dinamita; ni mogoče govoriti o mirnosti in brezskrbnosti- Brez namena oblastnikov lahko majhna napaka v računih ali živčni zlom tehničnega uslužbenca sproži ves uničevalni aparat. Kdaj se je človeštvo balo takih strahot?
In če pogledamo na našo skupnost, ali ne bomo rekli, da je v nas vseh velika tragika. Zdomstva si nismo sami izbrali, ampak smo bili krivično pognani v tako stanje, da smo morali zapustiti domovino. Čeprav krivice, ki še traja, morda vsi vedno ne čutimo, je pa vendar v nas vseh neka trpkost, ki
nam ne da, da bi se res sproščeno nasmejali.
Tudi ne moremo in ne smerno biti zadovoljni, dokler je domovina uklenje-na v sistem, ki ji ne dovoljuje pravilnega razvoja. Če vemo, da je narod v domovini stisnjen v model materialističnega pojmovanja človeka in družbe in ga v ta model tlači tiranija stranke, potem ne more nihče, ki ga še veže duhovna vez z domovino, biti miren in brez bolečine.
Končno nas zagrenjuje kot izseljensko skupino zavest odmiranja. Krčevito se branima, mnogi pojavi med nami so naravnost junaštva za ohranitev slovenstva v nas. Vendar se z vsem tem naša stopitev v tukajšnje okolje le zadržuje, ne pa preprečuje, in v tem je tudi tragika, kolikor je tragika vsako umiranje. Pravo življenje pa je le v razvijanju slovenskega duhovnega obraza in množitvi slovenske kulturne zakladnice- To pa je v naših razmerah težavno delo, ker jih je malo, ki se zavedajo njegove važnosti,
Tako smo pogosto malodušni in črnogledi, nekateri celo razočarani. Malokdo pa se čuti srečnega in zadovoljnega.
Ob ugotovitvah, da človeštvo ni srečno, se mnogi predajajo resignaciji in zapadejo obupu. Taki ne poznajo poti in je ne iščejo. Zato padajo vedno globlje v brezsmotemost.
Mi pa vemo, kje je izhod iz slepe ulice. Poznamo pot Resnice v Življenje. Zato nam je v vseh neprilikah mnogo laže, ker se zavedamo namena življenja in smisla žrtev.
Današnji dan je praznik naše rešitve in rešitve sveta, zato pa praznik sreče in veselja, ko se klanjamo Kralju vsega vesoljstva, nepremagljivemu in neminljivemu Gospodarju. Kraljevski naslov, ki mu ga v svoji nebogljeni govorici dajemo, nikakor ni samo ideja ali simbol; Njegova oblast je edino pristna, izvirna, vseobsegajoča, je stvarnost v najprvotnejšem pomenu. Zato je vreden, da se mu priznava vsa slava, čast, moč in oblast na vse qase.“
Dragi del svojega govora je Božo Fink posvetil Kristusovemu namestniku na zemlji papežu Janezu XXIII. ter odnosu Slovencev do Cerkve in njenega poglavarja. Svoja tehtna izvajanja je zaključil takole:
„Mi, ki smo odšli po svetu, da v svobodi nadaljujemo življenje po načelih in tradicijah, v katerih smo se oblikovali, se ne bomo prepuščali toku proti-cerkvenega razpoloženja. Nismo pristaši pretiranega klerikalizma. Žalostno pa bi bilo, če bi izgubljali spoštovanje do papeža, škofov in duhovnikov, posebno tistih, katerih skrbi smo zaupani. Vedimo, da bi se s tem izvršila med nami nekrvava revolucija z enakimi moralnimi posledicami, kot jih ima tista, proti kateri smo se borili.
Naj torej nam in vsemu človeštvu zasije nov dan- Bodočnost bo lahko sijajna, če bo vsa prizadevanja vodila misel na božji red. Ni vse mračno, kar vidimo okrog sebe. Mnogo je luči, ki trdno svetijo vsem, ki hočejo najti pot; mnogo je tudi nemirnih luči, ki še ne vedo, kam bi posvetile, a so vir velike svetlobe. Svet je na razpotju.
Prosimo in delajmo, da se vse luči strnejo in zažgejo velik kres duhovnega preroda, ki bo vsem prinesel novo' srečo.“
Govornika so rojaki za vsebinsko bogat govor nagradili z živahnim odobravanjem.
Sledil je prikaz četrtega dejanja drame Delirij od Diega Fabbrija. Nastopila sta Nikolaj Jeločnik in ga- Nataša Smersujeva. V vlogah Irene in Renata sta podala z globokim doživetjem pretresljivi čudežni razplet ljubezenskega trikota, ki je vsebina in problem te Fabbrijeve umetnine. Vsi so z napeto pozornostjo sledili razpletu problema ter oba igralca ob zaključku nagradili z odobravanjem.
Psalm 23 je bil govorni zbor. Učinkovito so z njim nastopili gojenci škofovega zavoda iz Adrogueja. Govor na gori, odrsko podobo v slogu oratorija za
Največji slovenski narodni praznik, 29- oktober so slovenski rojaki na področju Vel. Buenos Airesa tudi letos proslavili kot dan rojstva slovenske svobode. Doslej so bile proslave tega praznika v San Martinu, Ramos Mejii in v Slovenski vasi v Lanusu. Bodo pa še tudi po drugih slovenskih naseljih.
V SAN MARTINU
Proslava je bila v soboto, 28. oktobra, v Slovenskem doomu. Na športnem prostoru je bil postavljen oder, na jamboru pa sta vihrali argentinska in slovenska zastava. Proslavo je začel kulturni referent Slovenskega doma g. prof. Zupan ter pozdravil vse navzoče. Slovenski pevski zbor iz San Martina je zatem zapel pod vodstvom Vinka Klemenčiča pesmi (Nazaj v planinski raj, Meglica in ’Slovenska zemlja, nakar jo Andrej Duh korajžno recitiral Aškerčevo Svetopolkovo oporoko, gdč. Jelka Potočnikova pa Prešernovo Zdravico. Slavnostni govornik je bil Rudolf Smersu. Orisal je dogodke pred 29. oktobrom 1918, trpljenje Slovencev pod nemškim jarmom in nepopisno veselje vsega slovenskega naroda, ko se je 29-oktobra 1918 osvobodil, postal svoboden in samostojen. Poslušalci so s krepkim ploskanjem nagradili govornikova izvajanja, prof. Zupan pa je ob zvokih slovenske himne Naprej zastava Slave,, ki je zadonela iz zvočne naprave, zaključil proslavo.
V SLOMŠKOVEM DOMU V RAMOS MEJII
V soboto, 28. oktobra, so za proslavo narodnega praznika 29. oktobra dekleta v Slomškovem domu lepo okrasila srednjo dvorano s slovensko zastavo in z rožami. Proslavo je začel predsednik Slomškovega doma Janez Brula ob zvokih himne Naprej zastava Slave, katero so poslušali vsi stoje. Nato je nastopil ramosmejijški pevski zbor pod vodstvom Gabriela Čamernika in zapel nekaj zborskih ponarodelih pesmi na-rodoljubnega značaja, za kar je žel lepo priznanje. Slavnostni govornik dt Tine Debeljak, je v prostem govoru razvil ob narodnem prazniku naš boj za svobodo kot rdečo nit skozi vso zgodovino slovenskega naroda, ki je vodila v ta dan 29. oktober, da bi se čutila pomembnost tega slovenskega dne in potreba vedno in vedno novega poudar-
ka. Kajti 29. oktober 1918 je glavna zgodovinska prelomnica v zadnjem pol-tisočletju našega narodnega življenja. Med drugo svetovno vojno je zopet zadela Slovenijo usodnost nove orientacije med vzhodom in zahodom in mi smo se odločili kot naši dedi pred tisočletjem za Zahod. Doma je ostala orien-talna tiranija, mi pa smo šli v svet. s svobodo v svobodo za svobodo doma in čakamo novega 29. oktobra, ki bo izpolnitev tedaj postavljenega ideala: Zedinjene Slovenije v politični svobodi in z vsemi človečanskimi svoboščinami. Zato ta pi-aznik, da se tega spominjamo in da ne pozabljamo idealov naših očetov, Jti so vodili v 29. oktober 1918.
Predavanje so poslušalci nagradili z aplavzom, in le škoda je bilo, da je bilo premalo ljudi za nov dom, zlasti pa smo pogrešali doraščajoče mladine, ki bi ji tak prerez skozi slovensko zgi 'lo-vino prišel kakor nalašč prav za njihovo narodno in politično orientiranost.
V SLOVENSKI VASI
Slovenska srenja v Slovenski vaši v Lanusu imela proslavo v nedeljo, 29-oktobra, po dopoldanski maši. Rojaki so se polnoštevilno zbrali v Slovenskem domu ter toplo pozdravili v svoji sredi tajnika NO za Slovenijo Miloša Stareta.
Slavnostno zborovanje je začel predsednik Društva Slovenska vas Ignacij Glinšek. Po njegovem pozdravu zbranih rojakov in govornika Miloša Stareta, je moški zbor pod vodstvom pevovodje Mirka Špacapana občuteno zapel pesem Slovenec sem. Naslednjo točko je imel Ludvik Šmalc. Lepo je podal črtico o domovini, Marija Gerbčeva pa žela toplo odobravanje za recitacijo Pregljeve pesmi Posvetitev.
Predsednik zborovanja Ignacij Glinšek je zatem podelil besedo govorniku na proslavi. Miloš Stare je po prikazu pomena narodnega praznika 29. oktobra nazorno govoril o dolžnostih slovenskih demokratičnih izseljencev, ki morajo pripravljati slovenskemu narodu nov 29. oktober, t. j. osvoboditev od komunistične diktature. Prav posebno je podčrtal pri tem delu naloge in dolžnosti slovenske Izseljenske mladine.
Za izvajanja so se mu navzoči toplo zahvalili, s pesmijo „Hej Slovenci“ pa zaključili uspelo spominsko prireditev.
ARGENTINA
Odkar je v Argentini objavila vlada načrte za modernizacijo in poenostavitev železniškega prometa in v zvezi s tem za znižanje ogromnih vsakoletnih izgub, ki hrome argentinsko državno upravo in gospodarstvo, je v neprestanih sporih z železniškimi sindikati, zlasti z dvema najmočnejšima, sindikatoma La Union Ferroviaria in La Fraternidad. Oba sindikata ne odobravata, da bi železniška uprava nekatera prometna sredstva oddala v privatno upravo. Tudi nista za to, da bi privatniki dobili v • upravo žel. restavracije, upravo spalnih vagonov, čiščenje vagonov, upravo tiskarn, žel. delavnic itd. Na zahteve žel. sindikatov po zvišanju plač žel. uprava odgovarja, da je pripravljena prejemka žel. uslužbenstvu zvišati, toda šele potem, ko bo s spremembo delovnih pogojev dosegla, da bodo žel. uslužbenci od osemurnega delavnika povprečno delali 6 ur, ne pa kot se je doslej dogajalo samo tri ure in pol in ko bo znižala število uslužbencev za 70.000. Vsem tem je država pripravljena plačati zakonito določeno odkškodnino. Žel. uprava predlaga žel. uslužbenstvu, naj se združi, napravi zadruge ter prevzame v upravo železniške delavnice, tiskarne itd. Oba žel. sindikata na te predloge ne pristajata ter še kar naprej zahtevata, da mora ostati vse to še dalje v žel. upravi. Zaradi tega sta oba sindikata proglasila zadnjo stavko dne
26.	in 27. oktobra, čeprav vlaki niso vozili, stavke ni bilo dosti čutiti, ker s0 privatne prevozne družbe — že obstoječe in nove, ki so bile prav tiste dni ustanovljene ter so od države prevzele v upravo 49 omnibusnih linij v Bs. Airesu z nad en tisoč omnibusi — povečale prevozno službo s svojimi vozili.
Za 2. in 3. novembrer je bila napovedana nova 48 urna stavka. Odločitev državne uprave, da zapre nekatere železniške delavnice — na področju Bs. Airesa 2 — je pa imela za posledico, da sta oba žel- sindikata proglasila žel. stavko za nedoločen čas že od polnoči v noči od nedelje na ponedeljek. Vlada je na ta korak žel. sindikatov odgovorila z izjavo, da se ne bo dala z njo ustrahovati, da bi odstopila od izvajanja načrtov za zmanjšanje državnega deficita in za zboljšanje prometne službe. Objavila je podatke o številu žel. uslužbencev v ZDA, Kanadi, Franciji ih Angliji ter jih primerjala s številom žel. uslužbencev v Argentini in o delu, ki ga opravijo eni in drugi. Po teh podatkih pride na vsako tono po železnici prevoženega blaga v Angliji 2.100 žel. uslužbencev, v Franciji 1560, Kanadi 1280, ZDA 650, v Argentini pa 8.875.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
roke razmnoženi obe zanimivi predavanji.
Zvečer so nam naši igralci na odru v Domu predstavili Finžgarjevo igro ,;Naša kri“. V odmoru po 1. dejanju je prof. Bajuk v kratkih besedah obrazložil pomen igre in pokazal v njej momente, ki nujno spravljajo njeno dejanje v zvezo z osnovno mislijo mladinskih dni. V vsakoletnih mladinskih prireditvah so se doslej vrstile igre Veriga, Divji lovec, Miklova Zala in Naša kri. Z veseljem priznamo, da je bila letošnja po svoji izvedbi najboljša in najmočnejša. Zadihala je toliko naše pristne domačnosti in tako močno poudarila notranje sile, ki so vodile od davnih časov našega človeka v njegovem življenju, da je vse navzoče navdala z navdušenjem. Med našimi igralci se v teh letih odrskega ustvarjanja prav zares kažejo zmožnosti, s katerimi postavljajo na oder prav dovršene kreacije. Tako so bile letos glavne vloge močno doživete in tesno približane resnični prepričevalnosti. V prvih trenutkih je nekoliko motila nesigumost v nekaterih vlogah; posrečeno interpretacijo pa moramo poudariti v vseh glavnih vlogah, zlasti župana Borštnika (J. Štirn) in častnika Renarda (Peter Bajda ml.), mladega para Štefana in Jerice (V. Jerovšek in T. Trobčeva) ter županje Katre (K. Grintalove). Predstavilo se nam je tudi nekaj zelo uspelih novih, mladih moči, ki so s svojim prvim nastopom že nudile velike obete. Vsekakor je oder za te naše mlade moči področje, kateremu se naj posvete z vso svojo voljo in zmožnostjo. Dramat-ska umetnost ima neizčrpne zaklade kulturnega bogastva v sebi. Zahvala in priznanje zasluži za velikanski trud, ki ga v naš oder in režiranje vlaga g. R. Hirschegger in kii mu je kronan z vedno lepšimi uspehi.
V nedeljo dopoldne je bila slovenska maša darovana po namenih naše
V. mladinsM dnevi v Mendozi
Mendoški slovenski fantje in dekleta so letos slavili že petletnico svojih vsakoletnih praznikov. Razveseljivo je, da so jim zares že postali taka dejanska potreba, da bi zdaj že ne mogli in ne smeli več odpasti iz programa naših rednih prireditev- So pa ti dnevi tudi najlepša vsakoletna priložnost, da se zbere pod krovom našega Doma največ ljudi. Tesno jih povežejo med sabo, nudijo dovolj koristnega, lepega in zabavnega-
Osnovno oznako daje mladinskim dnevom vsako leto zborovanje, ki s svojo vodilno mislijo skuša zajeti vse ostale prireditve tega okvira in seznanja mladino z našimi osnovnimi, kulturnimi in verskimi vprašanji. Pred petimi leti sta Fantovski odsek in Dekliški krožek za svoj stanovski praznik izbrala za vodilno misel afirmacijo svoje življenjske bitnosti — „Zdrav duh v zdravem telesu*. Naslednje leto so razpravljali o poti in cilju svojega življenjskega romanja; zato geslo „Bog in Slovenija“. V tretjem letu so se seznanili z dolžnostmi, ki jih vežejo, da uresničijo ta svoj življenjski cilj: „'Svetu pokažite lik domače navade in misli! Biti slovenske krvi bodi Slovencem ponos!“ Lani so'se kot sestavni del slovenskega naroda, ki tudi v emigraciji bistveno ostane združen z Domovino, spomnili svoje rodne grude: „Domovina, vedno mislim nate in na neosvobo-jene brate“. Letos so pa obrnili pogled v preteklost slovenskega naroda. Seznanili so se s težko in junaško borbo, ki jo že skozi sto in stoletja vodijo Slovenci za ohranitev svojega narodnega in verskega življenja. Tako so mogli na vzorih prednikov spoznati pota, ki jih bodo skozi delo in žrtev vodila k obrja" nitvi narodnega bistva in tradicije v sebi ter v svojem domačem okolju. Vodilno geslo je letos bilo: „Narod naš dokaze hrani“, — besede, ki jih je pred
soliste in govorni zbor, je kot ostale točke pripravil režiser Jeločnik. Kot solisti so nastopili ga. Pavči Eiletzeva, ga. Nataša Smersujeva, Frido Breznik, N. Jeločnik ter gojenci škofovega zavoda. Točka je z molitvijo Gospodove molitve izzvenela resnično kot mogočna himna Kristusu Kialju.
100 leti koroškim Slovencem zapel dr. Lovro Toman.
Mladinski dnevi so se pričeli v soboto, 14. okt. s skupno recitirano mašo in svetim obhajilom. Po zajtrku v Domu je sledilo dopoldansko zborovanje. Po himni „Naprej zastava Slave“ je predsednik Janez Štirn pozdravil navzoče in začel zborovanje. Uvodne besede o pomenu programa je spregovoril prof. B. Bajuk, nato pa še dodal duhovni vodja g. J- Horn nekaj misli o pomembnosti mladinskih dni in o velikih, pa tihih in skritih žrtvah, ki jih zahtevajo priprave teh prireditev. Zborovalce je pozdravil iz Buenos Airesa predsednik SFZ g. Tomazin.
Na predlog mendoškega fantovskega odseka so navzoči nato z navdušenjem odobrili odpošiljatev pozdravne spomenice predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku. Odobrili so tudi zahvalni pismi gg. direktorju Antonu Ore-harju in Rudi Jurčecu, ki sta za letošnje mladinske dneve pripravila referata, pa nista mogla priti osebno predavat.
Pozdravno pismo je iz Bs. As. poslal č. g. Fr. Bergant.
iSledilo je prvo predavanje „Borba slovenskega naroda za njegov obstanek“, ki ga je za to priložnost pripravil predsednik SKA Ruda Jurčec. Prebral ga je prof. Bajuk. Vsi navzoči so s pozornostjo sledili zanimivemu referatu.
V	odmoru so fantje-pevci pod vodstvom prof. B. Bajuka zapeli zboroval-cepi Foersterjevo „Pesem koroških Slovencev“, iz katere je Vzeto letošnje mladinsko geslo, Bajukovo narodno „Kje je moj ljubi dom“, Volaričeva „Eno devo le bom ljubil“ in Bajukovo narodno „Slovenski smo fantje“-
V	drugem predavanju, ki ga je za letošnje zborovanje pripravil g. direktor Orehar, bral pa g. Hom, so zborovalci spoznali „Borbo slovenskega naroda za ohranitev krščanstva“ v preteklosti in vse do današnjih dni.
Ob sklepu se je k besedi oglasil g. Rudi Hirschegger, ki je podčrtal potrebo po načelnosti v vsem našem življenju.
Izražena pa je bila tudi misel, naj bi obe mendoški mladinski organizaciji poskrbeli, da bi člani mogli dobiti v
^Hornee	uz SCo
Inštitut za urbanizem LR Slovenije je priredil .anketo o stanovanjih. Njen namen je bil ugotoviti kakšno stanovanje in kakšne stanovanjske površine ustrezajo povprečni družini. ,Z anketo so zajeli 204 družine iz Savskega naselja v Ljubljani, t. j. povsem novega stanovanjska naselja. Podatke, do katerih je hotel priti omenjeni zavod, je zbiralo 30 inženirjev in tehnikov.
Na prva vprašanjla, katerih namen je bil predvsem ugotoviti ali ljudje znajo, izkoristiti stanovanjske prostore, so stanovalci odgovarjali različno. Večina odgovorov je potrdita mnenja strokovnjakov, dla ljudje ne znajo izrabiti stanovanjskih površin, ker jih ne znajo pravilno opremiti. Staro pohištvo razporejajo „na klasičen“ niačin, t. j. največ kosov pohištva pride v spalnice, dnevne sobe so pa navadno „igrišča“ za otroke. Tudi kuhinje so prenatrpane z neskladnimi deli kuhinjskega pohištva-Strokovnjaki so ugotovili, da povprečna slovenska družina v kuhinji uporablja dvakrat več opreme, kakor pa je potrebno.
S to anketo, ki je bita prva te vrste v Jugoslaviji, je Inštitut za urbanizem LR Slovenije prišel do važnih podatkov o potrebi povprečne družine glede stanovanja. Tako so ugotovili, da je štiričlanska družina zadovoljna z „miniaturnim“ stanovanjem, samo, če ga zna opremiti s primernim pohištvom-Tako bi bilo dnevne sobe opremiti samo s pohištvom za počitek. Ti prostori bi morali biti prostorni, zračni in lagodni. Spalnice ne bi bilo napolniti samo z garniturami, ampak samo s kavči in primernimi kosi pohištva. Prav tako ne bi smeli opremljati kuhinj s pohištvom, ki je namenjeno za veiike prostore.
Anketa je tudi ugotovila, da bi večina stanovalcev rada imela pri svofh stanovanjih balkone in terase, katerih na novih stavbah, ki jih sedaj grade, ni. V Inštitutu za urbanizem graditev balkonov in teras smatrajo „za veliko razkošje“, toda ljudje .so izrecno izrazili željo, da bi radi imeli takšne gradbene elemente. Modemi načrtovalci so od1 gospodinj zvedeli tudi marsikatero pikro besedo zaradi nesmotrnosti načrtov pri graditvi stanovanj. Povedale so, da so posamezni stanovanjski prostori tako nesmotrno razdeljeni, da žene morajo v njem dnevno prehoditi več, kakor pa zunaj.
Vprašanja glede garderobe je prineslo ugotovitve, da ima povprečna Slovenka več garderobe kot povprečna Skandinavka. Vzrok: Slovenke svoje obleke menjajo bolj počasi, prav tako moški.
V Ljubljani je umrl 11. septembra t. 1. vseuč. prof. dr. Niko Zupanič. Rodil se je 1. dec. 1876 v Gribljah v Beli Krajini. Gimnazijo je študiral v Novem
mladine. V izbranih besedah nam je k našemu skupnemu prazniku v pridigi spregovoril g. duhovni vodja J. Hom.
Popoldanska prireditev se je pričela s skupnim telovadnim nastopom. Vreme nam je hetelo nekaj kaziti praznično razpoloženje, pa nam ni moglo do živega. Navdušil nas je uvodni nastop vse mladine v telovadnih uniformah fantov in deklet, dečkov in deklic, ko so ob plapolanju bakle in ob vihranju slovenske zastave na predsednikove krepke besede:
„Tradicijam verske prepričanosti ter narodne zavednosti našiih očetov danes za naš 5. mladinski dan vsi slovenski fantje in dekleta v Mendozi prisegamo neomajno zvestobo“, vsi soglasno pritrdili: Prisegamo!
Naslednje nastope je hotel motiti rahel dež, pa so bili vendarle vsi nastopi brez težav izvedeni. Fante je med njihovimi najlepšimi izvajanji kar zares poškropilo, a „piramida“ je vendarle mogočno zrasla pred nami. Največ odobravanja so letos bili deležni naši malčki, ki so v svojem skakanju in premetih pokazali neverjetne zmožnosti in izredno prožnost.
.Sledila je za nekaj uric tja v pozno noč družabna zabava pri pogrnjenih mizah. Na odru so medtem dekleta pripravile razstavo svojih dragocenih in zanimivih ročnih del, ki so zopet bila dokaz velike njihove spretnosti in bogatega smisla za najrazličnejše vrste vezenja.
Sobotne igre in nedeljske popoldanske prireditve so privabile kar lepo število naših ljudi v prostore Doma- Idealni nameni ter nepristranske žrtve naših fantov in deklet dosegajo tudi v tem oziru svoje vedno lepše uspehe. Čestitamo j*n in jim od' srca iskreno kličemo: Neustrašeno in neutrudno dalje po tej začrtani poti — z Bogom za narod!
Bb.
mestu, na Dunaju pa zgodovino, geografijo, prazgodovino, arheologijo, etnologijo in antropologijo. Njegovi učitelji so bili svetovnoznani profesorji Ji-reček, Him, Ranke, Hoernes, Jodl in Penck- Leta 1903 je postal doktor filozofije. Po enoletni praksi na antropo-loško-arheološkem inštitutu v Miinchnu in službovanju na Terezijanski akademiji na Dunaju je svoje znanje spopol-njeval v Švici, nato. pa 1- 1908 postal kustos Zgodovinskega umetnostnega muzeja v Beogradu. Med prvo svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega od-bora v Londonu, po vojni je pa 1. 1921 postal upravnik Etnografskega inštituta v Ljubljani. Leta 1923 je dosegel ustanovitev samostojnega Etnografskega muzeja v Ljubljani. Dal je pobudo za izdajanje prve slovenske znanstvene etnološke revije „Etnolog“, katero je urejeval 13 let. Na njegovo pobudo je bila po drugi svet. vojni na ljubljanski univerzi ustanovljena etnološka stolica, katere predstojnik je bil vse do upokojitve 1957- Iz svoje stroke je napisal celo vrsto del. Glavna njihova tema je preučevanje balkanskega polotoka in Male Azije v razdobju od prvih poznanih sledov človeka na našem ozemlju do današnjih dni. Svojemu rojstnemu kraju je posvetil študijo „Nastrižno kumstvo na Belokranjskem“. Politično je med dvema svetovnima vojnama pripadal srbski narodni radikalni stranki, za kar Sa Je Bašič nagradil s tem, da ga je imenoval za ministra, po nastopu partizanov med vojno je pa bil v njihovem taboru.
Najboljša in najhitrejša strojepiska v Sloveniji in Jugoslaviji sploh je Majda Kušar iz Ljubljane- To je pokazala na svetovnem strojepisnem tekmovanju, ki je bilo avgusta v Wiesbadnu v Zah. Nemčiji. Na stroju „Emona“ je s 477.1 udarci v minuti zasedla 24. mesto v konkurenci 270 tekmovalk. V disciplini točnosti je pa med 300 tekmovalkami zasedla deveto mesto- Obe prvi mesti sta pa dobili zahodnonemški strojepi-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Pridite na IX. socialni dan
'Vse Slovence in Slovenke iz Vel. Buenos Airesa lepo vabimo na deveti socialni dan, ki bo v nedeljo, 12- novembra, na Ramón Falconu. Ob 8 sv. maša, ob 9 začetek zborovanja, ki bo obravnaval vprašanje:
Spoznavajmo socialni nauk Cerkve!
.Socialno in gospodarsko vprašanje je danes gotovo eno izmed najbolj važnih družbenih vprašanj. Če bomo to vprašanje reševali po krščanskih socialnih načelih, potem bo družba krščanska, če ne, bo utonila z nami Slovenci vred v materializmu in egoizmu- Kakšna so pa krščanska socialna načela, to nam bodo povedali predavatelji na zborovanju devetega socialnega dne (prof. dr. Ignacij Lenček, France Pemišek,
Rudolf Smersu).
Stalni odbor socialnih dni
ZARADI ŽELEZNIČARSKE STAVKE smo z današnjo številko začeli pošiljali list z avionsko pošto tistim naročnikom, katerim je to y Argentini mogoče. Ne da bi jim pošiljali opomine, jih prosimo, da bi sami od sebe poravnali razliko v naročnini, ki znaša $ 1,50 za številko.	,
Mladi „Gallus“ se predstavlja zdaj vam s svojo pesmijo... Tako začne besedilo himne „Gallusovega mladinskega zbora, s katero bo ta začel svoj del nrograma na koncertu 12. novembra ob 17. uri v dvorani kolegija Marije Pomočnice (Yapeyú 132). Besedilo himne je napisal č. g. G. Mali, uglasbil pa jo je prof. J. Osana. — Mladinski zbor bo na koncertu sodeloval z 8 točkami, večinoma v prvi izvedbi. Vstopnice so že v predprodaji. Podrobnosti v oglasu današnje številke.
OSEBNE NOVICE
Poroke: V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu sta se poročila v soboto, 30. septembra gdč. Jožica Tomazin in g. Jože Tušek. Za priči sta bila: nevesti njen oče Vinko Tomazin, ženinu pa ga. Anica Novak, por. Skvarča. Mladi par je ooročil č. g. Mernik. Pn poroki jo pel kvartet Dekliškega Mladinskega doma, pri katerem je nevesta sodelovala, pri poročni maši pa pevski zbor iz Ramos Mejíe, katerega članica je bila tudi nevesta. — Dne 7. okt. sta se pa poročila isto tako v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu gdč. Marija Triller in France Avguštin. Za priči sta bila nevesti Tone Avguštin, ženinu pa ga. Francka Triler, por. Boštjau. čič. — V farni cerkvi v San Justo pa sta stopila pred oltar gdč. Martina Grilj in g. Jože Modic. Za priči sta pa
""zbornTk-kole^
SLOVENIJE za leto 1962 bo vseboval tudi zanimive spominske članke o naših pokojnih molžeh. To bodo članki o Slomšku, Rožmanu, Korošcu, dr. Ehrlichu, prof. Tomcu, dr. Kulovcu, Gabrovšku, dr. Natlačenu in Marku Bajuku.
V ZBORNIKU-KOLEDARJU SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1962 sodelujejo nauglednejši slovenski znanstveniki, publicisti, pisatelji, pesniki in javni delavci v* zseljenstvu. Podrobno vsebino bomo objavili.
ski. Svetovna prvakinja v hitrostnem pisanju je postala Weisel Sigfrid s 551.1 čistimi udarci na minuto, v disciplini točnosti pa Erika Berkentant s 546-2 udarci na minuto.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Demšar, roj. Nežic, Marija Duhovnik, žel. uradnica v p„ Martiča Mejak, Ivana Verbič, roj. Ovijač, Franc Celar c, Vida Zibelnik, roj. Bergant, Brigita Dolinar, roj. Horvat Marija Mikulaš, roj. Eben-spanger, Štefanija Vodlan, troj. Korbar, žena rudli. nam., Feliks Rojec, Karel Muc, upolc., Ivan Kosmatin, Frančiška Klavs, upok., Marki Fujan, dijak, Rezika Piškur, Anton Povše, bačni uradnik, Josipina Mozetič, roj. Wabra, Frane Jeršič, upok., Terezija Grbec, vdova, Ivan Jeromen, žel. upok., Janez Štefančič, Frančiška Satler, roj- Prebil, Ivan Erčulj, kmet. tehnik Kmetijskega inštituta, Ivan. Nepužlan, žel. upok-, Marija Kodemja, roj. Pregrad in p. Kornelij Gorše, predstojnik frančiškanskega samostana v Novi Štifti, Ivan Ne- , mec, elektromonter v Dragomljah, . Srečko Troben v Ložu, Alojz Zupanc v | Gornjem Doliču, Stanko Furlan, glavni skladiščnik v Novi Gorici, Janez Bernik, upok. v Kranjski gori, Ivan Dernovšek, strojnik v pok. v Zagorju, Jožef Kopajnik v Kidričevem, Franc Otorepec v Slov. Konjicah, Andrej Dovgan v šembiljah pri Ilirski Bistrici, Janko Železnik v Zagorju, Jakob Kadunc, mizarski mojster v Znojilah, Jurij Bogataj v Stari Loki, Urška Gorjup v Brežicah, Martin Mali, avtoličar v Domžalah, m. Imakulata Kališ, uršu-linka-učiteljica pri Sv. Duhu pri Škofji Loki, Ana Bulovec v Begunjah na Gor., Anton Kocjančič, šofer v Hrastovljah pri Kopru, Ana Franchetti, roj- Guna v Trbovljah, d’r. Karel Demšar, zobozdravnik v Kranju in dr. Zofija Kožar-Latkovič, zdravnica v Novem Celju.
ARGENTINI
bila: nevesti njen brat Janez Grilj, ženinu pa Bogdan Kosančič. Poroka je bila v soboto, 29. oktobra. Tudi ta dva para je poročil g. Mernik-
Družinska sreča: V cerkvi Murije Pomočnice v Don Boscu je bila krščena Marija Magdalena Oblak, hčerka Feliksa Oblak in ge. Mare, roj. Draksler. Za botra sta bila ga. Heda Draksler, por- Bergant in g. Tone Oblak. — V Slovenski kapeli pa je bil krščen Stanko Jelen, sin Andreja Jelena in ge Zinke, roj. Skvarča. Za botra sta bila Janez Jereb in Mimi Skvarča, otroka pa je krstil g. dir. Orehar. Srečnim družinam naše čestitke.
+ Ana Lah. V Gospodu je zaspala Ana por. Lah, doma iz Prekmurja, stara 55 let- Za njo žaluje mož Jožef Lah. Pokojna in Lahovi so bili med najbolj vidnimi javnimi delavci v prekmurski skupnosti.	______
FEDECE bo v nedeljo 5. sept. ob 17 predvajala, v Slovaškem klubu, Mar-mol 629 dokumentarne filme o polj-
SL0VENCI
BRAZIL
Slavje narodne pesmi posvečeno dr. Eniju Alojziju Fondi
8. oktobra so Slovenci v Sao Paulo priredili izredno lepo uspelo slavje narodne pesmi. Na sporedu je bilo 13 narodnih pesmi, 5 deklamacij (med njimi Gregorčičeva Daritev in Vodnikov Zadovoljni Kranjc), 3 točke harmonike (prof. Emil Savelli in Lucijana Korenjak) in 1 točka harmonike in violine (E. Savelli in hči).
Slavje so posvetili svojemu rojaku univerzitetnemu profesorju, Eniju Alojziju Fondi ob priliki njegove letošnje promocije za prvega doktorja latinščine na kat- univerzi v Sao Paulo.
Okrog 150 rojakov je prišlo na to siovesno prireditev. Nekateri zaradi velikih razdalj prvič- Naj omenimo le nekatere. Iz 430 km oddaljenega mesta Resende je poleg g. Čemažarja in gospe prišel profesor Emil Savelli z gospo in s 4 otroki. iSavellijeva družina je izpolnila polovico točk programa. Iz 300 km oddaljenega mesta Pinhal je prišel tu rojeni 70-letni kanonik Janez Ambrož, da čuje slovensko pesem, ki mu je o njej tolikokrat pripovedovala mati. Iz 600 km oddaljenega mesta Assis je prišel velindustrijalec Albert Fedel, ki je že pred 1. svet. vojsko kot mlad fant zapustil slovensko zemljo, a je po 50 letih še rad prišel med Slovence. Iz mčsta Santo André je prišel generalni tajnik severnoameriškega velepodjetja Firestone, Walter John Levar, sin slovenskih staršev, rojen v ZDA, ki ima zelo rad slovensko družbo in pesem. G. Levar je naše ljudi, ki so po vojski prišli v Sao Paulo in se za-
SMRT DR. MILA1NA STOJADINOviča
V zadnji številki Svob. Slovenije smo poročali, da je dne 24. oktobra t. 1. v Bs. Airesu umrl bivši jugoslovanski min. predsednik dr. Milan Stojadinovič. Naslednjega dne so ga v krematoriju na pokopališču Chacarita sežgali-
Pok Stojadinovič se je rodil 5. avgusta leta 1888 v čačku. Po končani gimnaziji je študiral na vseuč. v Beogradu ter je leta 1911 postal na njem doktor gospodarskih in finančnih ved. V teh vedah se je pozneje spopolnjeval še v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Politično je pripadal radikalni stranki. V njej je bil njegov zaščitnik sam Pasic, ki ga je leta 1922, ko je bil star 34 let, imenoval za finančnega ministra v svoji vladi. Ta resor je potem vodil v vseh naslednjih Pašičevih vladah do leta 1926. Za poslanca je bil najprej izvoljen v južnem Banatu, nato pa še v črni gori. član parlamenta je ostal vse do njegovega razpusta 1929 leta. Decembra meseca 1934 je postal zopet finančni minister v Jevtičevi vladi, katero je junija meseca naslednjega leta zamenjal s svojo vlado, v kateri je poleg predsedstva vlade obdržal še resor zunanjega ministrstva. V tedanjih letih je prevzel tudi beograjski dnevnik Vreme, ga povsem preuredil ter iz njega napravil moderen list. Skupno s SLS in dr- Spahovo muslimansko organizacijo je ustanovil Jugoslovansko radikalno zajednico, v kateri so bili v začetku iskoro vsi radikali, nato je pa dr. Sto-jadinovic z njimi prišel zopet v navzkrižje ter so ostro nastopali proti njemu. V vprašanju odnosa do Hrvatov, katerim je bil dr. Korošec vedno naklonjen, je prišlo tudi do nesoglasij med njim in dr. Stojadinovičem. Zaradi tega je dr. Stojadinovič dr. Korošca tudi izločil iz svoje vlade-
Ko je mislil, da je na vrhuncu svoje moči, je prišlo do padca. Njegov naslednik je postal Dragiša Cvetkovič. Dr. Stojadinovič je bil interniran, nato so ga pa 18. marca 1941 prevzeli Angleži na jugoslovansko-grški meji in ga odpeljali v internacijo na otok Mavricij v Indijskem oceanu.. Od tu je leta 1948 prišel v Argentino, kjer je leta 1950 ustanovil znani gospodarski list El Economista. Njegov direktor je bil vse do 24- oktobra t. L, ko je umrl od kapi zadet.
Pred leti je slovensko, hrvatsko zlasti pa srbsko politično emigracijo presenetil s političnim dogovorom, M ga je napravil s Paveličem- ¡Srbi so mu to zelo zamerili in mu tega dejanja ni-
MORON
V nedeljo 19. t- m. popoldne bo bue-nosaireški nadškof kardinal Caggiano kronal kip Maitere božje srečne poti (N. S. de buen viaje). Na to cerkveno slovesnost so povabljene tudi vse narodnostne skupine moronske škofije. Slovenska dekleta in fante prosimo, da se slavnosti udeleže v narodnih nošah. V sprevodu bomo stopili za slovensko zastavo.
skem in madžarskem nrotikomunistič-nem uporu. — Vabi SKAD.
PO SVETU
tekli k njemu po pomoč, ljubeznivo sprejel in jim izdatno pomagal, tako da so mu upravičeno še danes hvaležni. Vse rekorde v daljavi pa je posekal inž. Jože Bavdaž, ki je v 4 dneh prepotoval dva tisoč kilometrov, da je prisostvoval slovenski predstavi in da bi osebno pozdravil g. Zaletela.
Slavljenec dr. Fonda je prišel k maši in na prireditev v doktorski halji. V cerkvi je zasedel v prezbiteriju zanj pripravljeno mesto in šel med mašo k obhajilu. Pri darovanju sta prof. E. Savelli in gospa ob 'Spremljavi orgel (Angela Čopič) in violine dovršeno zapela: Ave Maria.
Po maši so Slovenci skorajda napolnili veliko dvorano. Dr. Fondo sta spremljala gospoda Walter John Levar in Rado Malgaj, nečak koroškega junaka Franca Malgaja. Zbrane rojake in prijatelje je v imenu skupine v slovenščini pozdravil Franc Cotič, v portugalščini pa prof. inž. Martin Čmugelj. Za uvod smo culi deklamacijo Prešernove Zdravice, nakar je mešani pevski zbor pod vodstvom Angele Čopič zapel: Po jezeru bliz Triglava in Oj, ta vojaški boben. Pozneje pa še Lipa zelenela je.
Družina .prof. E. Savellija (starši in 4 otroci) je v teku proslave zapela: Kdor ima srce, Kje smo mi doma, Tam doli za našo vasjo, Sinoč mi je bil ukraden rožmarin in na Gorenjskem je flet-no. Prof. E. Savelli je ob spremljavi harmonike odpel Kangalilejsko ohcet. Skupaj s soprogo je zapel: škrjanček; sonroga in hči Roža Marija sta zapeli: Kraguljček. Zelo lepo in pogumno so tri deklice odpele: Majhna sem bila in Delajmo zlata kolesa. Nekaj minut smo
Vsuh teden ena
TI MENI SVETLO SONCE Simon Gregorčič Ti meni svetlo sonce, a jaz sem mesec tvoj, od tebe luč dobivam, od tebe ogenj svoj.
Ko tvoja luč mi sije, svetal mi je obraz, ko žar mi tvoj zatone, obda me mrak in mraz.
Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremljuje te vedno in povsod!
Neznanska moč me vleče do tebe, sladka stvar — doseči pa ne morem nikdar te, oh nikdar!
•’■■■■•■■■■■■■»■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■BmBB«BBBBBBBBBBB
5 NOVA SENZACIJA! ■
• Hladilnik, ki je osvojil slovenski 5 trg v Argentini. Opozarjam vse | 'Slovence, ki še nimajo hladilnika, S da se ga sedaj nabavijo za
|	12.990 pesov
pri
■ : s • ■ ■
j
■
■ ■ a ■
Š Prav	tako po	zelo	ugodnih	cenah •
tudi TV aparati in druge potrebščine	za	dom.	1
!	i
• Cerrito 2245 Lomas del Mirador ; ■	:
so nikdar odpustili.
Politična emigracija sedaj z zanimanjem pričakuje objave njegovih spominov. škoda, da jih ni objavil že prej, da bi mogel sam odgovarjati na kritiko, ki jih bodo gotovo sprožili njegovi prikazi časa, v katerem je razvijal svojo delavnost in dejanja, katerih nosilec je bil.
poslušali tudi slavčkovo petje iz slovenskega Primorja. Na trak je petje posnel g. Stanislav Švara, letos maja ob 4 zjutraj v Sv. Ivanu pri Trstu.
Med prireditvijo so deklice izročile dr. Fondi lep dar: Pavlovčičev Atlas Slovenije, njegovi gospej pa krasen šopek cvetlic. Na koncu se je dr. Fonda v daljših govorih v slovenščini in portugalščini zahvalil prirediteljem in navzočim za dar in vso pozornost. Poudaril je svojo slovensko narodno pri-padinost in se s hvaležnostjo spominjal matere, ki mu je „v otroški dobi vcepila v srce vero v Boga, katera mu je bila v največjo oporo v težkih časih življenja in ki daje njegovemu življenju in delu smisel, vsebino in cilje“. Končal je svoj govor z besedami: „Naj še dolgo donijo v naših ušesih melodije narodnih pesmi, ki smo jih pravkar culi in ki moremo njihovo vsebino izraziti v treh sladkih besedah: Mati, Domovina, Bog.“
Vse slavje v cerkvi in v dvorani sta fotografirala fotograf Karel Papež in Stanislav Švara.
Po prireditvi se je spontano razvilo izredno domače vzdušje. Gospa Sallubir je odprla v ozadju dvorane bar in prodajala kranjske klobase in pijačo. Možje so ob vinu kmalu oživeli in pričel se je drugi del predstave, ki ni bil na programu, a ni bil navzočim zato nič, manj ljub: Moški so prepevali pesem za pesmijo pozno v noč. ko so se ljudje v najboljšem razpoloženju počasi razšli.
Proslava sjovenske pesmi je bila močna manifetetacija in utrditev narodne zavesti. Presegla je vsa pričakovanja, tako, da je oseba, ki je spremljala prosvetno delo Slovencev v Sao Paulo med obema vojskama označila sedanje naglo vzbrstitev prosvetnega udejstvovanja za pravi čudež. Prireditev je bila glede programa, izvedbe in udeležbe velik korak naprej od proslave materinskega dne. Ponovno se je izkazalo, da človek ne živi le od kruha in da so naši ljudje žejni slovenske besede in so pripravljeni zanjo tudi veliko žrtvovati. Le velikim žrtvam nekaterih rojakov se je treba zahvaliti za tako lep uspeh. Izkazalo se je tudi, da sta slovenska beseda in pesem zadostni silnici, da povežeta in družita (Nadaljevanje na 4. strani)
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Slovence ne glede na njihov svetovni nazor in politično opredelitev.
K uspehu je seveda veliko pripomogla tudi dvorana, ki leži na najugodnejšem kraju mesta. Za kar se Slovenci drugod po svetu trudijo in si z žrtvami omogočajo, je Slovencem v Sao Paule takorekoč padlo z neba v naročje. Upajmo, da se bodo v lepi dvorani vedno raje in pogosteje zbirali in v njej preživeli še veliko lepih ur.
ZDRUŽENE DRŽAVE SEV. AMERIKE
V „Svob. Sloveniji“ z dne 21. sept. me je slika, mojega vaščana L. Milharčiča iznenadila. Takoj, ko sem začel čitati dopis, sem ugotovil, da se isti nanaša na njegovo 50-letnico. Štejem si v dolžnost, da mu tudi jaz čestitam ob tej priliki, ko se je srečal z Abrahamom, kakor pravimo. Želim mu, da bi še mnogo let praznoval svoj rojstni dan, zdrav, čvrst, kot je vedno, in d'a bi še mnogo dobrega naredil za slovensko skupnost, kateri je bil vedno naklonjen.
Tudi prijatelju Fr. Kuheljnu čestitam k njegovi 50-letnici. Dragi Bog naj mu da ljubo zdravje in srečo.
Zadnjo nedeljo v juniju je imela slovenska fara sv. Križa v Bridgeportu piknik v Logu Kolumbovih vitezov, še predno smo se pripeljali na prostor, sem ugotovil, da je udeležba velika. Saj je bila cela karavana avtov pred Logom. Tu ima razen majhne izjeme vsaka družina svoj avto. Nekatere celo po dva. Prijatelja Skubica in še par drugih, ki nimajo avta, je pripeljal naš župnik g. dr. Farkaš, kateri je tudi poskrbel, da je bilo kar najboljše organizirano in da je bila zabava čim prijetnejša. Le škoda, da je popoldan tako hitro minul, čisti dobiček je bil tudi zadovoljiv.
Poletje je kasno nastopilo, a se hitro končalo. Pasji dnevi tudi niso izostali, kakor je že v navadi. V avgustu so divjali tornadi, kateri so napravili ogromno materialno škodo in tudi človeške žrtve so bile. Tornado Ester po imenu je ogrožal naše mesto Bridgeport. Občina je obvestila prebivalce v niže ležečih krajih na nevarnost. Vse je bilo pripravljeno za umik v slučaju potrebe. V zadnjem momentu je nastopil močan morski vihar in odgnal tornado v drugo smer in nas rešil razdejanja.
Jesen je že tudi v polnem teku. Gozd, kateri obdaja vse predmestje in se razteza vse do Kanade, žari kot ogenj. Javor se blesti. Listi so rumeno rdeči, hrasti divji orehi, jeseni in še mnogo drugih dreves, katerih imena ne vem. Tu so zapopadene vse mavrične barve in človeka kar očara, ko vidi kaj takega. Želi si ven v naravo, da uživa to lepoto.
Ko boste pričeli razpošiljati Zbomik-Koledar Sv. Slovenije, pošljite ga tudi meni. Sporočite, koliko stane. Denar Vam bom poslal po Ligi.
Vaše poizvedovanje po prijatelju čopiču, je imelo uspeh, za kar se Vam zahvaljujem. Po 2 letih si bova zopet lahko dopisovala.
Ob mojem odhodu iz Nemčije v Argentino, mi je prijatelj Anton Molk dal neke stvari, da bi iste izročil Janezu Kocijančiču, Jaz ga osebno ne poznam in mu nisem mogel stvari izročiti. Prosim, če kdo ve, kje se nahaja, ali če čita naš list, naj se mi javi na naslov Frank Žele, 83 North Street, Shelton Oonn. USA, North America.
Pozdrav vsem čitateljem „Sv. Slovenije“, sotrudnikom in poznanim
Frank žele
že so v prodaji tablice za II. tombolo v korist Slomškovega doma, d'ne 19. novembra. Danes objavljamo tri glavne dobitke ter še nekaj dragocenih tombol:
1	OPREMA ZA JEDILNICO
2	KRASEN TELEVIZOR
3	H L A DIL N IK „B L E D"
Mlado slovensko podjetje ŠEME—BIDOVEC je darovalo za tombolo krasen šivalni stroj, vreden 14.000 pesov. Pozivamo vsa slovenska podjetja, da se pridružijo temu velikodušnemu zgledu. Slovenske rojake pa vabimo, da pri nakupu podpro zlasti slovenskim domovom naklonjena slovenska podjetja. Svoji k svojim! Kupujte pri domači tvrdki ŠEME— BIDOVEC!
Med pomembnimi dobitki naj omenimo še: hladilnik, sesalec za prah, moška kolo itd. V prihodnjih številkah bomo objavili listo novih dobitkov in dobrotnikov. Opozarjamo, da je tablic natiskanih le omejeno število. Oskrbite si jih pravočasno! II. tombola za Slomškov dom naj bo edinstven dogodek za vso slovensko skupnost, Slomškovemu domu pa naj znatno olajša veliko finančno breme!
19. NOVEMBRA V S I V SLOMŠKOV DOM!
II.
T
O
M
B
O
L
A
luamiiumiMinHimi
ŽENINI IN NEVESTE!
Predno sd nabavite pohištvo za svoj novi dom, se zglasite pri
RADOVANU SOBANU Fábrica de Muebles “Los Andes”
Blanco Encalada 261, Villa Madero
Napravi Vam ga solidno,
po zmernih cenah ter
pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
Nabava dokumentov
SIMON RAJER
uradni prevajalec Alsina 1418, 5. nadstr., pis. 6 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan od 9—12 (razen ob __________sobotah)
CORREO ARGENT INO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N» 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
VETRINJSKA TRAGEDIJA
Komur je mar zapis naše preteklosti, bo to knjigo — temeljni kamen bodoče skupne knjige o revoluciji — imel v svoji knjižnici.
Dobi se na Ramón Falconu 4158, po pošti naročajte na upravo Vestnika
OB LUČEH NA SLOVENSKIH GROBOVIH V ARGENTINSKI ZEMLJI, PRILIVAMO DANES TUDI V NAŠIH SRCIH PLAMENU LJUBEZNI IN VZTRAJNE ZVESTOBE NAŠEMU RODU IN RODNI ZEMLJI. TO VAM BODI NAŠ NEVEN-LJIV ŠOPEK, KI NAJ RASTE IZ SPOMINA NA VAS, DRAGI RAJNI ROJAKI.
DRUŠTVO SLOVENCEV BUENOS AIRES NA DAN SPOMINA RAJNIH 1961
1
Mladinski odsek Društva Slovencev je določil kot glavno temo za roditeljske sestanke v šolskem letu 1961: Vključevanje otrok v našo skupnost po slovenskih listih, organizacijah, prireditvah in verskih vajah- Naš dom v San Justu je hotel pritegniti vso slovensko šolsko mladino k sodelovanju pri njegovi tomboli s tem, da je daroval vsem otrokom (645)), ki redno obiskujejo slovenske tečaje, po eno tablico, katere je bil vsak otrok neomejen gospodar. Sreča ni skoparila; saj so poleg kvatern in činkvinov štirje otroci zadeli lepe tombole. Naš dom pa je iz previdnosti (če bi le nobena darovana, tablica ne zadela) pripravil štiri lepe dobitke za posebno žrebanje. V ta namen je opremil poklonjene tombolske tablice na hrbtni strani z zaporednimi številkami. Te dobitke pa so mogli dobiti le otroci, ki so bili izžrebani in obenem navzoči pri tomboli, da bi jih na ta način čim več sodelovalo pri slovenski prireditvi. Mladinski odsek se Našemu domu prav toplo zahvaljuje za njegovo pomoč pri delu, ki ni lahko.
PO ZANIMIVOSTI DOKUMENTOV, ki bodo prvič objavljeni, bo Zbornik-Koledar Sv. Slovenije za leto 1962 nedvomno Vzbujal pozornost.
ČUDO V MORONU
5. XI. se bo vršila na Pristavi prva slovenska prireditev, na kateri ne bo ne tombole ne srečelova.
Vemo, da tega ne morete verjeti, toda pridite na Pristavo in 8e boste prepričali.
W.V.WiV.V.W.'AV.WW.V.W^WAVAW.V^AVJWiW.VW/;
12
XI.
1961
/
YAPEYU 132
L
OB 17. uri
„GALLUSOV" KONCERT
. Vstopnice po ? 40, 30 in 20 v predprodaji v delikatesni trgovini Vester—Maček, Liniers in pri vseh članih zbora. Tudi jih lahko rezervirate po telefonu 653-4648.
Sfi^uvwwuvvrtn/www\jwuwwwvwvwtfuvwvvwwvivwwwyvvuwui
OBVESTILA
Duhovne vaje za izobražence bodo v dneh 17-, 18. in 19. novembra v za. vodu pri oo. maristih v Pilarju. Vabimo člane Slov. kat. akad. starešinstva, člane Slov. akad. društva in vse izobražence, da «e jih udeleže v čim večjem številu. V tem času napetosti in zmede si pritrgajte vsaj nekaj dni za priboritev notranjega miru. Začetek v petek zvečer, dne 17. novembra, oziro. ma v soboto dne 18. nov. zjutraj. — Pridite!
Sestanek fantov in mož iz biv. ta borišča Trani bo dne 12. novembra v Carapachayu. Ob pol 12. uri bo skupna maša za pok. Viktorja Fele, po maši v domu skupno kosilo v počastitev godu g. župnika Skvarče. Prijave se sprejemajo v nedeljo, 5. nov.: V Lanusu Franček Jager, v San Justu Janez Jereb, v San Martinu Janko Filipič. Vabljeni vsi z družinami, za otroke bo tudi poskrbljeno.
SLOVENSKA HRANILNICA z. zlo z.
zanesljivo hrani in dobro obrestuje Vaše prihranke.
Posojila pod ugodnimi pogoji. Alvarado 350, Ramos Mejia Ur. ure ob sobotah od 16 do 29.
VSEM LASTNIKOM
PLETILNIH STROJEV sporočamo, da domače podjetje
BRATA PIBER
San Justo, Pichincha 3973.
Izdeluje: Variador automático de frontura, aislador automática de colores.
Prednosti: Instalacija na licu mesta, zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
Adrogue Lanus Moran
Ramos Mejia San Justo San Martin
V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo.
____________________^	_______________ M	PRISRČNO VABLJENI!
ilOlOlOlOlOlOlOIOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOOiOlOlOBOlOBOlOlOilOIOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlO
Cenjenim strankam sporočam, da sem od 1. oktobra dalje na razpolago v novoustanovljenem študiju, ki posluje pod imenom CORTEZ CONDE, KREMŽAR, MAGISTER y asociados
contadores públicos nacionales v ulici Moreno 1623, 5. nadstropje, pis. štev. 2 — T. E. 45-5292 M. Kremžar
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
SLOV. DOM V SAN MARTINU SLOVENSKA BESEDA
Martinovanje
bo v soboto, dne 25. novembra
zvečer v vseh prostorih Slov. doma v San Martinu
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
AVAVsVoVAVmWcWíW.V.V
Glasilo slovenskih andinistov
GORÉ
je ravnokar izšlo v reprezentančni izdaji ob 10-letnici Slovenskega planinskega društva. Kupujte
Ooré, to edinO' planinsko revij«? v zamejstvu. Podpirajte tiskovni sklad S. P. D. Revijo dobite v slovenskih pisarnah na Ramón Falcón 4158, Capital.
«■	Í
ABOGADO
CARLOS S. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	1? Dpto D
T. E. 40-7636
PAKETE ZA BOŽIČ
najbolje in najceneje pošilja JADRAN PAK
Monte 2049, višina Rivadavie 6400, Capital
S Dnevno od 15-—19. ure, ob sobotah od 10. do 12.
Pismena naročila na naslov: Zdenka Kalečak,
Casilla Correo 340, Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani
S
F
Z
Dopoldne: začetek ob 11
Popoldne: začetek ob 15
MLADINSKA MAŠA ZBOROVANJE
TELOVADNI NASTOPI ODBOJKA PROSTA ZABAVA
0
S
■
0
■
o
5
5
■
o
m
o
■
o
n
n
Naše podjetje ne potrebuje trgovskih oglasov. 90% slovenskih rojakov, ki kupuje pri nas, je naša propaganda. Oglašamo zato, da podpremo slovenski zamejski svobodni tisk. Zato naši oglasi niso prazne besede. Naše ponudbe so prijateljski nasveti. Del našega dobička vedno na razpolago za slovenske kulturne in socialne potrebe. (Slovenske radijske oddaje, Socialni fond za potrebne rojake, darila slovenskim domovom in ustanovam znašajo nad pol milijona pesov.) Naše podjetje je Vaše prijatel jsko podjetje, ki Vam vedno nudi svoj prijateljski nasvet. Ne razmetavajte svojih težko prisluženih prihrankov. Ko se odločite za nakup katerega koli predmeta, ki ga potrebujete za Vaš dom, posvetujte se pri Vašem prijateljskem podjetju, ki Vam
zaupno priporoča najboljše. Obračajte se na LOJZETA NOVAKA izključno zastopstvo
BUCARI & GALLETTI
Avenida de Mayo 302, E. E.: 658-7083	(Novo ime za BUMAR, isti lastniki, ista postrežba)	RAMOS MEJIA
Nudimo poleg drugih najboljših znamk izdelke R. C- A. Víctor Argentina. TV aparate, hladilnike, radie, radio combinado, loščilce, srkalce za prah, mešalnike, pralne in šivalne stroje, estereofonične aparate in vse kar potrebujete za Vaš dom. V kratkem tudi velika izbira porcelanastega pribora, steklenega (kristalnega) pribora najboljše kakovosti kakor tudi kuhinjske
! posode in jedilnega ^pribora v jeklu (acero inoxidable).
Vse to po najboljših cenah in tudi na dolgoročno odplačevanje. Zaupajte nam Vaše možnosti in Vam bomo ustregli.
G. Lojze Novak sporoča cenjenim odjemalcem, da je sedaj na Razpolago v trgovini vsako sredo, petek in soboto.
0
■
o
■
o
5
5
■
o
5
■
o
■
o
'CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD H CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O H CD ■ CD 9 CD ■ CD ■ CD R CDI CD BI CD S CD ■ CD S O ■ CD B O ■ CD ■ CD O ■ CD BI CD H CD B CD B CD ■ O ■ CD B CD ■ O ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD It