85*
L^ NA
Piv
SRtD'
tJ*


1:Volii^?til —
.■«1
o*SKI DNEVNIK
Poštama plačana z gotovini	».
Ato. postale I gruppo t>CHa 400 lir
Leto XXXVII. Št. 255 (11.077)
TRST, sreda, 28. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MEDTEM KO SE JE SPADOLINI VČERAJ SESTAL Z ZASTOPNIKI INDUSTRIJCEV
SNEG NA SEVERU, VODA V BENETKAH, UJME NA JUGU

v •• *

Sindikat pripravlja nov enoten predlog o vlogi delavcev pri zajezitvi inflacije
Zveza CGIL-CISL-UIL pripravljena sprejeti vnaprej določeno stopnjo inflacije in draginjske doklade, če se vlada odpove obdavčevanju zgolj navideznih poviškov plač
RIM — sinočnje srečanje med predsednikom vlade in najvišjimi zastopniki zasebnih in javnih industrijskih podjetij ni prineslo v bistvu »ič novega ali nepričakovanega k prizadevanjem za zajezitev inflacije 1» ozdravitev italijanskega gospodarstva. Kot kaže predvčerajšnjim na sestanku z Lamo, Carnitijem in Benvenutom, je Spadolini naj-. Prej podal zelo črno sliko razmer, ki jih označujejo ponoven pospešek inflacijskih gibanj po začasnem poletnem premoru, poslabšanje malone vseh gospodarskih pokazateljev, od primanjkljajev zunanjetrgovinske bilance in vseh izmenjav s tujino, do upočasnjenja proizvodnje, ki je povzročilo naraščanje »odkrite* brezposelnosti prek 2 milijonov enot, «prikrite» pa na mnogo desetin tisočev delavcev in uradnikov v dopolnilni blagajni.
Kot prepričevalno sredstvo, da pridobi industrijce za sodelovanje Pri omejevanju inflacije v letu 1982 to najvišjo raven 16 odstotkov, ki je. poleg omejitve državnega primanjkljaja na 50.000 milijard lir, osnova proračunskih dokumentov, jim je Spadolini obljubil, da do kenea leta ne bo ukinil fiskalizacije socialnih dajatev, medtem ko je bil sindikatom obljubil, da bo za ta čas zamrznil nadzorovane cene in tarife za javne storitve. Za naprej
ph ni sprejel obvez, a je tudi včeraj predsednikoma Ccnfidustrie Merloniju in Intersinda Massacesi-ju, kot prej Lami, Carnitiju in Ben-venutu, dal jasno razumeti, da bodo morebitne nadaljnje «olajšave» odvisne od sporazuma med delodajalci in sindikati, ki jih je izrecno pozval naj v ta namen obnovijo prekinjena pogajanja za zmanjšanje stroškov za delovno silo, skladno s smotrom o zajezitvi inflacije. Predstavniki industrijcev so v
naj bi po eni strani zaščitili dejansko kupno moč plač, po drugi pa omogočili zadostitev pogoju o 16-od-stotni najvišji inflacijski stopnji, toda z določenimi jamstvi, ki bi jih morah dobiti tako od vlade, kot od delodajalcev.
Novi sindikalni predlog sicer še ni izdelan v podrobnostih, a vse kaže, da so CGIL, CISL in UIL premostili nesoglasja, ki so zadevala skoraj izključno vprašanje draginj-ske doklade, oziroma njene delne o-krnitve v skladu z vnaprej določeno najvišjo dopustno mejo inflacije. Zdi se, da je tudi CGIL sprejela kompromis, toda z določenimi pogoji, jamstvi in protivrednostmi za delovne ljudi. Gre v bistvu za na-
glavnem soglašali s Spadolimjevo s]ecinje: sindikati pristanejo na vna-oceno izredno težkega položaja m prejšnjo določitev inflacijske stopnje
16 odstotkov, čemur ustreza 45
so si oddahnili, ko je zanikal vesti o prekinitvi razbremenitve (za o-krog 7.000 milijard lir) njihovih izdatkov za socialne dajatve, saj bi taka odločitev povečala za 8 odstotkov stroške za delovno silo. Toda še največ pozornosti so posvetili vestem, da pripravlja sindikalna 'zveza CGIL - CISL - UIL nov enoten dokument o usklajenih ukrepih, ki
Confindustrie Merloni
(Telefoto AP)
točk draginjske doklade. Vlada se pa naj bi odpovedala obdavčitvi teh 45 točk draginjske doklade, tako pri delodajalcih, kot pri delovnih ljudeh. Tako bi delodajalci dejansko plačali za vsako točko po 2.300 lir (namesto sedanjih 3.300), ki bi jih delavci dobili v celoti v plačilnih kuvertah (brez klestenja davkarije). Obenem pa bi morala vlada z nadaljnjimi popravki količnikov ah odbitkov poskrbeti, da se odpravijo posledice inflacije (do ravni 16 odstotkov) na naraščajoče davčne odtegljaje na plačah.
Na osnovi teh predlogov bi se morala državna blagajna odpoveda-okrog 6.000 milijardam, od kate-iih pa jih je 4.500 (2.100 za letos in 2.400 za leto 1982) finančni minister že obljubil za davčno razbremenitev delovnih prejemkov. Če bi pa inflacijska stopnja presegla 16 odstotkov, oziroma 45 točk draginjske doklade, bi morali delovnim ljudem povrniti izgubo ali z doplači-koncu leta ali z nadaljnjo davčno razbremenitvijo ali z višanjem plač. Sindikat je torej z Velikim čutom odgovornosti pokazal, da je pripravljen' nuditi vladi dokaz zaupanja, da bo znala ukrepati za zajezitev inflacije, a terja od nje ustrezna jamstva. Na tej osnovi bo posebna komisija izvedencev vseh treh sindikatov sestavila dokončni dokument, ki bo vseboval predloge tudi glede odpravnin in obnovitve delovnih pogodb. S tem bo opravil svojo nalogo tudi nekoliko prek svojih dolžnosti in bo že v prihodnjih dneh mogel preveriti, ah navdihuje enak čut odgovornosti tudi delodajalce in samo vlado.
Val slabega vremena po vsej Italiji
Smrtnih žrtev tokrat niso zabeležili, škoda pa je precejšnja
Papandreu o odnosih Grčija-EGS
LONDON — V intervjuju za bri tanslco televizijo .je novi grški pre mier Andreas Papandreu izjavil da bi lahko prišlo do ponovnih po gajanj o pogojih za udeležbo Grčiji v Evropsko gospodarsko skupnost V tem primeru, je še dodal Papan dreu, bi ne prišlo do napovedanegs referenduma. Izjava soeialističnegj voditelja je dokaj v nasprotju ! predvolilnimi napovedmi, ko se ji zavzemal za brezpogojni izstop Gr čije iz EGS.
MADRID — Po daljšem premori so se včeraj obnovila dela konfe renče o varnosti in sodelovanju y Evropi. Delegacije so se sestale ni plenarnem zasedanju, na kateren so odobrili predlog dnevnega redi za prihodnje tri tedne. Zjutraj s< predstavniki ZDA in Sovjetske zve ve imeli neformalno srečanje, ven dar ni znano, o čem je bil govor.
....................»n...................
SKRAJNO NEVARNO PREVERJANJE MOČI IN VPLIVA MED DELAVSTVOM
Današnja enourna splošna stavka na Poljskem zaostruje spopad med Solidarnostjo in vlado
Sindikat še vedno išče kompromisne rešitve in postavlja pogoje za preklic stavke
VJSima pilLUit J C /.aum lUUi ucjiuaitunu vnuutv ucucoavfta “»uaiu
y IVICIlUVU	/
; (Dopisnik. Dela za Primorski dnevnik)
VARŠAVA 4' V poljskem političnem življenju so peresca pa se izmografu ponovno nevarno poskočila: v sedanji konfrontaciji bi lahko postala današnja opoldanska splošna stavka zadnje »preverjanje moči* s skrajnotragičnimi posledicami. To so baje spoznali tudi pobudniki protestne akcije, saj v svojem najnovejšem komunikeju vodstvo sindi-Solidarnost izraža pripravi je
kata
nost, da prekliče stavko, če bi prišlo do določenega sporazuma z o-blastmi.
Kot ocenjujejo politični krogi na Poljskem bi lahko med drugim splošna stavka radikalizirala razpoloženje na prihodnjem petem plenumu CK PZDP in na zasedanju poljskega parlamenta. Obe zasedanji i-mata za cilj snovanje programske
Hosein Mussavi novi kandidat za predsednika iranske vlade
Tudi Mussavi je zvest pristaš predsednika republike Kamneija
Predsednik vlade Spadolini in predsednik Uevo) pred včerajšnjimi pogovori
...................................................................................................................
Djuranovič o boju BO tokrat predlog predsednika republike prodrl?
namibijskega ljudstva
NEW YORK — Na včerajšnjem tosedanju sveta Združenih narodov *a Namibijo ob tednu solidarnosti * namibijskim ljudstvom in osvobodilnim gibanjem SWAPO so prebra-“ sporočilo predsednika ZIS Vese-“to Djuranoviča. V njem je re-tono, da vlada in narodi SFRJ vnovič izražajo vso podporo in so-hdarnost boju namibijskega ljud-stva pod vodstvom SWAPO za samoodločbo in neodvisnost.
Včeraj je minilo 15 let, odkar J® generalna skupščina OZN prekinila mandat Južne Afrike nad Namibijo in prevzela neposredno odgovornost za Namibijo. Celili 15 let namibijsko ljudstvo živi pod oku-Pacijo in nasiljem Južne Afrike, ki to spoštuje sklepov OZN ter na-toljuje izkoriščanje ljudstva in na-la,'„nih bogastev.
leden solidarnosti z namibijskim Ljudstvom in njegovim osvobodilnim gibahjem, je nadalje rečeno v po-slaniei Veselina Djuranoviča, naj bi j d®l nova prizadevanja za neodvisnost Namibije. ’ Mednarodna Skupnost se mora še močneje kot do kdaj angažirati za izvajanje “Prejetih sklepov v okviru OZN, Organizacije afriške enotnosti in gi-janja neuvrščenih. Dolžnost vseh držav je, da sprejemejo vse potreb-D® ukrepe, kar vključuje tudi u-. *’eP®- ki jili predvideva listina Združenih narodov in prisilijo Juž-n° Afriko k umiku iz Namibije.
Neločljivi del prizadevanj za neodvisnost Namibije pa je podpora toju osvobodilnega gibanja SWAPO. neuvrščene države so že na svoji Ustanovni konferenci pred 20 leti v Beogradu dale prednost odpravi tolonializma v svetu. Ta prednost v®*ja še zdaj. S svojimi zadnjimi »klepi v Alžiru in New' Delhiju so dale vso podporo pravičnim zahte-v?m za neodvisnost in osvoboditev Namibije in se zavzele za učinko-'ute ukrepe, Jugoslavija se bo še ’.aPrej najodločnejšp zavzemala za čimprejšnjo izvedbo sklepa o neod-V|snosti Namibije ter dajala vso P°dporo in pomoč pravičnemu boju 2amibi.iskega ljudstva pod vodstvom bVVAPo. (dd) •	'
NEW DELHI - Indijski ministr-*** Predsednik Indiijfc Randhi bp. (L tovembra odpotovala na uradni o-msk v Bolgarijo, Italijo in Francijo.
TEHERAN — Predsednik republike Kamnei je včeraj predložil kandidaturo mladega .arhitekta Mira Hoseina Mussavija, sedanjega zunanjega ministra, za predsednika iranske vlade. Predsednik parlamenta Rafšandžani je prebral daljše pismo, v katerem je Kamnei o-brazložil, zakaj je predlagal Mussavija, ob koncu pa je zahteval od parlamenta naj razpravlja o njegovi kandidaturi. Kot znano je parlament prejšnji četrtek zavrnil Ka-mncijcv predlog, da bi za predsednika vlade izvolili Alija Velaja-tija, zvestega pristaša predsednika republike. Dejstvo je politične opazovalce v Teheranu dokai presenetilo, saj Kamnei ni samo predsednik republike, temveč tudi generalni tajnik vladajoče stranke islamske republike in ugleden verski vo-
ditelj šiitske verske ločine.
Zavrnitev Velajatijeve kandidature gre pripisati nasprotovanju med konservativno linijo visokih verskih dostojanstvenikov in radikalno linijo. ki .jo zagovarja predsednik republike Kamnei. Tudi Mussavi je zelo blizu tej radikalni liniji, ki se izraža predvsem v izredno trdi politiki do Zahoda, vendar, za razliko od Velajatija. Mussavi uživa dokajšnjo podporo v parlamentu.
kandidat za predsednika vlade se je še kot študent vključil v skupine, ki so nasprotovale diktaturi šaha Pahlavija. Bil je član revolucionarnega sveta, ki so ea potem razpustili in je bil po strmoglav.ie nju šaha član centralnega komiteja stranke islamske republike.
Včeraj so sporočili, da nihče ne bo mogel obiskati aiauilaha Homei-
Pogajanja EGS - Jugoslavija za sprejem «grškega protokola**
LUKSEMBURG — Zunanji ministri EGS so praktično deblokirali nadaljnja pogajanja z Jugoslavijo o sklenitvi tako imenovanega »grškega protokola*, vendar kaže, da je tudi ta korak še premalo, da bi bili obe strani končno zadovoljni.
Deseterica namreč načelno pristaja na zmanjšanje dodatnih taks za uvoz jugoslovanske govedine v EGS* kar so za zdaj zavračali. Brez tega bi bila nadaljnja pogajanja brez pomena, vendar tudi stališče ministrov ni dovolj, da bi lahko videli konec pogajanj, ki so se vsaj z jugoslovanskega stališča, že neskončno zavlekla.
Na sestanku sta Francija in Irska umaknili veto in načelno pristali na vprašanje redukcije dodatnih taks za jugoslovansko meso. Evropska komisija, katere člani so se pogajali z jugoslovanskimi predstavniki je predlagala, da bi se takse zmanjšale za 75 odstotkov. To je korak naprej, vendar še vedno premajhen, da -bi jugoslovanski izvozniki dobili manevrski prostor, (dd) -
nija vsaj za petnajst dni. Uradne vesti trdijo, da se Homenei hoče posvetiti premišljevanju in molitvi pred skorajšnjimi svetimi meseci islamske vere. Drugi trdijo, da ima osemdesetletni Homeini spet težave z zdravjem in se ne sme utruditi.
Tudi včeraj so se v vsem Iranu nadaljevale obsodbe in usmrtitve. Enega najbolj znanih teheranskih trgovcev so obsodili na sto udarcev z bičem, leto dni zapora, sto-milijonov rialov globe (baje poldruga milijarda lir) in na zanlembo imetja, češ da je skril velike količine življenjskih potrebščin, ki jih je potem naskrivaj prodajal Prvi del obsodbe so že izvedli vpričo ljudstva sredi teheranskega bazarja.
Poročajo tudi o usmrtitvi sedmih članov levičarske organizacije mu-džahedinov. medtem ko so baje osem 'voditeljev te organizacije aretirali v Isfahanu.
Varnostni svet ni izbral kandidata za tajnika OZN
NEW YORK — Varnostnemu svetu 0234 ni uspelo izbrati kandidata za generalnega ta jnika svetovne or ganizacije. Tako kandidaturo dosedanjega tajnika Kurta VValdheima kot tudi kandidaturo tanzanijskega zunanjega ministra Salima Ahmeda Kalim a jc zavrnil eden od stalnjh članov varnostnega sveta* ki ima pravico do veta. Kljub tajnemu glasovanju se je izvedelo, da , nasprotujejo kandidaturi tanzanijskega zunanjega ministra ZD V veto proti VValdheimu pa je baje dala LR Kitajska.
platforme, ki bi združevala vse rodoljubne sile v iskanju izhoda iz krize.'Tak napor pa bi bil neuspešen brez sodelovanja in podpore najbolj množičnega družbenega gibanja — sindikata Solidarnost. Sindikalno vodstvo pa ne priznava- take oblike sodelovanja.
Množična udeležba na splošni stavki bi pomenila, da večina delavstva izraža nezaupnico vladi in odločbam zadnjega, četrtega plenuma CK PZDP. Partija je zato sprožila široko kampanjo prepričevanja svojih članov, da se ne udeležijo splošne stflvk6>	"*
V	takem položaju se PZDP obra-
ča za pomoč zavezniškima' strankama, kmečki in' nacionalnodemokra-tieni. Vodstvi obeh strank sta v’teh dneh podprli pobudo generala Jam-zelskega o ustanovitvi »koalicije sil razuma in sporazumevanja*. S sestanka komisije za medstrankarsko sporazumevanje- so trije voditelji poljskih političnih strank pozvali poljski narod, naj brani ustavno u-reditev.	.
»Nadaljuje se. propad gospodarstva, trgajo se gospodarske vezi med mestom in vasjo, ogroženi šo temeljni interesi družbe, ljudstva in države*, trdi poziv, ki obtožuje «skrajne sile* sindikata Solidarnost, da zavirajo in preprečujejo vse stabilizacijske napore vlade in tendenciozno ocenjujejo napere oblasti pri uveljavljenju reda in spoštovanju zakonitosti.
V	pozivu trdijo, da oblast ne o-groža obstoja novega sindikata, da ni nobenih razlogov za proglasitev splošne stavke, ki bo služila predvsem tistim, ki ne skrivajo svojih naklepov rušenja socializma in prevzema oblasti.
Po občutkih tukajšnjih opazovalcev bi lahko preteči ton takega poziva naletel na čisto nasproten u-činek. Številne »divje* stavke, ki so zajele 20 od skupnih 49 vojvod štev, pričajo, da je vodstvo Soli-
-darnosti izgubilo nadM&stvcg	folffiif nost
nad regionalnimi sindikalnimi vod- naj prekinej, stvi. Počasno odpravljanje vzrokov* krize in vedno bolj katastrofalen položaj, na tržišču vodijo k hitri radikalizaciji «baze», ki lahko še poslabša svoje razpoloženje Da se vodstvo Solidarnosti zaveda nevarnosti nenadzorovanih spopadov, dokazuje njegov zadnji odgovor vladnemu odboru za sodelovanje s sindikati. Kljub trditvam, da oblasti še vedno uporno zavračajo ah prezirajo konstruktivne predloge Solidarnosti za izboljšanje oskrbe z uvajanjem družbenega nadzorstva nad stabilizijskimi ukrepi državne administracije, sindikat odpira vrata novim kompromisom.
zahtevi od oblasti; prekinejo napade proti sindikatu, kar jč osnovni pogoj za preklic današnje stavke. Poudarja tudi, da je pozvala vse svoje članstvo naj prekine krajevne, protestne akcije. *	■
Do sedaj so se vsi taki pozivi izjalovili, da je lahko partijsko glasilo <Trybuna Ludu* v svojem včerajšnjem uvodniku sklicujoč se na pregovor:. »Kdor ne dela, naj tudi ne je» pozvala morebitne stavkajoče. naj med prekinitvijo dobro pomislijo o posledicah. «Trybuna Ludu* je prepričana, da se bodo vsi pozivi izjalovili saj je državo že zajela »stavkajoča euforiia*.
1LIJA MARINKOVIČ
Napis pred steklarno tem obratu stavkajo
Sandomierzu dovolj zgovorno pove, da tudi v
(Telefoto AP)
■iiiiiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiuiifiiMiiiMiiiuiiiiiiiifmimiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimuiiHiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiMiiiiiimiiiiAiiiiiiimi
OB AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU
Dvojezične prireditve na Koroškem
CELOVEC — Dober večer sosed. Guten Abend Naclibar, je bilo geslo dvojezičnih prireditev, ki so jih priredila slovenska prosvetna društva v . štirih krajih južne Koroške ob avstrijskem državnem prazniku zadnjo soboto in nedeljo. Te kulturne prireditve v obeh deželnih jezikih s kulturnimi ustvarjalci in zbori obeh narodnosti na Koroškem naj prispevajo k dejanskemu zbližaniu ter k večjemu razumevanju problemov slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Zastopniki slovenskih prosvetnih društev so v svojih govorili ponovili lojalnost do Avstrije, prav pčtoBno pa opozorili na delež koroških Slovencev za Osvoboditev Avstrije in na to, da člen 7 avstrijske državne pogodbe še vedno ni izpolnjen'. Prav na zadnjem velikovškem primeru so ugotovili, da v takih razmerah ne moremo govoriti o enakoprav-
nosti koroških Slovencev, kar pa je tudi dokaz, da so potrebna takšna srečanja in takšne kulturne prireditve. Med številnimi gosti — prireditve je obiskalo okoli 800 ljudi — je bil tudi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner, ki je v železni kapli: v svojem govoru med drugim, dejal, da kot v drugih vprašanjih tudi v manjšinskem vprašanju nikoli ne moremo govoriti o neki dokončni rešitvi.
Na te prireditve so vabila slovenska prosvetna društva iz Dobrle vasi, Radiš, Šentjanža in Železne kaple. Nastopali so doimči pevski zbori, domači slovenski pesniki in piša':!ji, med drugim pa so kot gostje sodelovali moški kvintet iz Grebinja, kvartet iz Šentruperta' mešani zbor iz Ledine, moški zbor AGV Bistrica v Rožu ter mešani zbor in pevski krožek iz Grebinja. (Sindok)
RIM — Sneg v Alpah in Abruzzu, povodenj v Benetkah, ujma v A-veliinu, preplah med prebivalstvom zaradi z vodo prenapolnjenimi rečnimi strugami. Že po 24 urah neprekinjenega slabega vremena širom po Itaiiji je obračun dokaj težek. Smrtnih žrtev na srečo tokrat ni bilo, škoda pa je precejšnja.
V	Benetkah je po sorazmerno dolgem času voda spet narasla nad morsko gladino. Burja se je spremenila v jugo, kar je vse valove preusmerilo v beneško laguno. Ponoči je voda narasla na 140 centimetrov, okoli 10 ure pa zopet na 120 centimetrov. Velik del zgodovinskega središča mesta, vključno ■ Trgom sv. Marka je bil poplavljen. Hitrost, s katero je voda narasla, je presenetila marsikaterega trgovca, kateremu ni uspelo pravočasno zapreti trgovine. Škoda je tudi za njih precejšnja. Občinski meteorološki urad spremlja razvoj dogodkov s precejšnjo zaskrbljenostjo. Upajo, da bo nad mestom zopet zapihala burja, ki je v preteklih lepili že večkrat »rešila* Benetke. Precej nevšečnosti beležijo tudi v Chioggi in Cacrlah.
Na Jugu je bilo najhuje v Avelli-nu. Mešanica dežja, vetra in strel neobičajne silovitosti je spravila v obup prebivalstvo. Tudi tokrat so bili najbolj prizadeti prebivalci potresnih območij, saj jim razne montažne hišice ne nudijo najbolj varnega zatočišča. Štirideset centimetrov blata je rezultat včerajšnjega deževja.
Val slabega vremena je zajel tudi Neapelj in njegovo bližnjo okolico. Gasilci so imeli polne roke dela. Številne kleti in enonadstropna stanovanja so bila poplavljena. Veter je izkoreninil več obcestnih dreves, kar je v precejšnji meri oviralo premet v mestu. Vrhu tega so bile poškodovane tudi nekatere ceste.-
Nič bolje ni bilo v Toskani. Narasli Arno je poplavil nekatere predele pri Pizi in poškodoval neki most, V Firencah so noč prebedeli ob nenehnem strahu, da bo Teka premagala odpor jezov in prestopila bregove. Sneg pa je pobelil apeninske vrhove v pokrajini' Pistoie.
V	Alpah so vsi najbolj znani prelazi zaprti. Promet ovira približno en meter visoka snežna odeja, ki pa sicer dokaj naglo kopni, tudi zato, ker je temperatura skoraj povsod nad ničlo. Brez verig si seveda prehoda čez alpske prelaze ni moč predstavljati. Zaradi nevarnosti plazov pa so prometu zaprli številne prehode na Tridentinskem. V turističnih naseljih kot so na primer Cortina, Sappada in Falcade je padlo za okoli 60 centimetrov snega, kar je presenetilo tudi najbolj optimistične — in nepripravljene — turistične delavce.
Ponekod pa gledajo na zgodnji jesenski sneg s precej večjo mero zaskrbljenosti. Nekateri predeli v Tri-dentu..so povsem osami,ieni, ponekod pa primanjkuje električni tok. Tudi telefonske zveze so prekinjene.
Kaj pa vremenske napovedi? Fronta slabega vremena se postopoma premika proti balkanskim državam. za njo, iz Francije pa že prihaja novo slabo vreme. Skratka, obeta se nov »črn* dan.
Jugoslovanska ladja nasedla pri Pelješcu
KORČULA — Motoma ladja Boka, last kotorske Jugooceanije ki ■je predsinoči nasedla na čeri med zalivoma Mokai in Postup pri Pelj-šcu, je še vedno oprta na podvodne skale in morsko dno. Ponoči in včeraj zjutraj sta priplula na pomoč remorkerja splitskega Brodo-spasa, vendar se zaradi močnega južnega vetra in neurja reševalci ne morejo približati nasedli ledji, tako da čakajo, da bi se neurje poleglo.
V	ladjo je vdrla voda. vendar še ni znano, kakšne so poškodbe, ladijske motorje so ugasnili, s oo-sadko pa za zdaj ni mogoča nobena zveza. Po še nepotrjenih podatkih je ladja Boka z nosilnostjo 10,150 ton plula . iz Kardeljevega proti Mehiki, natovorjena z rudo in cementom. Znano pa ie da noben član posadke ni ranjen (dd)
Odmevi na Ceauscscov ! govor o razorožitvi
BUKAREŠTA — Poseg romunskega predsednika Ceausesca v razpravo o omejevanju jedrskega orožja je naletel na pozitiven odmev v vseh zahodnih krogih. Kot znano se je Ceausescu zavzel za umaknitev tako ameriških «evroraket» kot sovjetskih «SS-20». V zahodnih diplomatskih krogih ugotavljajo, da je Ceausescove izjave moč tolmačiti z dejstvom, da je Romunija vse bolj odvisna od gospodarskega sodelovanja z Zahodom. Ceausescu je tudi izrazil upanje, da bo madridska konferenca o evropski varnosti in'sodelovanju privedla do pozitivnih rezultatov in da bo mogoče sklicati novo konferenco v Bukarešti ter se domenili tudi o evropski konferenci o razorožitvi.
28. oktobra 1S31

DANES V DVORANI MATIČNEGA URADA PROTESTNA JAVNA SKUPŠČINA
Sindikati obdolžujejo tržaško občino nepravilnosti pri izbiri popisovalcev
Pri pokrajinski nadzorni komisiji vložili priziv zoper ustrezni sklep občinskega odbora ■ Med popisovalci naj bi bila cela vrsta ljudi, ki do tega niso imeli pravice
DEŽELNI ZAKONSKI OSNUTEK V POMOČ ONEMOGLIM
Tajništva sindikatov tržaških občinskih uslužbencev v sklopu enotne zvezp CGIL - CISL - UIL so vložila pri pokrajinski nadzorni komisiji priziv zoper sklep občinskega odbora št. 3862 z dne 12. oktobra letos in zahtevala njegovo razveljavitev. Sklep se je nanašal na
&
Navodila za tist« ki še niso dobili popisnih obrazcev
Tržaški občinski urad za ljudsko štetje javlja, da je še vedno v teku razdeljevanje popisnih obrazcev. Kdor popisnice ni prejel na dom do 26. oktobra, mora sam ponjo — seveda z o-sebno izkaznico oz. enakovrednim dokumentom — in sicer na sedež enega od naslednjih periferičnih uradov:
vzhodni Kras - Proseška ulica 28 (tel. 220361); zahodni Kras - Prosek štev. 220 (tel. 211098); Rojan - Greta - Bar-kovlje - Ul. Solitro 10 (422531) in Miramarski drevored 119 (422604); Kolon ja - Škorklja -Ljudski vrt/ARAC (577159); Novo mesto - Nova mitnica - Ul. Giotto -2 (767609); Sv. Vid -Staro mesto - UL Colautti 3 (761129) in Pasaža Costanzi 2 (60459); Stara mitnica - Ulica Manzoni 10 (767852) in Ul. Set-tefontane 43 (761871); Sv. Ivan - Lonjerska cesta 1 (54022); Kja-din - Rocol - Ul. dei Mille 6 (772008); Sv. Jakob - Ul. S. Marco 5 (761833) in Ul. Orsera 3 (829085); škedenj - Čarbola -Ul. Roncheto 77 (824094); Sv. Sobota - Naselje sv. Sergija -Stara Istrska cesta 76 (828305) in Trg XXV aprila (824605).
Omenjeni uradi so odprti vsak delavnik (od 28. oktobra pa do 11. novembra) od 16. do 19. ure. Komur ni jasno, na kateri urad se mora obrniti, občina javlja, da lahko vsak delavnik med 9. in 11. ter med 16. in 19. uro zavrti zaradi pojasnil .-no od sledečih številk; 410-262 in 410 306.
nico; da tistim, ki so se udeležili izbornega postopka oz. pripravnih tečajev, ne bodo plačali izgubljenih 20 delovnih ur in slednjič, da je prišlo pri dodeljevanju popisnih pol posameznim popisovalcem do neverjetnih številčnih razlik, tako so nekateri prejeli 250, drugi višje število, a nekateri celo kar 450 po-pisnic.
O vsem tem bo govor danes ob 18. uri v veliki dvorani matičnega (anagrafskega) urada tržaške občine na javni skupščini popisovalcev, h kateri vabijo sindikati CGIL, CISL in UIL predstavnike vseh sredstev javnega obveščanja.
K vsemu velja pripomniti, da se nezadovoljstvo ne omejuje zgolj na tržaško občino, ampak tudi na širna področja drugod po Italiji. Včeraj so popisovalci, kot znano, začeli dvigati izpolnjene obrazce, nikjer pa ni rečeno, da jih bodo tudi
izročili statističnemu zavodu Istat oz. njegovim oddeljenim uradom na občinah. To pa iz protesta, ker nočejo sprejeti obljubljenega jim prejemka po vzoru akordnega dela, ampak zahtevajo za opravljeno dolžnost osnovnih 800.000 lir, katerim gre prišteti še zavarovalninsko doklado, brezplačne vozovnice na avtobusih in drugih javnih prevoznih sredstvih ipd. Zavod Istat se je gornjim zahtevam brž postavil po robu, češ, vseh 140 milijard, ki smo jih dobili za štetje, smo že potrošili, niti lire ne premoremo več.
Zadnja beseda bo izrečena, kot kaže, prihodnji ponedeljek, ko se v Rimu sestanejo zastopniki občin in osrednje vlade.
VELIKO ŠTEVILO OSTARELIH NAREKUJE ODLOČNE UKREPE
Novi italijanski konzul v Kopru pri Colliju
Posebna komisija deželnega sveta je v prejšnjih dneh sprejela zakonski osnutek o domovih za onemogle in o pomoči za ostarele.
V naši deželi je za ostarele 25 javnih ali zasebnih zavetišč, ki lahko skupno sprejmejo 2146 ljudi. V Gorici je razpoložljivih 233 mest, v Pordenonu 461 mest, 394 v Trstu in 1050 v Vidmu. Razpoložljiva mesta je seveda potrebno primerjati s številom onemoglih in ostarelih. Po podatkih, ki jih je izdelal leta 1979 inštitut Istat, je bilo (govorimo za leto 1979) v naši deželi 270.905 ljudi, ki so krepko prekoračili šestdeseto leto in 34.328 ljudi, ki so prekoračili osemdeseto leto. številke torej dokaj zgovorno povedo, da je vprašanje ostarelih in onemoglih v naši deželi veliko, da ne govorimo o samem Trstu, kjer je odstotek starih ljudi med najvišjimi v Italiji. Če malo primerjamo številke, ki jih je posredoval inštitut Istat, z razpoložljivimi mesti v domovih za onemogle in če nadalje primerjamo razpoložljiva mesta v posameznih krajih, takoj zaslutimo, da gre za velik problem. V Pordenonu je na
• Deželni odbor je sklenil, da bo prispeval z osmimi milijardami in pol lir k prenovitvi zgradb tržaške-^ ...	„„ j... __________ ga velesejma in drugih sejmišč .
•mmilMHIIMIIIMmillllllllllllllllllllllllimMIIMIHIIIIMIIIIMUMIIIIIIUlMIIIIIIIIMmilMIIIIHIfllllllllllllUlllIlHIlilMIimimilimMIIIIMIHIllItUlllimiHIHIIIMHIHMI*
NA TISKOVNI KONFERENCI V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Komunisti včeraj predstavili dokumente o bližnjem strankinem deželnem kongresu
Kongres bo od 17. do 20. decembra v Trstu - Osnova za razpravo bosta dva dokumenta političnega značaja in dve resoluciji - Velika pozornost nerešenim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti
poveritev popisovalskih dolžnosti ob zadnjem ljudskem štetju.
Sindikati naglasa jo. da pomeni brnenjeni sklep kršitev zakona, v kolikor se pristojni občinski dejavniki pri izbiri popisovalcev niso poprej posvetovali s sindikalnimi organizacijami, kakor to izrecno predvideva člen 19 odloka predsednika republike št. 810 (1981). Prizivu bo trujejo sicer sledeče okoliščine, kot jih navajajo sindikalisti:
— pri izboru popisovalcev je ob-,&na neutemeljeno izključila mnogo ■mladih moči vpisanih na seznamu urada za delo — torej mladih sil bjrez zaposlitve, nasprotno pa je v ■vrste onih, ki jih je označila kot primerne za popisovalsko službo, vključila kandidate, ki na seznamu omenjenega urada sploh niso bili tn ki tudi niso imeli stalnega bivališča v tržaški občini, to pa je v nasprotju z vsebino člena 39 splošnega pravilnika, ki urejuje de lo občinskega osebja. Sindikati pripominjajo, da so se spričo nepravilnosti v postopku za izbor popisovalcev obrnili brzojavno na pokrajinsko nadzorno komisijo že 5. oktobra letos.
In še: pri navajanju nepravilnosti omenja tiskovno sporočilo CGIL -CISL - UIL, da med popisovalce niso bili sprejeti brezposelni, ki raz-polagajo z ustrezno rožnato izkaz-
Deželni kongres KPI bo od 17. do 20. decembra v Trstu;udeležili se ga bodo zastopniki vseh strankinih sekcij iz Furlanije - Julijske krajine, ki bodo delegate izvolile na conskih kongresih; za vsakih sto članov bo izvoljen en delegat, tako da se bo kongresa udeležilo okrog 250 — 280 delegatov iz cele dežele.
Komunisti se na kongres že dalj časa pripravljajo; izdelali so dokumente političnega značaja, ki bodo najprej predmet razprave v sekcijah in conskih skupščinah in nato na kongresu. Glavna diskusija bo vsekakor imela za osnovo dva politična dokumenta in dve resoluciji: o vsebini teh dokumentov in o pomenu kongresa, ki pada v zelo kritično obdobje deželne stvarnosti; so včeraj govorili predstavniki deželnega vodstva KPI s tajnikom Rossettijem na čelu na tiskovni* konferenci, ki je bila v prostorih časnikarskega krožka v Trstu.
Prvi od dveh dokumentov — orisal ga je tajnik Rossetti — je zgolj političnega značaja; v njem so zaobjeti predlog komunistov za premostitev sedanjega kriznega stanja in rešitev določenih problemov. V glavnem gre za že poznana vprašanja, komunisti pa so tokrat največjo pozornost posvetili zgolj štirim, po njihovem mnenju bistvenim vprašanjem:	To so medna-
rodna vokacija dežele, vprašanja obnove in razvoja, Trst, kot vsedržavni problem ter slovensko vprašanje in problematika furlanskega jezika in kulture. Velika pozornost. je tako posvečena analizi položaja v Trstu in predvsem pojavu iiste; iz dokumenta izhajajo jasne odgovornosti raznih državnih vlad in tržaške KD za nastali položaj ter se določa vloga, ki v tem kontekstu pripada KPI. Komunisti se nato v političnem dokumentu soočajo z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti, ki kot kot italijanska v Istri, predstavlja le obogatitev za oba večinska naroda in torej element utrjevanja do-
..............m........."...,mnm
PATRICIJI! V SPOMIN
^	, »"ja **	’ 'T
Neusmiljena usoda je v ponedeljek za vedno iztrgala iz kroga najdražjih in celotne naše skupnosti komaj 23-letnega Križana Patricija Košuto, zavednega in naprednega mladinca. Tragična vest je boleče odjeknila v kriški vaški skupnosU in povsod, kjer so pokojnega Patri-cija poznali in cenili kot fanta do-brega in živahnega značaja, skraj-ijo občutljivega in dovzetnega do problematike naše narodnostne skupnosti in sindikalnega gibanja v Tr-
»tu.	.
Za tiste, ki smo ga poznali in se z njim skoraj dnevno srečevali v domu Albert Sirk v Križu je bil pogovor s Patricijem vedno prava obogatitev. Od njega si zvedel vsakič nekaj novega, nekaj pnstneaa, U ga je venomer označevalo. Bil je
informiran in sledil vsem dogajanjem, ki so zadevala njegovo usodo kot Slovenca in delavca. To potrjuje njegova angažiranost v kriškem kulturnem življenju in v sindikalnem gibanju, kjer je bil Patricijo znan kot zelo pripravljen m obetajoč sindikalist. Se v ponedeljek zvečer smo se z njim dogovarjali o pripravah na srečanje kriške mladine, ki bi moralo biti na sporedu danes in na katerega je mladinski odsek KD Vesna polagal velika u-panja za bodočo dejavnost. Bil je kot vedno optimist in je znal ta optimizem posredovati tudi ostalim mladinkam in mladincem, ki so skupno z njim ustanovili mladinski krožek. »Nasvidenje v sredo,> nas je v ponedeljek pozdravil z običajnim nasmeškom. Kdo bi si mislil, da ga ne bomo nikoli več videli.
Patricijo je bil zelo dosleden in odločen pri svojih načelih, rad pa je debatiral tudi s tistimi, ki niso bili istega prepričanja. V nekaj letih se je razvil v perspektivnega
brih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Nerešeni problemi slovenske manjšine so problemi pravic, ki jih je treba manjšini priznati po 35 letih republike; gre za probleme demokracije, kulture in tudi za politične probleme. Kar je doslej preprečilo rešitev teh vprašanj so šovinizem, nacionalizem in volilne zaskrbljenosti strank, ki so na vladi. Komunisti v dokumentu zato poudarjajo, da sedaj ni več časa za odlašanje: parlament se mora s tem vprašanjem spoprijeti v najkrajšem času.
Drugi dokument — orisal ga je član strankinega deželnega komiteja Paiza — pa se dotika zgolj problemov notranje ureditve stranke. "Deželni Komite je namreč sklenil, da bo sekcijam v predkongresno razpravo predložil specifični do-'ktrrftčnt “‘'o'■'“iVotranjih problemih stranke: taka odločitev se uokvirja v splošno razpravo, ki se sedaj tudi s kritičnimi prizvoki odvija znotraj KPI z namenom, da bi stranka obnovila metode dela in tudi politično direkcijo, ki bi se bolje usklajevala s spremembami družbi in bi bila tesneje povezana z ljudskimi masami.
Prva od dveh resolucij, ki jo je orisal član deželnega tajništva A. Pascolat, obravnava samo gospodarska vprašanja in predlaga kako premostiti sedanje krizno stanje. Zaustavlja se ob splošnem deželnem in vsedržavnem kriznem stanju in ob odgovornostih deželnega odbora; nadalje obravnava vprašanje mednarodne vloge naše dežele, vlogo državnih soudeležb podjetnikov, sindikata, kmetijstva, kreditne politike itd. V resoluciji je tako med drugim rečeno, da morajo imeti vladne in deželne oblasti u-činkovitejšo vlogo glede gospodar skih pobud, ki jih predvidevajo o-simski sporazumi o kooperaciji med Italijo in Jugoslavijo.
Druga resolucija, ki jo je predstavil načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu R. Pascolat, pa se dotika ustavnih problemov za razvoj in avtonomijo dežele. Komunisti predvsem zahtevajo, naj bi dežela imela drugačno vlogo, kot pa doslej, zato zahtevajo popolno izvajanje statuta, raztegnitev določil zakona štev. 382 o decentralizaciji in pa ustanovitev posebne komisije, ki naj bi revidirala in spremenila deželni statut.
O vseh teh vprašanjih bo odslej tekla razprava v posameznih sekci-jah in v conskih skupščinah, meseca decembra pa na deželnem kongresu komunistov Furlanije - Julijske krajine.
PSI, PDUP, DP in PR, a študentje so se sestali tudi s komunističnima parlamentarcema poslancem Antoninom Cuffarom in senatorko Jelko Gerbec, katerima so obrazložili vzroke protesta. Parlamentarca sta jim potrdila obvezo KPI, da se zavzame za naglo in pozitivno rešitev problema in tudi napovedala takojšnji neposredni poseg v tem smislu pri ministrstvu za šolstvo in zunanje zadeve.
UII	j® !«•*»**	* t'---’-------
sindikalista prej znotraj obrata VM, v katerem je bil zaposlen in nato v pokrajinskem vodstvu CGIL. Bil je med pobudniki uspelega posveta CGIL o pravicah Slovencev na de lovnem mestu in v družbi ter gotovo eden najbolj aktivnih članov v komaj ustanovi ieni slovenski komisiji tega sindikata.
Bil je celovito angažiran človek zato je njegova izguba toliko bol; boleča in bo občutena kjerkoli je bil prisoten v Križu, na delovnem mestu in v sindikalnih krogih. Dragi Patricijo, ne bomo te pozabili, tvoja dejavnost nam bo za vzgled za boljši jutri. Globoko prizadetim staršem. sestri Rožici in ljubljeni Danieli. pa izrekamo naše najiskrenejše
S°Žalje'	SANDOR TENCE
V KINU ARISTON
V	soboto predvajanje jugoslovanskega filma
V	tržaški kinodvorani Ariston bodo v soboto prvič v Italiji predvajali jugoslovanski film «Daj što daš», hrvaškega režiserja Bogdana žižiča, ki je u-spešno sodeloval na Festivalu jugoslovanskega filma v Pulju. Film bodo predvajali v okviru »Festivala festivalov* in to v posebnem ciklusu filmskih del, ki jih italijanska publika ni i-mela še možnosti videti. Predstavitvi filma, ki bo ob 16. u-ri, bo prisostvoval tudi režiser žižič, ki bo odgovarjal na morebitna vprašanja publike in novinarjev.
Predvajanje jugoslovanskega filma predstavlja v Trstu važen dejavnik kulturnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in je sad sodelovanja prirediteljev tržaškega »Festivala festivalov* in Festivala jugoslovanskega filma v Pulju, do katerega je prišlo ob posredovanju Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta ter filmskih hiš »Jadran film* ter »Croatia film* iz Zagreba. Film »Daj što daš* bodo predvajali ob 16. in ob 24. uri, vstop pa bo prost.
primer več prostorov v domovih za onemogle kot v Trstu, čeprav lahko kar na pamet zapišemo, da so poirebe v Trstu neprimerno večje od onih v Pordenonu. Zakon, ki naj vsa ta vprašanja prične urejevati, je torej vsekakor nujen.
Zakonski predlog, ki ga je sprejela deželna komisija, predvideva v ta namen dve milijardi in pol lir prispevkov in 700 milijonov lir letno (od leta 1981) za kritje finančnih obresti, ki jih bodo morale izplačevati posamezne ustanove. Sredstva bodo dodeljevale posamezne občine, ali pa občine, združene v socio-sa-nitarne enote.
Zakon namerava med drugim pomagati tudi revnejšim družinam, ki morajo skrbeti za ostarele ljudi in onemogle in ustanoviti središča, ki bodo delovala podnevi. Zakonski osnutek je posebna komisija sprejela soglasno.
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
l Verdijevim «Nabuccom» začetek operne sezone
Tržaško operno gledališče Verdi je sinoči začelo svojo novo sezono z uprizoritvijo Verdijeve opere «Na-bucco». Odsotnost vsakršnega zunanjega razkošja se je skladno ujemala s protestom, ki ga je pred začetkom predstave z odra prebral predstavnik delavskega sveta gledališča oziroma eden od članov zbora. Naslovljen na predsednika vlade, na deželne parlamentarce in predsednika deželnega odbora je protest, vseboval zaskrbljenost gledaliških delavcev, ke- v Italiji še vedno ni bil sprejet zakon, ki bi s temeljito reformo uredil vprašanje gledališč, katerim zaradi premajhnih in zakasnelih sredstev ter visokih pasivnih obresti grozi prekinitev dejavnosti. Nekoliko mučen uvod torej, kateremu so nekaj slovesnosti dali le uvodni akordi državne himne, kot je sicer v navadi ob vsakem začetku sezone.
Predstava je nato pod glasbenim vodstvom dirigenta Oliviera de Fa-britiisa tekla gladko in z vidnim kvalitetnim stopnjevanjem. Naslovno vlogo je pel finski bas-bariton Kari Nurmela, glavno žensko vlogo Abigaille pa je pevsko in igralsko suvereno podajala beograiska sopranistka Radmila Bakočevič, ki je za arijo v drugem dejanju tudi požela aplavz na odprti sceni. Lepo vlogo Fenene je ustvarila tudi naša mezzosopranistka Nora Jankovič. V ostalih vlogah so nastopili še Gaetano Scano, Alfredo Zanaz-zo. Giana Jenco, Gianfranco Cesa-rini in Dario Žerjal. Zbor ie mojstrsko uvežbal Andrea Giorai (spev v zadnjem dejanju je moral ponoviti). Režija je bila v rokah Da-ria Dalla Corteja. sceno in kostume je zasnoval Misha Scandella, koreografijo pa Flavio Benatti.
Občinstvo je predstavo v celoti lepo sprejelo.
Film «Divji deček» v A ris tonu za šole
V okviru revije «Šola v kino» bodo v kinodvorani Ariston vključno do sobote vrteli v dopoldanskih urah (začetka ob 8.30 in 10.45) film francoskega režiserja Francoisa Truffauta »Dinji deček*. Film je povzet po pripovedi Jeana Itarda iz leta 1806 in govori o poskusih, da bi prevzgojili in integrirali v družbo dečka, ki je preživel svoja otroška leta v aozdu. Delo ie po sebno primerno za dijake nižjih srednjih šol. Rezervacijo sprejema tajništvo kinodvorane (tel 741 093) od 10. do 11. in od 17. do 20. ure.
I	* ................. ~
Predsednik deželnega sveta Mario Colli je sprejel novega italijanskega generalnega konzula v Kopru Ludo-vica Tassonija Estenseja di Castelvecchio. Malo prej je Collija obiskal novi poveljnik tržaškega pristamsk -ga poveljstva adm. Sergio Piantanida. Na sliki: predsednik Mario Colli z novim italijanskim generalnim
konzulom v Kopru
ŠE DANES VPISOVANJE PRI KZ
17. novembra v Bruslju kmečka manifestacija
V torek, 17. novembra, bo v Bruslju velika protestna manifestacija, katere se bodo udeležili kmetje iz vseh držav Evropske gospodarske skupnosti. Manifestirali bodo, da bi od EGS zahtevali ugodnejšo kmetijsko politiko do sredozemskih držav; manifestacije se bo udeležilo tudi predstavništvo Coldiretti in v njo včlanjene Kmečke zveze.
Slovenski kmetje, ki bi se torej želeli udeležiti manifestacije, naj se že danes zglasijo v uradih ZK v Ul. Cicerone, kjer bodo prejeli vsa pojasnila. Vsekakor pa je že znano, da bodo v Bruselj odpotovali v ponedeljek, 16, in se vrnili v petek, 20. novembra, stroškov pa bodo imeli okrog 200.000 lir.
Mladinski krožek Prosek - Konto-vel izreka globoko sožalje družini ob prerani izgubi dragega Patricija.
Ob prerani izgubi Patricija Košute izreka ŠD Mladina družini iskre no sožalje.
Ob prerani in bridki izgubi priljubljenega tov. Patricija Košute izreka sekcija KPI J. Verginella iz Križa globoko sožalje prizadeti družini.
Gledališče «La Contrada» drevi v Bolju mu
Ljudsko gledališče «La Contrada» prične danes s svojo sezono 1981-82.
Prvo predstavo bodo gledališčniki tržaške skupine zaigrali nocoj, ob 20. uri v gledališču «F. Prešeren* v Bgljuncu. Občinstvu se bodo predstavili z mladinskim delom *Un due tre, petto in fuori, avanti il pid*. ki sta ga napisala„Zwno Conte in Lele Luzzati. Predstavo je režirala Luisa Crismani. glasbeno pa jo je opremil Oscar Prudente.
Igra je namen jena predvsem * o-trokom iz vrtcev in osnovnih šol, njena zgodba je pravljična, enostavna. vendar so jo igralci obogatili z domiselnim gledališkim izrazom.
Ob prerani izgubi Patricija Košute iz Križa izreka družini iskreno sožalje Mladinski odbor SKGZ.
Prijatelji in prijateljice sočustvu jejo s starši in s sestro Roži ob izgubi dragega Patricija.
Ob bridki izgubi dragega Patricija Košute izreka svojcem najgloblje sožalje družina Milič.
Odbor Ljudskega doma iz Križa izreka iskreno sožalje družini Košuta ob bridki izgubi Patricija.
• Zaradi tlakovanja ceste bo Ul.
Genova zaprta prometu in sicer od Ul. Cassa di Risparmio do Nabrežja 3. novembra.
.......................................lini.mm...... iniin.....hiiiiiii.i..»»•■■•■■umil
SINOČI V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Skupščina Krajevne zdravstvene enote izglasovala proračun za polletje 1981
Za proračun je glasovalo 44 svetovalcev, proti pa le misovci in radikalci
Cuffaro in Gerbčeva med tujimi študenti na tržaški univerzi
Tuji študentje, ki obiskujejo tržaško univerzo, nadaljujejo gladovno stavko. Sklep o tem so sprejeli na predvčerajšnji skupščini in ga utemeljili - kot je rečeno v njihovem tiskovnem sporočilu — z nezadovoljivim odgovorom akademskega senata glede vprašanja «nu-merus clausus*. Akademski senat — nadaljuje sporočilo — se ne mora izreči vse do petka, ko bo sestanek med rektorji vseh univerz . Italiji, a morebitne ukrepe v smislu »zaprtega števila* hoče pripisati odgovornosti ravnateljev fakultet in kakultetnih svetov.
»Numerus clausus* označujejo tuji študentje kot izrazito rasistično potezo, ki po eni strani zvrača po sledice krize na univerzi na najbolj šibke — torej inozemske — študen te, a po drugi strani nasprotuje ideji univerze — tržaške v tem primeru, ki naj bi bila most med evropskimi, sredozemskimi in vzhodnimi kulturami.
Solidarnost študentom na skupščini so izrekli predstavniki KPI,
Skupščina Krajevne zdravstvene enote je na sinočnji seji v dvorani tržaškega občinskega sveta izglasovala z veliko večino proračun za drugi semester letošnjega leta. Sprejetje »miniproračuna* (nanaša se le na dobo šestih mesecev, ker je bila tržaška zdravstvena enota ustanovljena 1. julija letos) ni bilo v dvomu. Predstavniki političnih sil so se namreč že prej domenili za izglasovanje dokumenta, da bi o-mogočili ustanovi čim lažje delo v teh prvih, kaotičnih mesecih poslovanja, ko se mora upravni odbor soočati s preštevilno vrsto vsemogočih problemov. Proračun je bil tako sprejet s 44 glasovi, proti pa se je izreklo 6 svetovalcev (radikalci in misovci).
Kljub formalnemu, skoraj enotnemu nastopu svetovalcev tržaške zdravstvene enote pa so prišli v razpravi na dan številni pomisleki na način uresničevanja zdravstvene reforme pri nas. Tako je bilo z več strani (predvsem komunistov) poudarjeno pomanjkanje avtonomije u-stanove pri sestavi proračuna, ki naj bi ga v bistvu — s svojimi denarnimi prispevki — nekako »prikrojila* deželna vlada. Slišati je bilo tudi ostre kritike zaradi krčenja državnih izdatkov za zdravstvo. Vse to onemogoča uveljavljanje zdravstvene reforme.
Krajevno zdravstveno enoto čaka
sedaj, po sprejetju proračuna, še dolgo trdo delo. Najprej se bo morala spoprijeti z vprašanjem notranjega pravilnika in osebja (predlog naj bi okvirno sprejeli do konca novembra), 1. januarja prihodnjega leta pa bo morala «prestati» še vključitev v svoje vrste vseh bolnišniških struktur (5) naše pokrajine.
• Prihodnje srečanje med delegacijama Furlanije - Julijske krajine in Bavarske bo meseca junija 1981 v Trstu ob priložnosti mednarodnega velesejma, katerega se bo u-radno udeležila tudi Bavarska.
Prehod v sapniku so s pincetami omogočili le v bolnici, kjer so zdravniki takoj uvedli intenzivno nego za oživljanje, čeprav je bilo Gridelovo stanje tudi po masaži srca izredno hudo.
KD Vesna izreka družini Košuta iskreno sožalje ob bridki izgubi dragega Patricija.
Godba na pihala iz Križa izreka družini Košuta iskreno sožalje ob prerani izgubi bivšega godbenika Patricija.
Družini Košuta izrekata sekcija KPI ter krožek ZKMI Devin - Nabrežina iskreno sožalje ob izgubi Patricija.
Mladinski odsek KD Vesna bi kriška mladina se klanjata spominu
Patricija Košute
zavednega in naprednega mladinca ter izrekata družini iskreno sožalje.
Vodstvo in delavstvo obrata VM d.d. sočustvujeta z družino ob ia-gubi
Patricija Košute
Tovariši in tovarišice CGIL, FLM, tovarniški svet in vsi delavci tovarne «VM» izrekajo iskreno sožalje svojcem ob prerani izgubi
tov. Patricija Košute

Prerano nas je zapustil naš dragi
PATRICIJO KOŠUTA
Pogreb bo jutri, 29. oktobra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo: mama Marija, papa Giuliano, sestra Roži in vsi sorodniki.
mm
Križ, 28. oktobra 1981
Prerano je odšel od nas
PATRICIJO
Vsem,
ki so ga imeli radi, sporoča žalostno vest
Danijela z družino
Križ, Trst, 28. oktobra 1981
Pridržana prognoza zaradi zadušitve s kosom gnjati
Na oddelku za oživljanje so sinoči kar štirje zdravniki skušali vse mogoče, da bi rešili življenje 52-letnemu delavcu Dariu Gridelu, ki je v nekem baru na Greti prenaglo zaužil kos gnjati. Meso se mu je zataknilo v sapniku in mu preprečilo dihanje Prvi so mu prisko čili na pomoč gostje lokala, vendar gnjat je bila pregloboko, da bi jo lahko s prsti premaknili. Tudi reše valcem Rdečega križa ni operacija uspela in ko so ga prepeljali v bolnico, je bil njegov srčni utrip že skoraj na ničli.
Neroden padec
med telovadno uro
Med telovadnimi vaiami na nižji srednji šoli «Fran Levstik* ie včeraj zjutraj 14-letni Roberto Furla-nič s Kontovela 159 nerodno nadel in si poškodoval desno roko Profesorica Dunja Albi ie ranieuega učenca nemudoma prepeliala v tr* žaško bolnico, kjer so mu no rent-gentskem pregledu ugotovili /lom podlahtnice. Roberta so sprejeli na ortopedskem oddelku, zdraviti pa se bo moral 40 dni.
Zbil jo je
na prehodu za pešce
Na nevrokirurškem oddelku so včeraj nekaj po 16. uri sprejeli 67-letno gospodinjo Vittorio Apollonio por. Norbeno. katero .ie malo prej na prehodu za pešce na Korzu Saba z vespo povozil 18 letni Fabri-zio Briganti iz Ul. D Annunzio 28. Ženska ie med nesrečo utrpela hude udarce na glavi, ob sprejemu pa je še vedno bila pod šokom. Zdravniki so zanjo izrekli 30 dni prognoze.
Dne 26. t.m. nas je zapustila naša draga
NORMA MAVER roj. UMEK
Pogreb bo danes, 28. t.m., naravnost v cerkev v Boljunec.
ob 11. uri iz glavne bolnišnice
Žalostno vest sporočajo: mož Alojz, hči Suzi, mati, sestra, brat z družino in vsi sorodniki.
Boljunec, 28. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Za vedno nas je zapustil naš predragi oče
ERNEST ALBERTI
Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 13. uri iz glavne bolnišnice v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo: hči Silva z možem Pierom, vnuka Stefano in Paolo, sestra Marija, brat Berto in drugo sorodstvo.
Boljunec, 23. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul, Zonta 2),
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
S S G
Slovensko stalno gledališče gostuje v sklopu Borštnikovega srečanja: danes, 28. t.m., ob 19.30 — William Shakespeare «Kar hočete* — Mestno gledališče ljubljansko; jutri, 29. t.m., ob 19.30 — Daniel L. Co-burn «Partija remija* — Ptuj in v petek, 30. t.m., ob 20. uri — Daniel L. Coburn «Partija remija*. — Lendava.
AVDITORIJ
Danes oh 20.30 Dario Fo in Franca Rame:- »Tutta časa, letto e chie-sa». Prenotacije pri osrednji blagajni. Abonenti, imajo 20 procentov popusta. -
NA PROSEKU OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
Kino
Aristop 16,00—22.00 »I cancelli del
hCieio*.
Ritz 18.00 «1 predatori deltarca per-duta*.
Eden 18.00 «1 predatori dell arca perduta*.
Grattacielo 16.00 «Scofltn di titani*.
Fepiee *16.00 »Atmosfera zero*. Sean Connerv.	•
Cristallo 16.30 «L’impero dei sensi H.». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Una moglie, due ami-ci, quattro amant;>>.
Capitol 16.30 «Cannibal ferox». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00—22.00 «l.a cruna dei-l'ago».
Nazionale 16.00 «Luce rossa alTRock fever«.
Filodrammatico 15.00 «Bordello a Parigi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Porno lesbo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Bruce Lee, 1’uomo piu forte del mondo*.
Radio 16.00 «Orgie pornoerafiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Samantha, le por-no femme*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Pris
SEM—
V počastitev spomina Pavla Povha, Norme Maver in Ernesta Albertija darujeta družini Bolčič in Bratuš 20.000 lir za izgradnjo Doma partizanov v Boljuncu.
Namesto cvetja na grob Pavla . Povha darujejo Milka, Karlo, Marica, Aldo, Mara in Roberto Žerjal 25.000 za ŠD Breg in 25.000 lir Skupnost družina Opčine.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 28. oktobra
*.... ... . .SIMEONI ,	|5
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 16.58 — Dolžina dneva 10.19 — Luna vzide ob 6.54 in zatone ob 17.42.
Jutri, ČETRTEK, 29. oktobra |	NARCIS
V Vreme včeraj: najvišja temperatu-i ra 14,2 stopinje, najnižja 10,9, ob . 18. uri 11 stopinj, zračni tlak 1007,6 mb narašča, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 88-odstotna, padlo je 3.8 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI | Rodili sta se: Alessia Stocca, A-t lessia Cociancich. i Umrli so: 83-letna Rosalia Besednjak vd. Filippi, 88-letna Antonia Černe vd. Morina, 79-letni Lorenzo Poslep, 84-letna Maria Rakar vd. Stokelj, 88-letna Giovanna Starec vd. Mlac, 71-letni Antonio Parovel, 68-letni Giovanni Bisiacchi, 73-let-ni Silvio Apollonio, 75-letna Albina Fulgosi por. Gallo, 91-letni Vittorio Cassetti, 50-letna Norma Umek por. Mauri, 80-letni Antonio Usilla, 90-letna Bellina Prosdocimi vd. Schia-volin, 76-letna Caterina Salvagno Por. Lugnani.
V	prostorih osnovne šole na Proseku je bil prejšnji teden redni občni zbor Združenja staršev šole in vrtca.
V	imenu Združenja je prisotne pozdravil predsednik Bruno Rupel, ki se je v svojem izčrpnem poročilu dotaknil vseh problemom, s katerimi se je ubadal odbor združenja od plodnega sodelovanja z učnim osebjem • šole, do malega zanimanja pristojnih- oblasti za delo Združenja, ter nato spregovoril še o nerešenem problemu poimenovanja šole po Ivanu Regentu, ki še vleče že vrsto let, nakar je nanizal nekaj smernic za bodoče delo odbora, ki mora nadaljevati z delom kljub izvoljenim šolskim organom, saj so združenja staršev nepogrešljiv dejavnik pri razvoju šolskega življenja. Rupel je svoje poročilo tako zaključil: «Skrbeti moramo, da se naši otroci prijetno počutijo v naši šoli in da v njej dobijo pravo vzgojo. Čuvati moramo našo šolo, ter ne smemo dovoliti, da bi jo ogrožali. Zadnji dogodki — požig arhiva na openski srednji šoli, po-mazanje dvojezičnih napisov osnovne šole v Borštu — nas opozarjajo še k večji budnosti in obenem enotnosti. To nam ne sme biti u-strahovanje, kajti tisti, ki so to podlo dejanje storili, naj vedo, da so s tem še bolj utrdili našo narodno zavest, kajti udarili so po skali, ki je iz trdega kraškega kamna in se zato ne zdrobi.*
Nato je stekel pogovor o šolskih volitvah, ki bodo 13. decembra. Prisotni so predlagali nekatera imena za predstavnike staršev v medraz-rednem svetu, nakar se je razvila
živahna diskusija, v katero so posegli prisotni starši, k' so ob koncu še izvolili nov odbor Združenja staršev šole in vrtca, katerega bodo sestavljale: Marina Doljak. Magda Cingerla, Kati Ban, Ivica Pra-šelj. Maja Rebula, Hedi Cibic, Miranda Blason, Vojka Sterni, Nadja Limbech, Marina Prašelj, Slava Križman in Alenka Kodrič.
t. _
; SIOVESSKO
TABOR mm
OPENSKI
GLASBENI VEČERI
jutri, 29. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma
koncert sopranistke Ljube Berce - Košuta Pri klavirju Anna Luci - Sanvitale
Danes praznujeta 30. obletnico poroke
MARIO in MILKA MEULA Se mnogo sreče v skupnem
življenju jima želijo
vsi svojci
f Čestitke
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9. Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel . 200 121; Sesljam tel 209 197; Zavije: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure tel 732 627. predpraznična od i4. do 21. ure in praznična od 8. dn 20 ure tel 68 441
Danes bo ugasnil pet svečk MARKO FERFOGLTA. Obilo zdravja In da bi bil vedno tako priden mu voščita noni iz Križa.
Razna obvestila
V znak žalovanja zaradi prerane izgube odbornika Patricija Košute odpade napovedano mladinsko srečanje v Križu.
Zadruga «Kriški breg« sporoča, da bo jutri ob 20. uri v osnovni šoli A. Sirk v Križu sklepno predavanje o kletarstvu, ki ga vodi agronom Vitjan Sancin.
KD Slovan sporoča, da bodo pevske vaje za sezono 1981 82 ob torkih za ženske in ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
Poziv prirediteljev manifestacij,« za mir
Enotni odbor za prireditev manifestacije za mir, ki je bil ustanovljen na pripravljalnem sestanku, katerega so se udeležili predstavniki 27 družbenopolitičnih organizacij zahodnega Krasa (krajevne uprave, sekcije, KPI, PSI, SSk, KD, VZPI-ANPI, ZŽI - UDI, slovenska in italijanska športna in kulturna društva) poziva še ostale organizacije, ki delujejo na celotnem kraškem območju, da pristopijo k tej pobudi. Napovedana manifestacija za mir bo v soboto, 7. novembra, v večernih urah in se bo odvijala v obliki pohoda z baklami z zbirališčem ob proseškem spomeniku NOB in pri Obelisku (Opčine) ter koncentracijo na Napoleonski cesti pod razglediščem blizu Kontovela.
Društva in organizacije s celotnega Krasa so vabljene, da se angažirajo pri organizacijskih pripravah in da se v ta namen udeležijo srečanja, ki bo jutri ob 20.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu.
NA POKRAJINI SESTANEK 0 GOSPODARSKI KRIZI
Jamstva za tržiški Detroit Dopolnilna blagajna v Podgori
Pokrajina bo v kratkem povabila v Gorico predsednika deželnega odbora Comellija ter odbornika De Cariija Na sestanku ni bilo predstavnika Friulie
Pavel Stranj predaval v Društvu slov. upokojencev
Na popoldanskem srečanju, ki ga je priredilo pretekli petek v Gregorčičevi dvorani Društvo slovenskih upokojencev, je bil tokrat gost Pavel Stranj, poznavalec in opisovalec zgodovinskih dejanj na Bližnjem vzhodu. Predavatelj je v približno encurnem razlaganju posredoval prisotnim res zelo zanimiv in jasen pregled krajev in ljudstev, predvsem Izraelcev in Arabcev* ki so že iz pradavnih -časov v središču velikih zogodovinskih dogodkov in naravnost usodnih preobratov, zlasti za zahodni svet, njegov razvoj in kulturo.
In ker je bližnji vzhod v zadnjih desetletjih postal spet kraj nevarnih političnih spletk in oboroženih spopadov, je Stranj prikazal predvsem odkrito ozadje teh dogodkov, ki so v prvi vrsti sad znane angleške kolonialne politike. Na’ zelo prijeten, poljudnoznanstveni način je odkrival in pojasnjeval zaplete, nepoznane zadeve, ter s pomočjo za to priložnost pripravljenih zemljevidov dal še jasnejšo sliko tistega, kar je z besedo razložil.
Za res prijetno in poučno predavanje so zelo številni prisotni odličnega Stranja nagradili z iskrenim priznanjem, ter mu izrazili željo, da bi jih še obiskal.
L. P.
O nevzdržnem položaju v trži-škem podjetju Detroit ter v podgorski tekstilni tovarni, so te dni razpravljali tudi na sestanku med člani goriškega pokrajinskega odbora ter predstavniki političnih strank, ki odbor podpirajo. Žal je bilo srečanje bolj informativnega značaja, kajti na pogovorih ni bilo predstavnika deželne družbe Friulia, predstavniki industrijcev, posebej tistih, ki se zanimajo za odkup, oziroma vstop v omenjeni dve podjetji pa so prosili za na-daljno odgoditev glede sprejemanja kakšnihkoli odločitev.
Položaj gospodarstva na Goriškem je skrajno zaskrbljujoč, je u-vodoma povedal predsednik pokrajine, prof. Silvio Cumpeta, ki je udeležence seznanil glede jamstev o skorajšnjem podpisu akta, ki bo na uslužbence podgorske tekstilne tovarne zagotavljal nadaljevanje dopolnilne blagajne katere rok je zapadel v prvi polovici avgusta letos.
Kljub temu ukrepu pa si je treba prizadevati za čimprejšnjo obnovitev dejavnosti, kajti sleherno nadaljnje zavlačevanje bi imelo hude posledice glede možnosti postopne obnove in uveljavljanja na tržišču, so ugotovili na sestanku.
Sklep nedavnega sestanka je tudi, da pokrajinska uprava čimprej povabi v Gorico predsednika deželnega odbora Comeliiia ter deželnega odbornika De Cariija ter od njiju zahteva konkretnih ukrepov za rešitev težkih vprašanj goriškega gospodarstva.
Glede nadaljnje usode podjetja Detroit pa so na sestanku sklenili od dežele zahtevati, da podjetju nudi nova jamstva za finansiranje proizvodnje, ki se mora nujno nadaljevati.
Poleg članov pokrajinskega odbora so se sestanka, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, udeležili tudi predstavniki I$D, (Longo) PSI (Dellago) in PRI (Sartori) ter deželna svetovalca Brancati in Co-cianni.
Pertinijeva odlikovanja
jugoslovanskim
funkcionarjem
Predsednik italijanske republike Sandro Pertini je odlikoval več tujih diplomatov in funkcionarjev nekaterih držav s katerimi ima Italija prijateljske stike. Med odlikovanci sta tudi Jože šušmelj, predsednik novogoriške občinske skupščine in Mario Abram predsednik koprske občinske skupščine, ki sta dobila naziv »Commendato-re». Z viteškim redom «Cava-liere di Gran Croce* sta bili o-dlikovana, med drugim Radko Močivnik in Marko Kosin, z redom »Grande Ufficiale* pa Silvo Devetak in Jemej Jan.
Dekret o podelitvi odlikovanj je bil objavljen v Uradnem listu štev. 266 dne 28. septembra letos.
Močno je včeraj snežilo tudi na Kaninu, kjer so okrog poldne namerili že okrog 25 centimetrov debelo snežno odejo. Če bodo padavine izdatne tudi danes in v prihodnjih dneh, potem lahko bovški turistični delavci računajo na razmeroma zgodnjo zimskošportno turistično dejavnost.
Večjih ovir na cestah na Goriškem in v Soški dolini ni. Tako so nam sinoči povedali pri stalni službi za notranje zadeve v Novi Gorici. Zaradi spolzkega cestišča pa kajpak priporočajo previdno vožnjo.
„„„„„.................m.......................................................
SPREJELI NAJ BI GA DO KONCA LETA
PO ENOMESEČNEM ZATIŠJU
SPET NEKAJ POLEMIKE ZARADI TOPLIH OBROKOV V VRTCIH
Ministrstvo potrjuje, da so postrežnice samo postrež-nice • Včeraj so sindikati sklicali sestanek županov
Vprašanje pripravljanja tople hrane v državnih otroških vrtcih, bivše ustanove Onairc, še ni bilo zadovoljivo rešeno v vseh občinah.
Pravzaprav izgleda, da bo o tej zadevi še precej besedi, predvsem na ravni sindikat — šolsko skrbništvo, oziroma sindikat občinske u-prave. Najbolj pa bodo pri celotni zadevi seveda prizadeti otroci, oziroma starši.
Tajništva šolskih sindikatov CGIL-CISL-UIL so za včeraj popoldne sklicala sestanek vseh županov go-riške pokrajine in to na šolskem skrbništvu, kjer naj bi končno objasnili položaj pomožnega osebja v otroških vrtcih ter pregledali mož-
Nov organik občinskega osebja v Gorici predmet podrobne in živahne razprave
Svetovalska komisija je temu vprašanju, ki se vleče že več let, posvetila že več>sej - Pogovori z rajonskimi sveti in sindikati
Zaprta cesta prek Vršiča Na Kaninu 30 cm snega
Če je prvi sneg sredi prejšnjega tedna le narahlo pobelil vrhove Julijcev, Trnovsko planoto in Nanos ter opozoril. da je zima pred vrati, pa. je zadnje poslabšanje vremena povzročilo v gorah že pravo zimsko-sneženje.
Tako so včeraj okrog poldne zadrli često preko Vršiča, zaradi zasneženega cestišča in zaradi nevarnosti plazov.
V posebni občinski svetovalski komisiji je v teku v teh dneh razprava o novem organiku občinskega o-sebja. Sprejel naj bi ga občinski svet do konca letošnjega leta. Seveda če ne bo novih težav. O novem organiku govorijo na goriški občini že več let, v tem času so zamenjali tri ali štiri odbornike za osebje in seveda je vsakdo vnesel nekaj svojega, predloge prejšnjih pa najbrž zavrnil.
Seveda je precej negodovanja med osebjem, kajti mnogi se čutijo prizadeti v od občinskega odbora predlaganih spremembah. Nekateri u-službenci se čutijo ponižane do kolegov, ki bodo napredovali, drugi ponovno menijo da so bile za to ali ono kategorijo premalo dvignjene plačilne stopnje. Kar otežuje vse skupaj je tudi dejstvo, da sedanji predpisi ne dovoljujejo povečanja števila uslužbencev. Treba se je o-mejiti na številčno stanje, ki je bilo pred nekaj leti, preden so stopili v veljavo omejitveni ukrepi. Nove o-sebe bo moč vzeti v službo le če pride do ustanovitve nove službe in zaradi tega so nove delovne moči po-tnebael, Skupno, e. uslužbenci, .mestnega podjetja za avtobuse, plin in vodo je v občinski služb1 nekaj več kot 700- ljudi. ■ -.	vi',-.' m .
Pred nekaj dnevi so se člani občinskega odbora, prav na predlog
svetovalske komisije, sešli s predsedniki in člani rajonskih svetov. Ti so jim predočili razne potrebe svetov v zvezi z uvajanjem decentralizacije. Hoteli so tudi, da se ojači u-rad na občini, ki je zadolžen za stike z, rajonskimi sveti. Največ pozornosti so zastopniki krajevnih svetov posvetili vprašanjem nadzorstva strani mestnih redarjev, smetarske službe, popravila raznih občinskih stavb.
Zastopniki štandreške rajonske skupščine so tudi omenili potrebo, da se uredi vprašanje rabe slovenskega jezika v delovanju skupščine.
O organiku osebja pa razpravljajo tudi uslužbenci na svojih skupščinah.
uiiiiiiiHiiMiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiuiiHiiiiiimmmmumMmmiiiiiiiiiimiiiiiimmmnmmiMmiit
Novo Fiatovo zastopstvo oživelo goriški korzo
Prosveta
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 29. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Razstave
V domu Albert Sirk v Križu je do 8. novembra odprta razstava Atilija Kralja. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, v petek in soboto od 20. do 22. ure.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza obvešča, da ho izpopolnjevala prošnje za kompenzacijske doklade za gorata področja
—	danes 28. 10., od 15. do 17.30 v Gročani v »SRENJSKI HIŠI«;
—	jutri, v četrtek, 29. 10., od 15. do 18. ure v prostorih DOMA ALBINA BUBNIČA v Repnu za repentabrsko občino;
—	v pelek, 30. 10., od 16. do 18.30 in v soboto, 31. 10., od 8.30 do
12.1 ure v prostorih športnega društva KRAS v Zgoniku za zgoniško občino.
Interesenti naj prinesejo s seboj osebne dokumente: osebno izkaznico in davčno številko. Prošnje naj vložijo vsi tisti, ki imajo pravico do vpisa v pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov.
BRALCI POZOR!
SAMO ŠE TA TEDEN
sprejemamo prednaročila za Jadranski koledar po ceni 18.000 lir (po 1. novembru cena 23.000 lir).
Prednaročila sprejemajo upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, Tržaška knjigarna in
VSI RAZNAŠAL« PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Mali oglasi
telefon (000) 79 46 72

MLAD par išče v najem ali nakup stanovanje ali hišo, tudi potrebno popravila, v okolici Trsta. Telefonirati na 225817 od 13. do 15.30,
FIAT 124 karamboliran — celega ali po delih prodam. Dragica Jenko, Žeje 5 - 64203 Duplje.
25-LETNI uradnik, z diplomo višje srednje šole, s pridobljeno izkušnjo, z namenom izboljšave, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Zaposlitev«.
BAGER gumaš atlas-oreinstein-po-cklein ali sličnega kupim takoj. Telefon 061-645044.
UGODNO prodam mladiča - nemškega ovčarja, čiste pasme. Telefon 040/208373.
ZADRUŽNA kraška mlekarna išče vodjo obrata. Pogoji: diploma višje srednje šole in opravljen vojaški rok. Zainteresirani naj se javijo na sedežu konzorcija »Grmada*, Ul. Cicerone 8/b ali telefonsko 040/62754. Prošnje sprejemamo do srede, 4. novembra.
26 LETNO dekle s petletno hčerko išče partnerja — črnolasega, sta rega do 38 let z resnimi nameni. Telefon 040 / 228-688 — vsak dan razen sobote in nedelje v jutranjih urah.
VINOGRAD velik 800 kv. m v Pod-lonjerju dajemo v najem. Telef. po 18. uri na št. 040 / 417-049.
NA VRHU je na prodaj enonadstropna hiša, približno 140 k v. metrov. Podrobnejša pojasnila po telefonu 0481/78-022.
PODJETJE z nadomestnimi deli za kmetijske stroje išče poslovodjo. Pogoji: komercialna ali trgovska izobrazba, nekajletna praksa, starost 35 - 45 let, sposobnosf vodenja personala. Poskusna doba 3 meseci. Osebni dohodek odvisen od sposobnosti in odgovornega mesta. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Poslovodja«.
JAPONSKE kreme, šminke in par-feme znamke SHISEIDO dobite na Opčinah po najugodnejših cenah. Kozmetika 90.
128 cnnpe 1100 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/743071.
PRODAM moderno, novo pohištvo: spalnico, dnevno sobo, spalni divan 'n predsobo. Telefon 040/ 811-186.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krmenki - 800 kv. m Telefonirati od 13. do 15. ali od 20. do 21. ure na št. 010/828866.
Panorama Korza Italija se v zadnjem času nekoliko' spreminja, po zaslugi nekaterih trgovčev in javnih ustanov, ki so se iz starega mestnega središča preselile na to ulico. Čez nekaj let bo južno od spominskega parka tudi nova pošta, že več kot leto dni pa je v tem predelu mesta tudi javna telefonska govorilnica SIP.
Odprtje novega zastopstva turin-ske avtomobilske tovarne FIAT pomeni nov korak v tej smeri. Že nekaj dni je zastopnik te največje italijanske tovarne družba bratov Aguzzoni, ki je sicer že prej zastopala neko francosko tovarno avtomobilov. Tistim, ki nabavljajo Fiatove avtomobile ne bo več treba skozi celo mesto do Svetogorske postaje. V veliki hali na Korzu 'Italija je družba Aguzzoni. odprla razstavni prostor, kjer je seveda moč najti vse izdelke turinske tovarne, ki sama zalaga skoro polovico avtomobilov, ki se prodajajo v Italiji. Delavnico za popravila pa imajo v Ulici tretje armade.
V nedeljo, ko so zastopstvo uradno "tvarjali je prišlo na ogled razstavljenih vozil ves dan več tisoč ljudi. Zjutraj so, kar brez govorov, odprli filialko, prišli so na slovesnost zastopniki pokrajine, občine in drugih ustanov. Ves dan pa so razstavišče obiskovali radovedneži tudi zato ker so vsi otroci dobili primerna darila in ker so vsi obiskovalci dobili
tudi številko, ki jim bo lahko koristila pri žrebanju, ki bo 2. novembra. Nagrada pa je avto fiat.
«
tudi v Gradežu
Italijanska televizija in radio sta včeraj poročala, da je močan veter predvčerajšnjim zvečer bil kriv za izredno «acquo alto« v Benetkah, ki so bile vse pod vodo, tako da je na Trgu sv. Marka voda dosegla izredno višino 80 centimetrov.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v Gradežu, kjer so v ponedeljek zvečer in delno tudi včeraj zjutraj imeli visoko vodo, «acquo alto» v vsem starem delu mestu. Seveda so prebivalci in trgovci i-meli kar precej škode.
Požar v tiskarni
Močan požar je včeraj popoldne, okrog 16.30, izbruhnil v tiskarski delavnici Viktorja Ceja, v Ul. For-mica 1 v Gorici. Na podlagi prvih ugotovitev je povzročil za okrog 10 milijonov lir škode, kajti zgorela je precejšnja količina papirja, kartona in drugega tiskarskega materiala. Menda se je ogenj razširil zaradi slabega delovanja peči. Gasilci so se trudili približno eno uro, preden so plamene povsem pogasili.
ski cesti št. 1 na odseku špeter ob Soči Foljan ter na nekaterih občinskih cestah, ki povezujejo Foljan in Redipuglio s Šempetrom ob Soči, na pokrajinski cesti št. 12 med Šempetrom, Soleschianom in Ron-kami.
Predavanja
V	NEDELJO V REDIPUGLI1
Omejitve prometa ob komemoraciji zmage
V	zvezi z nedeljskimi spominskimi svečanostmi v Redipuglii, je prefektura izdala ukaz o prepovedi prometa na odsekih' državne in pokrajinskih cest in sicer od -r8. ure do 13.30. Prepoved velja'* za odsek državne ceste št. 305 od mosta v Zagraju do_,Ronk, ..na .pokrajini;
Tudi ob nedeljah lahko kupite Primorski dnevnik tudi na TOLMINSKEM in sicer:
v TOLMINU v hotelu Krn v KOBARIDU v gostilni Kotlar in v BOVCU v kavarni na trgu
SLOVENSKO >STALNC> a GLEDALIŠČE V TRSTU
GLEDALIŠKA ŠOLA SSG
Vodstvo gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča v Gorici obvešča vse zainteresirane, da se bodo predavanja iz dramske igre pričela danes ob 18. uri na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Ulici della Croce 3.
Obrazložili vam bomo naše načrte in programe za letošnjo gledališko šolo.
Na današnji pogovor vabimo vse, zlasti pa mlade, ki se iz takih ali drugačn h razlogov še niso vpisali v šolo.
Goriškemu občinstvu bo jutri zvečer predaval zgodovinar, sociolog in publicist, senator Leo Valiani. Govoril bo o razpadu Avstro - Ogrske. Prireditev sodi v okvir kulturnih srečanj, pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave. Srečanje bo ob 18.30 v deželnem avditoriju.
JADRANSKI KOLEDAR in knjižno zbirko
lahko naročite še ta teden pri raznašalcih Primorskega dnevnika In poverjenikih ZTT. V Gorici je moč knjižno zbirko in koledar naročiti tudi v upravi Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1; v pisarni Zveze slovenskih kulturnih društev (Eli-jana Bensa),’Ul. della Croce 3; v pisarni Slovenskega planin-^škegš društva (Jožica Smet), Ul. Malta 2.
ne rešitve. Menda pa so s tem prekoračila določene pristojnosti, kajti šolsko skrbništvo je s pismom •17. oktobra letos precej polemično odgovorilo, da sestanka na skrbništvu ne bo, ker da sindikalne organizacije ne morejo šolskega skrbnika kar tako poklicati na sestanek.
Končno pa je te dni iz Rima prišel še odgovor ministra za šolstvo in to na vlogo, ki so jo septembra letos vložile nekatere občine trii-škega območja. Minister jemlje na znanje težave, s katerimi se soočajo tako upravitelji, kakor starši, vendar obenem potrjuje, da je pomožno osebje v otroških vrtcih zadolženo le za čiščenje prostorov in druga manjša opravila. »Zakon na dopušča izjem«, dobesedno navaja ministrstvo,' ki poudarja, da mora, jo občine poskrbeti vse potrebno za pripravo toplih obrokov.
Spričo te novosti smo včeraj zaprosili za šolskega skrbnika za pojasnilo, če vnaša pojasnilo Iz Rima kakšne spremembe. »Postrežnice morajo po mojem opravljati samo predpisane naloge, ne bom pa preprečil, če hoče katera od njih opravljati tudi dodatno delo.« Tak je bil odgovor.
Pozno zvečer smo izvedeli, da je do sestanka med šolskim skrbnikom in konfederalnimi sindikati le prišlo, vendar niso razpravljali o vprašanju pomožnega osebja v državnih vrtcih.
Kino
(Sorte a
VERDI 18.00-22.00 »Storie di ordi-naria follia*. O. Muti in B. Gaz-žara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15-22.00 «J. Bond 007, solo per i tuoi occhi«. R. Moore in C. Bouchet. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Porno »more bagnato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Viaggio nel orgasmo«.
PRINCIPE Danes zaprto.
/V m no (Sorico in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Srebrna puščica«. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Rdeča maska«. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 »Indijanski poglavar Tekumseh«. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORI« Danes- ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57,- tel. 84-87»
POGREBI:
Danes, 28. oktobra, v Gorici: ob 8. uri, Carlo Plet iz glavne bolnišnice v cerkev sv. Justa, ob 9.15 Corrinna Santalessa iz glavne bolnišnice v Tržič, ob 9.30, Maria Lucarini vdova Razzoli iz glavne bolnišnice v stolnico.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nico-16, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
PODATKI IZ SINDIKALNIH VIROV
Kljub gospodarskim težavam v Novi Gorici ni brezposelnosti
Na spiskih je sicer 457 moških in žensk, ki iščejo zapo-slitev, vendar je v občini hkrati 300 prostih delovnih mest in še več takih, ki jih še zmerom zasedajo upokojenci
V obdobju, ko v Jugoslaviji preživljajo gospodarske težave, je precej govora tudi o brezposelnosti. Vendar pa, kar zadeva Slovenijo, dela ne primanjkuje. Dogaja se namreč, da so posamezniki sicer vključeni v sezname brezposelnih, hkrati pa zavračajo ponujeno delo. Tako je tudi v novogoriški občini. Iz podatkov sindikatov izhaja, da je na širšem območju Nove Gorice 457 brezposelnih, od tega o-krog 300 žensk. Vendar pa hkrati ugotavljajo, da razne tovarne, podjetja in uštanove iščejo 300 delavcev oziroma uslužbencev. Na njihove razpise pa ni odziva.
Takšno neskladje pojasnjujejo s tem, da mnogi nočejo sprejeti dela, ki ni v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo oziroma stopnjo in vrsto izobrazbe. Tako na primer nekateri lesni tehniki nočejo neposredno v proizvodnjo, tehniki drugih panog pa ne k strojem. Kaže, da lahko žive brez stalne zaposlitve. Pojava sicer ne gre posploševati, vendar so primeri, da mnogi mladi ljudje, ki so končali šolanje

S PODPORO DEŽELE
MOŽNOST LEASINGA ZA INDUSTRIJCE V DEŽELI
Družba Locafit razpolaga z zadostnimi vsotami denarja
VČERAJ ZJUTRAJ
V trenutku ko je le malo denarja na razpolago in ko je ta pri bankah zelo drag postaja v marsikaterem primeru za industrijca ali obrtnika težko nabaviti si nov sodobni stroj s katerim bi lahko v podjetju povečali in izboljšali proizvodnjo. Zaradi tega je prišlo do ustanovitve nekaj večjih leasing družb, t.j. družb ki kupujejo stroje in jih dajajo v najem industrijcem ter obrtnikom. Razumljivo je, da so take družbe ustanovile banke, ki razpolagajo s precejšnjimi vsotami denarja in ga na tak način najbrž koristneje investirajo kot da bi ga industrijcu poso dile.
Goriška zveza industrijcev je te dni sklenila, v sodelovanju s podobnimi zvezami na področja naše deže-
le in samo deželno upravo, pogodbo z vsedržavno družbo Locafit, ki bo posloya!a na vsem področju Furlanije - Julijske krajine. Predsednik te družbe je dr. Nerio Nesi, ki je istočasno predsednik ene največjih italijanskih državnih bank.
Na goriški zvezi industrijcev pra vijo, da ima družba precej denarja da bi zadostila potrebam industrijcev za razne stroje na vsem deželnem ozemlju. Prošnje bodo rešili kar v petnajstih dneh, podjetja bodo morala plačevati takšne najemnine, da bo stroj praktično izplačan v treh do petih letih, upoštevajoč veljavne obrestne mere. Dobili bodo tudi pri spevek dežele v vrednosti petnajstih odstotkov, dobili bodo stroje v lea-singu v vrednosti 100 milijonov lir letnega izplačila.
STRELA IN GROŽNJA Z BOMBO KRIVA ZASTOJA NA ŽELEZNICI
Strela udarila v drog električne napeljave blizu Koprivnega - Napovedanega peklenskega stroja na progi ni bilo
V zadnjem času z železniško progo Trst - Tržič - Gorica - Videm nekaj ni v redu. Dovolj da pride nevihta, da kaka strela zadene v žice pa se ves promet na progi u-stavi. Tako je bilo v zadnjih letih že nekajkrat, tako je bilo spet včeraj zgodaj zjutraj, ko so morali ves promet po železnici med Gorico in Vidmom ustaviti nekaj ur, prav takrat ko največ ljudi gre na delo ali v šolo.
Da je bila mera zvrhana pa je poskrbel včeraj tudi neznanec, ki je na železniško postajo v Tržič telefoniral, da je peklenski stroj na odseku proge mpd Tržičem in Gorico. Spet so vlaki ostali na kolodvorih, policisti in železničarji so
progo skrbno pregledali, našli pa niso ničesar.
Iz dela rajonskih svetov
Danes 28. t.m.. ob 20.30 se bo v prostorih društva Naš prapor v Pevmi sestal rajonski svet za Pev-mo, Oslavje in Štmaver. Beseda bo spet tekla o razširitvi pokopališča, o športnem igrišču ter o taksi na odplake. Na sejo je predsednik sveta, Jožko Kosič, povabil tudi občinska odbornika za finance in javna dela.
V četrtek, 29. t.m. pa se bo v prostorih otroškega vrtca v Ulici Brigata Avellino sestal rajonski svet za Madonnino. Seja bo ob 20.30.
nočejo sprejeti dela. ker jih pač preživljajo starši, ali pa sredstva za življenje pridobivajo s priložnostnim delom oziroma na druge načine. Pri tem je izredno pomemben tudi dohodek, ki ga mnogim daje kmetijstvo.
če bi razmere bile kritične bi mnogi posamezniki gotovo sprejeli delo, ki bi bilo na voljo. To vsaj začasno, do premostitve težav, ko bi se lahko zaposlili v svoji stroki ali poklicu. Posamezniki, ki so na spiskih brezposelnih, se bodo kmalu morali odločili o tem, če sprejmejo ali ne ponujeno zaposlitev. V primeru, da dela ne sprejmejo bodo namreč izgubili denarno pomoč, ki jo zdaj daje Skupnost za zaposlovanje. Pri tem pa je potrebno: dodati, da izkušnje 'kažejo, kako bo potrebno spremertiti tudi usmeritev šolstva. V. prihodnje bodo pospeševali predvsem tiste šole, ki usposabljajo za poklice oziroma dela, ki so najbolj perspektivna in potrebna. To je cilj usmerjenega izobraževanja, ki so ga v Sloveniji uvedli v letošnjem šolskem letu.
Kar zadeva prosta delovna mesta potrebujejo v novogoriški občini najrazliohejše kadre, od delavcev za tovarno cementa v Anhovem, do u-čiteljev in profesorjev. Pri politiki zaposlovanja so dosegli velik uspeh s tem, da so 600 delavcem opuščene tovarne Cimos v Šempetru že zagotovili drugo zaposlitev. Na prezaposlitev čaka tako le še okrog 100 nekdanjih delavcev Cimosa. Sicer pa morajo v občini vsako leto zagotoviti okrog 400 delovnih mest za tiste, ki končajo razne strokovne in druge šole. Takšna delovna mesta bo moč zagotoviti predvsem z razvojem gospodarstva. Rezerve pa so tudi tam, kjer delovna mesta še zmeraj zasedajo upokojenci. Slednji se bodo morali pač postopno u-makniti tistim, ki bi se prvič zaposlili.
Razna obvestila
Na sedežu planinskega druživa
sprejemajo prijave za društveno martinovanje, ki bo 15. novembra v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave sprejemajo do 13. novembra, oziroma do oddaje razpoložljivih mest. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva bo društvo poskrbelo avtobus.
DRUŽINA RITMOV SE JE SE NEKOLIKO RAZŠIRILA
Z RITMOM ABARTH JE FIAT ODKRIL SVOJE SKRITE ŠPORTNE AMBICIJE
Športno različico ritma poganja dvolitrski motor, ki zmore 125 KM
Zadnji iz družine Taibot: samba

TURIN — Fiatov ritmo se je na tržišču v začetku zelo težko uveljavljal, oziroma ne s tako lahkoto, kot so mislili pri turinskem velikanu, ko so ga začeli prodajati. Površna izdelava in skromne zmogljivosti so pri tem imele prav gotovo odločilno vlogo. Zato so se pri Fiatu resno lotili tega vprašanja in ga najprej z obema modeloma 75 super in 85 super, potem pa z modelom 105 dokončno rešili. Ritmo je postal zanimiv tudi za zahtevne kupce. No, ko so to dosegli so sklenili dati ritmu tudi športno podobo. Obrnili so se na svojega tradicionalnega sodelavca, tovarno Abarth in ji poverili izdelavo športne različice.
Končni rezultat imamo pred seboj; rilmo abarth poganja 1995 kubični motor, ki zmore 125 KM, in presega 190 km na uro. Obuli so ga v široke Pirellijeve gume P6 ,ki merijo 185/6 - 14, medtem ko so platišča iz lahke litine. Ritmo abarth ima kar dva spoilerja, spredaj in tudi zadaj: prav slednji je tisti, tako trdijo v Abarthu, ki mu omogoča povečanje hitrosti še za kakih 2 do 3 km. Motor ima dve odmični gredi v glavi, ki izhaja iz argentinega, predelali pa so ga v športnem smislu. Tako ima na primer električno bencinsko črpalko, radiator za olje s termoventilom, poseben karter iz lahke litine, e-lektronski vžig, Abarthovo izpušno tev in končno petstopenjski športni menjalnik ZF. Uradne cene še niso sporočili.
TURIN — Novembra bomo tudi na italijanskih cestah lahko zasledili zadnjega Talbotovega novorojenčka, ki so mu nadeli nekoliko brazilsko ime <<samba». Gre za tri in pol metra dolg avtomobil, ki sodi v nižji razred, čeprav zagotavljajo tisti, ki so imeli priložnost videti »sambo* od blizu, da je znotraj še kar prostorna in da se pet oseb v njej udobno vozi. Italijanskim kupcem bo na voljo v petih različicah: LS in GL, ki bosta imela 954-kubinčni motor. GL in GLS s 1124-kubičnim motorjem in končno «cabriolet» (izpod svinčnika italijanskega stilista Pininfarine), ki so mu vgradili 1360-kubinčni motor, 72 KM in požene to športno različico do najvišje hitrosti 160 km na uro.
Konstrukcijska tehnika je za vse različice ista: gre za vozilo s pogonom na prednja kolesa, posamičnimi obesami, prečnim motorjem in elektronskim vžigom. Najbolj zanimiva je vsekakor študija tržišča, ki so jo opravili v Talbotu in v okviru katere so ugotovili, kateri je tisti segment tržišča, ki daje največ perspektiv za uspešno plasiranje novih modelov avtomobilov. Tako so ugotovili, da je veliko popraševanje po varčnih vozilih za mlade, za neporočene, za tiste, ki že razpolagajo z drugim vozilom, ki pa so jim poskočni, ne preveč dragi avti. Ti potencialni kupci obsegajo, to izhaja iz Talbo-tove študije, 28 odst.; vseh evropskih kupcev.
Alfa za ljubitelje - GTV 2.0 gran prix
MILAN — Alfa Romeo nadaljuje s svojo politiko personalizacije posameznih modelov. Po raznih modelih alfasud Valentino, alfet-ta america in podobnih so sedaj izdelali poseben model alfettinega kupeja - GTV 2.0 gran prix. športno vozilo ima že , znan alfin štiri-valjnik, ki daje kar 130 KM, s katerim presega 190 km na uro. Vozilo odlikuje izredna lega na cesti, ki je sicer značilna za vse al-fine modele, h koleri pa seveda prispevajo široke gume Pirelli F6 195*60 HR 15. Alfetto GTV 2.0 gran prix bodo delali v zelo omejeni seriji, zato pa bo gena primerno višja. Avto je na voljo samo v klasični alfini rdeči barvi, vzdolž bokov pa se vlečeta dve črti motne črne barve, ki jili sicer na sliki, zaradi refleksov ni videti. Notranjost je zelo udobna: odlični sedeži s progasto prevleko, rdeč tapison, za mehke prevleke na vratih, vse priča o skrbi za podrobnosti in za dobro počutje.
iiiHimiiuiiitiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiuiiumiiiiiiiiiiifmmimimiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiMiiiiHiin
Več udobja v granadi
RIM — Potem ko je v zadnjih letih posvetil, največ pozornosti modelom nižjega razreda, je nemška tovarna Ford letos sklenila nekoliko spremeniti svojo prestižno limuzino «granado». Gr« seveda le za omejen restyling, ki ga prispeva k povečanju udobja v tej 4,7 metra dolgi cestni križarki. Zunanja podoba se ni bistveno spremenila, čeprav najbrž ni podrobnosti, ki bi ostala ista kot v prejšnjem modelu.
Granada je na voljo v kar 3 dizelskih različnih in v 11 različicah z bencinskim motorjem. Poleg klasičnega štirivaljnega dvolitr-skaga bencinskega motorja, za katerim je v Italiji največ popraše-vanja. ker plača le 18-odstotni davek IVA, je na voljo še drugi dvolitrski šestvaljni motor, ki ima to prednost, da je. kar zadeva IVA, še vedno v nižjem razredu. Potem pa je , tukaj še 2800-kubični stroj, ki je pravzaprav za to težko vozilo tudi najbolj primeren. Vse tri dizelske modele pa poganja isti 21-kubični motor.
Granada ostaja skratka izredno udoben avto za dolga .potovanja, zelo dobro izdelan, v dizelskih različicah tudi še kar varčen. Pri dizelskih modelih pa je treba seveda dodati še to: v njih boste potovali varno in udobno, potovanje pa bo vsekakor dolgo trajalo, saj so na-žalost počasni, počasni. . .
Na sliki: noiranjost nove grana-dc je kar se da udobna tudi za pet oseb.
..................................................................................................................................................................................................................milil ................. umili.......................................im..........................milil.......................................................iiiiiiiiimiiiiii*
jll §iip|| iti Bab je m S m Ajf
1 il , |i k | m i i
		
m®
11 j*
m
mm
OB KONCU GENOVSKEGA NAVTIČNEGA SEJMA
Kljub gospodarski krizi dobri izglcdi za bodočnost
Rekordno število obiskovalcev napoveduje nadaljnji razmah navtičnega turizma
Z izročitvijo »zlate barčice* razstavljanem z več kot desetletno udeležbo se je v ponedeljek v Genovi končal 21. mednarodni sejem navtike in 11. sejem potapljaške opreme. V devetih dneh je genovsko razstavišče obiskalo preko tri tisoč oseb, kar je novi rekord in pryii konkretni podatek o zanimanju za navtični turizem. Operaterji že leta zatrjujejo, da so obiski izvrsten pokazatelj za bodoče nakupe in težnje tržišča. Tokrat so torej lahko zadovoljni kljub temnim oblakom zaradi gospodarske krize in recesije. Z njo pa se kot kaže ubadajo le tiste ladjedelnice, ki niso predčasno načrtovale diferencirane proizvodnje od najmanjših »ljudskih čolnov* do največjih visokomorskih jaht. Že prvi podatki povedo, da ni več potencialnih kupcev gospodarskih jaht preko 18 metrov dolžine, ki so sedaj skoraj izključno namenjene izvozu. Prav zato zamudniki danes načrtujejo preusmeritev svoje proizvodnje na najširšo paleto modelov.
Italijansko tržišče je namreč skrajno protislovno. Letošnji podatki in tudi zanimanje obiskovalcev na genovskem sejmu je bilo osredotočeno predvsem na gliserje in motorne čolne, jadrnice gredo le težje v promet. Pri tem igra najpomembnejšo vlogo ugotovitev, da so Italijani kljub toliko opevani pomorski tradiciji ostali predvsem suhozemci, ki se na morje podajo le z motornim čolnom ali gliserjem, ki jih spominja na njihov avtomobil.
Genovska prireditev pa služi proizvajalcem tudi kot najprimernejši forum za pritisk do oblasti, da bi končno spremenile neustrez-
no in zastarelo pomorsko zakonodajo. S tega vidika prihaja končno do prvih premikov. Okrožnica, ki obvezuje pristaniška poveljstva, da uskladijo in poenotijo svoje krajevne plovne predpise, je trenutno edini otipljivi ukrep. Glede novega zakona so operaterji bolj pesimistični, saj je prav ministrstvo za trgovinsko mornarico tisto, kjer se ministri najpogosteje menjujejo, da ima industrija stalno nove in nove sogovornike, da ministri ne «preživijo» dva navtična sejma. Prav tako so operaterji zaskrbljeni zaradi negativnega stališča do kvot IVA. Nekaj upanja polagajo le na pritiske EGS, ki hoče uskladitev italijanskih kvot s kvotami skupnosti. Najbolj pozitivna pa je ugotovitev, da so oblasti v veliki meri odpravile svoje prepričanje, da je vsa navtika luksus, ki jo je treba davčno in drugače izžemati. Za sedaj se bo zaradi denarnih potreb izžemanje nadaljevalo, novi odnos pa bo prej ali slej pozitivno vplival na še večji razmah navtike.
Glede tega prihaja do premikov tudi glede kroničnega pomanjkanja privezov. Obdobje gospodarskih turističnih marin zaprtega tipa, ki so služile in še služijo predvsem gradbeni špekulaciji, se bo bržkone končalo. Razširitev kroga uporabnikov morja tudi na manj premožne sloje^ili industrijo k alternativnim rešitvam, če noče zastoja v prodaji. Ministrstvo za trgovsko mornarico že napoveduje, da bo tudi tu sprejelo ustrezne u-krepe, prav zato lahko v prihod njem kratkoročnem obdobju predvidevamo ojačeno gradnjo marin zaprtega Upa.
JADRNICA, KI LAHKO NADOMESTI DRAGO POČITNIŠKO STANOVANJE
«Comet 700» bodoča uspešnica obrata Comar
Italijansko udobje in design združena s kakovostjo in dobrimi plovnimi sposobnostmi
V Italiji gredo jadrnice le slabo v promet. To pa ne velja za tiste obrate, ki so si s kakovostjo ib resnim delom pridobili zaupanje ljubiteljev jadranja doma in v tujini. Med njimi je nedvomno delniška družba Comar iz Forlija, ki je že leta in leta sinonim kakovosti in italijanskega designa. Tudi pri Comar ju pa so spoznali, da je treba svojo proizvodnjo diferencirati, da lahko vzdržijo brez lmjših pretresov muhavosti italijanskega tržišča. Prav zato so letos na genovskem razstavišču predstavili svojo prvo motorno jahto, kmalu pa bo stekla tudi proizvodnja ribiških ladij in drugih motornih čolnov.
Glede jadrnic je Comar letos predstavila dve novosti, in sicer: «comet 111» in «comet 14». Obe sta namenjeni skoraj izključno navtični eliU in sta zato za naše bralce manj zanimivi. Obrat iz Forlija pa je poskrbel tudi za finančno manj premožne sloje s svojim «co-met 700». Sodeč po zanimanju genovskih obiskovalcev ima ta mala jadrnica vse pogoje, da približa križarjenje najširšemu krogu ljubiteljev jadranja in morskega potepanja. Kljub majhnim razsežnostim, dolga je sedem metrov, dolžina vodne črte pa je meter krajša, je jadrnica že mala «plavajoča počitniška hišica*, kjer lahko tudi večje družine (pet ležišč) udobno preživi svoj dopust.
Kot je običajno za italijanske jadrnice je podkrovje prav gospod-sko urejeno. Strop osrednjega dela glavne kajute lahko med postanki dvignemo, da je višina kabine 1,90 metra, v njej je. vse, kar si želi tudi najbolj razvajen dopustniški ka pitan. Glavno ali dnevno kajuto brez večjih težav spremenimo v spalnico, v premčevem delu sta stalno nared dve, v krmnem delu pa ena postelja. Razporeditev pro-
storov, predvsem pa višina nam povejo, da je jadrnica namenjena takim križarjenjem, ko se po nekaj urah plovbe zasidramo v varnem pristanu ali zabvu, kar je le nekoliko bolj gospodski način navtičnega kampiranja. Kot taka je med plovbo nezahtevna, upravljanje z jadri je še kar enostavno, kljubuje pa lahko tudi slabšim vremenskim pogojem. Precejšnja novost za serijo «comet» je premična smerna ploskev, kar dopušča jadrnici sidranje tudi v plitvih zalivih v ne-posrednji bližini obale, Minimalni ugrez znaša namreč le 0,65 metra z dvignjeno kobilico. Nekoliko gldbji je ugrez s premično balastno kobilico — 0,75 metra, a še vedno tak, da nimamo večjih problemov. Plitev ugrez omogoča tudi, da lahko jadrnico prevažamo na prikolici, seveda, če jo vleče spodoben avto, jadrnica tehta namreč 1.100 kilogramov. Nanjo lahko namestimo 6-konjski notranji ali krmni motor, ki nam bo prav prišel predvsem na severnem Jadranu, kjer so zatišja v poletnem času o-bičajna.
Kot zadnje naj omenimo še cene. Najenostavnejši model stane skupaj z davkom IVA 14.938.500 lir. Za dvigi ji vi kajutni strop je treba prišteti 713 tisoč lir, za višji jambor in večje glavno jedro pa 287.500 Ijr. Po vsem tem je treba omeniti, da je treba posebej pla-' čati plinski gorilnik (178.250 lir), kemično stranišče (132.250 Ur), dodatna oprema za spinaker pa sla ne 402.500 lir. Za notranji 6-konjski dizlov motor znamke «farymann» za os, vijak in rezervoar je treba odšteti 4.025.000 lir. Iz tega sledi, da bo kompletna jadrnica stala nekaj manj kot 20 milijonov, kar ni od muh, a je vseeno cenejše od malega stanovanja v kakem počit niškem kraju.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Dan za dnem, tedenska rubrika DNEVNIKA 1
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Dogodivščine Davida Balfou-ra - 11. epizoda
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pravljice
15.00	šolska vzgoja
15.30	Kapitan Futuro - risanka
16.00	Preživeb - TV nadaljevanka
16.30	Teci in beži, Buddy - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Živeti s plesom - 3. del
17.25	športna oddaja
17.45	Bugs Bunny - risanka
18.20	Pogovor z avtomobilisti
18.50	Craddockova dolina - TV nadaljevanka
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.40	Po cestah Kalifornije - TV film
21.35	Strah - 1. del
22.15	Srečanje s kinom - Filmi, ki jih boste videli na veUkem e-kranu
22.20	športna sreda
Ob koncu DNEVNIK 1, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja
14.00	Popoldan:
«Le cinque giornate di Milano* - TV nadaljevanka
15.35	Šolska vzgoja Program za mladino:
16.00	Trije nemirni dečki - TV film
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Športne vesti in Iz parlamenta
18.05	Muppet show
18.30	Programi pristopanja
18.50	Dober večer z.
Aldom in Carlom Giuffrejem
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	DNEVNIK 2 - Prostor sedem
20.30	George Sand - TV nadaljevanka
22.40	TV film
23.10	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.30	šolska vzgoja
Tretji kanal
17.00	Vabilo
13.00	«Rosso tiziano* - 2. del
19.00	DNEVNIK 3
19.35	še dvajset let do leta dva-tisoč
20.05	šolska vzgoja
20.40	Retrociak
21.10	«Un giorno da leoni* - film
23.05	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 10.00 TV v šob
17.00	Poročila
17.05	Cirkus
17.30	Romantika proti klasicizmu - dokumentarna serija
18.00	OkrogU svet
18.15	Obzornik
18.30	Tekmovanje mladih glasbe nikov v Ženevi. 3. dei Danes bo na sporedu še tret ji del posnetkov tekmovanja mladih glasbenikov. Kot smo že pisali, je bilo tekmova nje v Ženevi, strokovna žirija je podelila več prvih, drugih in tretjih nagrad, ne kaj najboljših smo že sliša li, tokrat pa bo zanimivo prisluhniti igri drugonagra jenega japonskega pianista Akojoshija Saka — igral bo dva stavka iz Mozartovega koncerta za klavir in orkester v d- molu KV 466. za njim pa bo Mozartov koncert za fagot in orkester KV 191 zaigral Gilbert Audin, Fran coz, kateremu je žirija e neglasno podelila prvo na grado. Soliste spremlja orkester romanske Švice, diri gent je Jošt Meier
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Film tedna:
Fantom svobode Bunuelov film "Fantom svo bode* je po vsebinski sira ni težko opisati, saj nima enotne zgodbe, temveč je skupek časovno povsem raz bitih in na prvi pogled nepovezanih mozaičnih delčkov. To nenavadno strukturo svojega filma je Bunuel v nekem intervjuju takole razlo žil: »Film je svet sanj in nagonov. Prav zato ne trpim psihologije. Brž ko se v nekem mojem liku pojavi psiho loška črta, ga takoj ubijem. Pravzaprav pa je stvar več kot preprosta. Kar se junakov tiče, lahko izbiram samo med sočustvovanjem in surovostjo. Jaz na primer sočustvovanja ne trpim.*
21.45	Miniature: Branka Jurca
21.55 V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja - od daja v slovenskem jeziku
16.00	TV film
17.00	Rezervirano za najmlajše Dokumentarna oddaja Pravljice iz gozda - risanka
18.00	Film - ponovitev
20.00	Risanke
20.15	TVD - Stičišče in Dve minuti
20.30	Dol s televizijo - celovečer ni film
22.00	TVD - Danes
22.10	Košarka:
Cibona - Partizan
Ob koncu TVD - Danes
Zagreb
17.15	Neven - otroška oddaja 20
20.00	Prosta sreda
21.15	Spomeniki revolucije: Kra ljevo 1941
ŠVICA	v
18.50	Judy Sinclair - TV fibn
20-.15 TV dnevnik
20.40	Argumenti
21.30	Glasbena oddaja
«Comct 700» — osnovni podatki: dolžina 7 metrov, maksimalna širina 2,49 metra, višina glavne kajute od 1,54 do 1,90 metra, ugrez od 0,65 do 1,8 metra, izriv 1.100 kilogramov, BRT pod 3 tone, gradbeni material ojačene poliesterske sutole
Jadia: glavno jedro 9,70 kvadratnega metra, genoa 17,70 ali 14,50 kvadratnega metra, flok 10,80 kvadratnega metra, nevihtno jadro 5 kvadratnih metrov, spinaker pa 41,80 metra
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Naš otrok; 10.10 Koncert; Poldnevniški razgledi: 11.30 Izbrani listi; 12.00 Pod Ma-tajurjan, posebnosti in omika Na diskih dolin1 - Beležka; 13.20 Naši zbori: Ekumenski zbor iz Trsta, ki ga vodi Zorko Harej; 13.40 Instru mentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police;, 14.30 Roman v nadaljevanjih: Carlo Sgor-Ion; »Veter v vinogradu*: 15.00 Ali Talking! Ali Singing! Ali Dan cing! Ameriški gledališki mušica!; 16.00 Sto let telcsno-kultur-nega udejstvovanja med Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; pianistka Vesna Guštin Grilanc - Letošnja revija »Primorska poje*: Trbiž, 12. aprila: mešani zbor »Zarja* iz Železne Kaple (vodi Jožko Wrulih), Dekliški zbor iz Devina (vodi Herman Antonič) in Moški zbor iz Žabnic (vodi Hanzi Moschitz);
18.00	Slovenska literatura v Italiji; 18.15 Glasovi iz preteklosti; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki iz zamejstva; 13.40 Melodije na tekočem
Srednji val 546,4 metra ali 549 kiloherUov UK\V - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
traku; 14.00 Jugoslovanska pop scena; 14.37 Glusbeni notes, objave in reklame; ,15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Po domače s pevci in ansambli narodnozabavne glasbe; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in na sveti: 11.00 Kim. svet mladih; 11.32 Radio rock; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Posebna oddaja iz Rima: 14.33 Lahka glasba; 15.00 Triglavski narodni park; 15.45 Orkester Baiurdi; 16.00 Današnja kinematografija; 16.10 Lalika glasba; 10.32 Crasli: 16.55 Pismo iz...;
17.00	Pesmi; 17.32 Muratti mušic.'
18.05	Zbori v večeru; 18.45 Sliši mo se jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00. 17:00, 19.00 Po ročila; 6.00 Kanal ena; 6.08, 7.40,
8.45	Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj- v parlamentu; 9.02, 10.03 Radio tudi jaz, glasbeno - govorni program; 11.10 Dan za dnem;
11.44	Moll Flanders - radijska na daljevanka; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Radijska priredba; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.00 Kulturne aktualnosti; 17.30 Glas bene novosti; 18.05 Glasba; 18.26 Hipoteza; 19.30 Zgodovina jazz glasbe; 20.00 Radijska priredba;
20.45	Impresije vsakdanjega življenja; 21.03 Radijska priredba;
21.30	in 22.20 Poje Angelo Bran-duardi; 21.45 Športne vesti; 22.30 Napotki za avtomobiliste; 22.35 Radijska priredba: 23.03 Danes v parlamentu in Telefonski klic
RADIO 2
6.30. 7.30/ 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi;
9.00	Zaročenca - radijska nadaljevanka; 9.32	10.13 Radio 2 3131;
12.48 Življenje danes; 13.41 Sound - Track. glasba in kino: 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Eneida - radij ska priredba; 18.02 Glasba; 18.45 Radijska priredba; 19.57 Dialog;
20.40	Šport in glasba; 22.20 Par lamentarna panorama; 22.50 šport in glasba.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00. 19.00 Poročila; 7.30
Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet prav ljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti: 10.05	11.15 Rezervirano
za...; 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.35 Znano in priljubljeno; 1210 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski na sveti: 12.40 Ob izvirih ljudske glas' bene umetnosti; 13.00 Danes do 13. - Iz našili krajev Iz naših sporedov; 13.20 Zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna glasba;
15.50	Radio danes, radio jutri:
16.00	«Ix>to vrtiljak*; 17.00 Stu dio ob 17.: 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost; 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov III. kategorije:
19.25	Zabavna glasba: 19.35 Lahke noč, otroci!; 19.45 Minute z an samblom Fantje z vseh vetrov;
20.00	Branimir Sakač: «Omaggio canto dalla comedia*: 20.20 Mali recital pianista Aleksandra To radzeja; 21.05 Bedrich Smetana: Odlomki iz opere »Dalibor*: 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glas be; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Jazz pred polnočjo.
KOŠARKA
)y	2 LIGI .... ........ ...................
,	I	.	**
Tržačani na gostovanju v Fabrianu
• v
Čaka jih zelo nevaren nasprotnik - Goričani danes doma
Drevi je na sporedu sedmo kolo košarkarskih prvenstev A-l in A-2 lige. San Benedetto iz Gorice, ki je v prvenstvu A-2 doslej vedno zmagal in vodi na lestvici skupno s Cidneom iz Brescie, bo igral doma proti ekipi Libertas Livorno, ki je trenutno tretja na lestvici s štirimi točkami zaostanka za Goričani. Vsekakor je pričakovati, da bodo igralci San Benedetta osvojili nov par točk. Tržaško ekipo Oece pa čaka zelo težko gostovanje v Fabrianu, saj je Honky na svojem igrišču skoraj nepremagljiv.
DANAŠNJI SPORED
(7. kolo)
A-l liga
Billy - Sinudyne, Recoaro - Bar-tolini, Jesus - Carrera, Cagiva -Berloni, Fabia - Squibb, Latte Sole - Scavolini, Benetton - Banco-roma.
A-2 liga
San Benedetto - Lib. Livorno, Stella Azzurra - Lazio, Vigevano -Tropic, Sapori - Cidneo, Honky -Oece, Matese - Sacramora, Rapi-dent - Napoli.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Poraz Bosne v Beogradu
V anticipiranem srečanju 4. kola 1. jugoslovanske lige je včeraj beograjska Crvena zvezda s 119:105 (57:54) premagala sarajevsko Bosno. štiri srečanja bodo na sporedu danes, in sicer: Cibona - Partizan, Zadar - Rabotnički, Budučnost -Sloboda, Šibenka - Borac. Srečanje Cibona - Partizan bo prenašala tudi jugoslovanska televizija, in sicer: TV Zagreb ob 17.45, TV Ljubljana ob 17.45 (2. spored), TV Koper ob 22.10.
Srečanje med Radničkim LMK in Iskro Olimpijo bo na sporedu jutri.
NOGOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Danes 14. kolo
Danes bo na sporedu 14. kolo prve jugoslovanske lige, v katerem vlada veliko zanimanje zlasti za tekmo v Beogradu med Partizanom in Hajdukom.
Spored: Radnički - Sarajevo, Zagreb - Teteks, Vojvodina - Sloboda Partizan - Hajduk, Rijeka - Crvena zvezda, Osijek - OFK Beograd, O-limpija - Budučnost, Željezničar -Dinamo.
Srečanje Vardar - Velež bodo odigrali jutri, ogledali pa si ga bomo lahko po jugoslovanski televiziji in
sicer: TV Ljubjana ob 13.55, TV Za-geb ob 13.15, TV Koper ob 15.30.
V ZAOSTALEM SREČANJU
Danes Fiorentina-Ascoli
*
Danes se bosta v zaostali tekmi italijanskega prvoligaškega prvenstva pomerili enajsterici Fiorentine in Ascolija. Fiorentina bo morala pred domačo publiko nujno jurišati na zmago, da bi tako zatrla polemike, ki so nastale po gladkem porazu, ki ga je doživela proti Romi. Ascoli pa bo skušal proti močnemu nasprotniku osvojiti vsaj točko, da bi tako popravil dokaj slab položaj na lestvici. Tekmo bo sodil Bene-detti iz Rima.
AVTOMOBILIZEM
LE CASTELLET — Nigel Mansell, britanski pilot formule ena je med poskusnimi vožnjami na dirkališču Le Castellet pri hitrosti 260 km na
uro s svojim lotusom zavozil s proge ter si je huje poškodoval roko. Prepeljali so ga v bolnišnico.
STRELJANJE
Italija svetovni prvak
TUCUMAN — Na svetovnem strelskem prvenstvu v Argentini je Italija osvojila na ekipni lestvici skeeta prvo mesto. Lestvica je namreč taka: 1. Italija 575, 2. Francija 574, 3. Sovjetska zveza 572 itd.
BOKS
RIM — Na svetovnih lestvicah WBC je ta mesec le en Italijan in sicer Valeri Nati, ki je na 8. mestu boksarjev petelinje kategorije.
Predstavništvo tekmovalcev v MOO
LAUSANNE — Mednarodni olimpijski odbor je ustanovil posebno komisijo, s katero bodo imeli tekmo valci svoje predstavništvo v MOO.
.....lipi
^ ot*Y£ ~'}ŽZ
Ingemar Stenmark je med svojim nedavnim obiskom v tovarni Elan v Begunjah, na katere smučeh tekmuje, povedal, da bo letos osredotočil svoje priprave na nastop na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Zato verjetno januarja na nekaterih tekmovanjih za svetovni pokal ne bo nastopil. Izjavil je tudi, da bi rad sodeloval na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, če bi mednarodni olimpijski odbor spremenil svoja stališča o amaterstvu. Na sliki: Stenmark med treningom v Val Senalesu	(Telefoto AP)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiimiiimitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiii
iittttiimtiimMMtHimiiiii
•flimminitiiiiiiHtNtiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiMifiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiui
NOGOMET
V PRVEM DELU PRVENSTVA
Pro Gorizia presenetila navijače
V šestih prvenstvenih nastopih je zbrala pol ducata zmag
Nogometni ljubitelji na Goriškem so, kot kaže, končno prišli na svoj račun. Mislimo namreč na tiste, ki sledijo enajsterici Pro Gorizie. ki igra v prvenstvu meddeželne lige. Ekipa je namreč v prvem delu prvenstva presenetila ne samo svoje navijače, marveč številne oozna-valce nogometa. Vedelo se ie sicer, da ekipa starta na višjo ligo. nihče pa ni pričakoval, da bo po 6. kolih zbrala prav toliko zmag in 1. mestu na lestvici s 4. točkami prednosti pred trojico, ki ii sledi na 2. mestu.
V zadnjem srečanju v Trivigna-nu je goriška enajsterica potrdila, da ima zelo solidno ogrodje, kar je dokazala z igro, ki jo je predvajala po doseženem golu. Drugo dejstvo, ki se vsiljuje, pa je zelo učinkovita obrambna črta. Doslej pamreč, v 540 minutah igre, vratar Colavetta ni niti enkrat pobral žogo iz svoje mreže. Za ta svoj uspeh pa gre zasluga celotni o-brambi, oziroma celotni ekipi, ki se zna, ko se pokaže potreba, zelo do-
bro.,jp.,uči^<dViM'r hrgniti.
Brez dvoma sta trener Anzolin in predsednik Zanin zelo zadovoljna z dosedanjim potekom svoje ekipe, čeprav se je treba zavedati, da je prvenstvo dolgo in zahteva velik napor s strani vseh igralcev. Pro
ttmitiitiiitfniimiimittiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiHimiiiiiMiifiimiifiiiiiiuiiiiiiiHmiimiiiMiiiiiiniiiiimiiimii
ODBOJKA
NA MLADINSKEM TURNIRJU
Uspeh Olympie v Krminu
Goričani so osvojili prvo mesto
Mladinska odbojkarska ekipa O-lympie iz Gorice je prejšnjo nedeljo v Krminu osvojila L mesto na tamkajšnjem turnirju, ki ga je pripravilo domačo odbojkarsko društvo.
Goriški odbojkarji so najprej z rezultatom 2:1 odpravili ekipo Li-bertasa iz Gorice nato pa z 2:0 domačo šesterko.
Turnir je bil za slovenske igralce dobrodošel, saj jim je služil kot dobra priprava na bližnje prvenstvo.
MLADINKE
Nuova PT — Sloga 0:3 (0, 4, 6)
SLOGA: Adam, Benčina, Debenjak, Drnovšček, A. in L. Križman-čič, Milič, Sosič, Vidali.
Kot po pričakovanju je v tretjem kolu prvenstva mladink ponovne slavila zmago Sloga, ki ni imela težav s prešibko ekipo Nuova PT.
Ko so slogašice stopile na igrišče, so takoj pokazale, kaj vse zmorejo in homogenost v igri se je kazala tako ob mreži, kot v polju.
Nasprotnicam niso dovolile, da bi narpdile niti točko. V ostalih dveh setih pa so večkrat «zadre-male». Nasprotnice so jim tako vsi-
lile svojo igro in je bilo prav žalostno gledati, kako so žoge švigale po igrišču, nobena ekipa pa ni pokazala ničesar: Nuova PT ni imela možnosti zaradi nemoči, Sloga pa je popolnoma popustila.
DEKLICE
Kontovel — OMA 0:3 (5, 4, 1)
KONTOVEL: Antoni, Ban, Katja, Nataša, Romilda in Silvana Daneu, Gerbini, Pertot, Prašelj, Regent, Starc in Ukmar.
Kontovelke so po slabi igri klonile ekipi OMA, ki je po tej zmagi postala najresnejši kandidat za končno prvo mesto v prvenstvu deklic. Že iz izidov posameznih setov je razvidno, da Kontovelke niso bile kos tehnično boljšim Tržačankam, saj so skupno zbrale le 9 točk. I-grale so nezbrano in neorganirano, medtem ko so predstavnice OMA prikazale res lepo in učinkovito i-gro ter so zmagale povsem zasluženo.
Tatjana Cibic
MILAN — Znani avstrijski dirkač Niki Lauda, ki se je sklenil vrniti k dirkam formule ena, je včeraj v Milanu izjavil, da bo verjetno tekmoval z vozilom william ali mc-laren.
Gorizia pa bo svoj trud letos končno kronala, le če bo igrala tako, kot v dosedanjih tekmah: odprta igra z učinkovitimi napadi. Če bo, zaradi vodstva, nameravala spremeniti način igre, se to po našem mnenju ne bo obrestovalo.
Sicer bodo Goričani preverili svojo formo že v nedeljo v deželnem derbiju proti Pro Tolmezzo. (pr)
Marozzi pri Triestini
Triestina je okrepila svoje vrste z nakupom 21-letnega branilca Ma-
Na sestanku TO ZSŠDI v Gorici
Okrepiti vlogo ZSŠDI v sredstvih javnega obveščanja
V ponedeljek. je bil v Gorici sestanek, katerega so se udeležili nekateri člani goriškega teritorialnega „ odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ter goriški predstavnik športne strani našega dnevnika- Srečanje, ki je bilo prvo takega značaja, je služilo predvsem kot medsebojna informacija, čeprav so prišle na dan zanimive pobude, ki jih kaže v bodoče uresničiti.
Ena poglavitnih tem razgovorov se je nanašala na obveščanje o celotni športni dejavnosti na Goriškem. Beseda je tekla tudi o vlogi, ki jo ZSŠDI ima tudi v sredstvih javnega obveščanja, oziroma o skupnem prizadevanju, da bi vloga naše krovne športne organizacije na pravilen način bila ovrednotena tudi v našem dnevniku.
Kar zadeva druge teme, ki so bile obravnavane, velja omeniti, da so na sestanku bili mnenja, da je treba poročanje o športnem dogajanju razširiti tudi na novogoriško, oziroma tolminsko področje.
Ob koncu pa so si bili prisotni edini v dejstvu, da bi moralo vsako športno društvo imeti vsaj enega dopisnika, ki bi sproti obveščal o raznih dogajanjih v društvu samem ter o temah, ki pobliže zanimajo športno problematiko.
brem nivoju ni pa bilo dosežka, ki bi zadnjemu nastopu dal svoj pečat..
Napredek je tako pokazal le naraščajnik David Inamo, ki je občutno {»pravil svoj rekord v peteroboju in v njem dosegel tudi novo osebno znamko 3’2”5 v teku na 1000 metrov. V ostalih panogah je dosegel 13”2 na 100 m, 5,27 m v daljini, 8,20 m v metu krogle in slabih 130 cm v višini. V celoti je občutno zaostal za sicer neuradnim izidom prejšnjega tedna iz Nove Gorice.
Dobra sta bila tudi Marina Pu-rič, ki je v daljino skočila-5,16 m, in Gabrijel Sedmak, ki je kopje zagnal. do„ 53,70 m. Za njima bi lahko uvrstili Tizianč Natural, ki je skočila v daljino le malo manj od 5 metrov.
Loredana Kralj in Irena Tavčar sta bili v disku slabši kot med zadnjimi nastopi in dosežena rezultata sta bila v bistvu nepomembna. Njuna sezona bo šla sicer v arhiv kot najboljša doslej. Zgolj statistična sta bila tudi nastopa (Valterja Štefanija in’ Gorazda Pučnika v metu diska.'	.	, kb
Od jutri do sobote bo v Rimu zasedala mednarodna atletska zveza, ki bo sestavila tekmovalni koledar za sezono 1982.
ATLETIKA
OB KONCU SEZONE
Lonjerci v formi
Izboljšali so vrsto osebnih in društvenih rekordov
rozzija. Bivši igralec Coma bo verjetno pripomogel k rešitvi proble mov, ki tarejo tržaško obrambo.
BuQ=QI23
Skromen zaključek letošnje sezone
Z vrsto dobrih dosežkov so se starejši atleti v soboto in nedeljo v Vidmu poslovili od letošnje atletske sezone. Borovci so tekmovali na do-
Atletska sezona se počasi bliža svojemu koncu, saj so se v soboto in nedeljo odvijale v Vidmu zadnje letošnje tekme, namenjene naraščajnikom in članom, medtem ko bodo dečki in deklice končali uradna tekmovanja v teku tega tedna. In prav zadnji letošnji atletski vikend je prinesel atletom lo-njerske Adrie najboljše rezultate, ih to v vseh kategorijah.
Kot smo že prejšnji teden na-povedali so naši atleti nastopali v treh različnih krajih. Skupni obračun' je adrievcem prinesel v 21 na1 stopih 17 osebnih in 6 društvenih rekordov, od katerih so nekateri celo deželne vrednosti.
Najprej se je v Milanu pomeril na 5 km dolgi progi naš specialist V hoji Alfred Zudek, ki je v konkurenci 126 tekmovalcev iz vse države zasedel 39. mesto in dosegel čas 27'42”0, kar je poleg osebnega tudi društveni rekord.
V Vidmu pa so v zadnji letošnji tekmi za mladinsko ter člansko kategorijo nastopili v . peteroboju tei deseteroboju adrievci David Grego-
no. Od vseh treh je tekmovanje končal le Gregori, ki je obenem izboljšal tudi' tri osebne rekorde, od katerih dva društvena. JMčd člani je nastopil Bonanno, ki je na 160 m
dosegel enega svojih boljših časov 12”3, nakar je v daljini opravil tri neveljavne skoke, v metu krogle pa je orodje vrgel do 8,98 m. Med naraščajniki pa je Pečar pričel dobro na 100 m, z osebnim rekordom 12”8, temu rezultatu pa je sledil slabši v daljini (5,17 m). V krogli pa je bil ta atlet spet boljši, z razdaljo 8,37 m. Gregori je po slabem startu na 100 m (13"2) v daljini dosegel normalnih 4,80 m, nakar je bil v krogli spet pod normo (8,65 m). V višini je z 1,40 m dosegel svoj prvi Osebni rekord, na 1.000 m je osebno znamko popravil za več kot 4", kar mu je ob končnem seštevku točk prineslo tudi nov rekord v peteroboju. Rezultat na 1000 metrov (2’53”2) ter skupnih 1900 točk predstavljata tudi nova društvena rekorda. V tej disciplini je startal tudi borovec David Inamo, ki pa ni uspel potrditi rezultatov, doseženih pred tednom dni v Novi Gorici, in je razočaral predvsem v višini (1,30 m), medtem ko je bolje tekmoval le na 1000 m, kjer je s časom 3’02”5 dosegel tudi osebni rekord. V ostalih disciplinah jg£uj% n&iiQQr m ..dosegel čas 13”2, v daljini 5,27 m, v krogli pa 8,10 m. Skupno mu je prineslo 1.750 točk ter peto mesto, medtem ko je bil Gregori tretji.
R. F.
1:1
0:1
2:0
1:1
0:3
1:2
0:1
niiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiriiiiiiiiiiiiMHiiuiiiHiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiuaiiimiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V NARASCAJNISKEM PRVENSTVU
Bor in Jadran slabo začela
V prvem kolu sta oba doživela hud poraz - Kontovel je počival
Po večmesečnem premoru se je ponovno začela košarkarska sezona. Prvi na vrsti so bili jadranovci, ki so v soboto zvečer v Športni palači razveselili številno občinstvo s prvo letošnjo zmago v svojem prvenstvu, istočasno pa se je začelo tudi prvenstvo naraščajnikov, v katerem so zaposleni trije naši predstavniki in sicer Bor, Kontovel in Jadran.
Že od samega začetka bi povedali, da se je zaradi ukinitve prvenstva dečkov povečalo število nastopajočih moštev, tako da so prijavljene ekipe razdelili v dve skupini. V A skupini nastopata Kontovel in Jadran, v B skupini pa Bor.
V prvem kolu tega prvenstva sta se naša predstavnika Bor in Jadran (Kontovel je počival) slabo izkazala, saj sta oba doživela visok poraz na domačem igrišču. Jadranovci so klonili premočnemu Don Boscu, borovci pa so nepričakovano visoko izgubili proti sicer solidnemu milj-skemu Interju.
IZIDI 1. KOLA
A SKUPINA: GMT - Ricreatori 78:77; Jadran - Don Bosco A 32:114; Don Bosco B - Ferroviario 67:75; Barcolana B - Libertas A 58:72; počitek: Kontovel.
......................umi..................
V soboto spet težka preizkušnja za Jadran
Prva prvenstvena tekma, ki jo je odigral Jadran v Športni palači v Trstu proti beneškemu Lidu, bo gotovo še dolgo časa predmet razgovorov med ljubitelji košarke. Sedaj, ko so od tekme minili že štirje dnevi, smo naprosili Jadrano-vega trenerja Jožeta Splichala, da ham odgovori na nekaj vprašanj. »Kako presojate sobotno tekmo?* «Na žalost je bilo — vsaj na začetku tekme — tako, kot sem se bal, da bo. Na srečo je fantom tre *0a še dokaj hitro popustila, tako da so drugi polčas zaigrali v redu. Morda je bila sreča prav v dejstvu, da so zgubljali že za dvaindvajsetimi točkami razlike, kar po '•'eni, da ni bilo več kai zgubiti in so torej dali vse od sebe.*
»Kako bi ocenili ekipo beneHke-Oa Lida?*
«Zdi se mi, da spada Lido med slabše ekipe. Pravim slabše zara-
tega, ker « dobra ekipa nika-
kor ne more privoščiti in ne dovoliti, da nasprotnik nadoknadi tako ogromno razliko ter na koncu še zmaga! Tudi ko so videli, da jim met iz srednje razdalje ne gre več, so ostali pri svoji igri, se pravi niso menjali niti obrambe niti na pada, tako da je bil naš lov na izenačen.je in zmago precej olaj šan.»
*Dve besedi o občinstvu na sobotni tekmi.*
»Predvsem sem zelo zadovoljen da se je občinstvo v tako velikem številu odzvalo našemu vabilu Od trenutka, ko smo začeli dobro igrati, .je bila publika naravnost, fantastična in je gotovo pripomogla k zmagi naših fantov. Toda prav tako je tudi res, da ie bila v dvorani skoraj popolna tišina, ko smo bili v krizi. Zato naj mi bo dovoljeno, da še enkrat prosim Jadra-nove navijače, naj bodrijo ekipo
tudi in predvsem takrat, ko zgubljajo!*
»V soboto vas čaka trda tekma z Vicenzo...*
»Moštvo Vicenze poznamo še iz lanskega poula. Igralci so precej višji od naših fantov. Igrajo sicer bolj počasno igro, znajo pa zelo dobro izkoristiti protinapade, seveda takrat, ko je obramba slabo po stavljena. Lani smo jih sicer obakrat premagali, toda res je tudi, da so obakrat vodili. Tekma bo torej zelo težka — ali vsa.j izenačena — poleg tega pa ne vemo. ali se je ekipa ojačila ali ne. Tudi dejstvo, da so v soboto premagali Vigor iz Trevisa. ki je lani igral v poulu B, daje slutiti moč te e-kipe.»
«Kafco se nameravate zoperstaviti tei ekipi?*
»že od prve minute bomo skušali vsiliti čim bolj agresivno igro.
Naša prva in bistvena naloga je, da jim onemogočimo neovirane mete, v katerifi so specialisti. Če v tem uspemo, tedaj bodo gotovo imeli slabši odstotek realiziranih metov, mi pa več možnosti za protinapade. Ti pa bodo seveda pogo-leni od skokov na odbite žoge. Vsekakor pričakujem od fantov, da se bodo zagrizeno borili do konca tekme — ne glede na rezultat *
«Računate na zmaao ali na poraz?*
»Pri vsaki tekmi se računa na zmago. V tem primeru obstajajo konkretne možnosti za osvojitev dveh točk. zlasti še, če nas bo občinstvo skozi vso tekmo tako bodrilo kot v drugem polčasu prve. še dve točki pa bi nam bili še kako dobrodošli za mirno nadaljevanje prvenstva...*
Sobotno srečan.je med Jadranom in peterko Vicenze bo v tržaški Športni palači s pričetkom ob 20.30.
B SKUPINA: Servolana A - Libertas B 132:36; Servolana B - Barcolana A 113:12; Bor - Inter Milje 45:82; Inter 1904 - SGT 88:61.
LESTVICI
A SKUPINA: GMT, Don Bosco A, Ferroviario in Libertas A 2 točki, Ricreatori, Jadran, Don Bosco B, Barcolana B in Kontovel 0. Kontovel ima tekmo manj.
B SKUPINA: Servolana A, Servolana B, Inter Milje in Inter 1804 2 točki, Libertas B, Barcolana A, Bor in SGT 0.
Cancia
Bor — Inter Milje 45:82 (21:38)
BOR: Kovačič 5 (1:3), Jogan, Smotlak, Pisani 7 (1:6), Krapež 12 (2:5), Žnideršič, Pupulin 10 (6:14), Gruden, Korošec 9 (3:5), Pieri.
SODNIKA: Pittana in Lenassi
PON: Smotlak (25) in Kovačič (391
Borovi naraščajniki so dokaj slabo začeli letošnje prvenstvo, saj so v krstnem nastopu proti miljskemu Interju na domačem igrišču doživeli visok poraz. Gostje so sicer solidna ekipa, vsekakor pa bi se borovci lahko enakovredno kosali z njimi, če bi bili odločnejši in pogumnejši, predvsem pa, če ne bi igrali na tako poprečni ravni. »Plavi* so bili premalo agresivni v obrambi, v napadu pa so se zaradi nedosledne in neurejene igre v bistvu sami onemogočili.
Na dlani je, da bodo morali borovci čimprej odpraviti glavne napake in tudi poskrbeti za »injekcijo* poguma, saj se morajo zavedati, da brez agresivnosti, borbenosti in trdne volje do zmage tudi uspehov ne bo.
Cancia
Delovanja ZSŠDI
Sestanek s ŠD Jamlje
V ponedeljek so se na sedežu ZSŠDI v Gorici sestali predstavniki teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško s predstavniki športnega društva Jamlje.
Na sestanku so obravnavali možnosti včlanjenja jameljskega športnega društva, ki je nastalo pred dvema letoma, v Združenje ter razvijanje telesno - kulturne dejavnosti na doberdobskem področju. V tej zvezi je bila podčrtana zlasti potre-
ba po športni dejavnosti, ki naj bi povezovala mlade z južnega dela do-berdobske občine, ki pa naj bi hkrati zajela tudi mlade iz Štivana, Medje vasi in Tržiča.
# # #
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 28. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20 seja teritorialnega odbora za Trst. -Dnevni red: L poročilo o tekočih zadevah raznih komisij; 2. osnutek in program predvidenih turnirjev in gostovanj v novi sezoni; 3. trenerski izpopolnjevalni tečaji.
* v '•	....• 'w^W^-^cSi
OBVESTILA
.................
V torek, 3. novembra, se prične plavalni tečaj za otroke v bazenu v Lipici. Za tečaj je na razpolago še nekaj prostih mest. Zainteresirani se lahko javijo v uradu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 vsak dan od 11. do 12. ure. Tei. 76 73 04.
ŠD Mladina
obvešča, da se rekreacijska telovadba začasno odvija ob torkih in četrtkih v dvorani Ljudskega doma v Križu od 19.30 do 21.00. Vabljeni!
NARAŠČAJNIKI Deželno prvenstvo Primorje — Monfalcone 0:1 (0:1)
PRIMORJE:	Danieli,	Metelko,
Zankolič, Antoni (Nabergoj), Mar-telani, Trobec, Meden, Vidali, Sedmak in Ronchetti.
Na domačih tleh so Prosečani proti drugouvrščenemu Monfalco-neju izgubili le s pičlim golom razlike. Čeprav so bili gostje v prvem polčasu boljši in so tudi zasluženo prišli v vodstvo, so Prosečani v nadaljevanju prevzeli pobudo in po prikazani igri bili povsem enakovredni nasprotniku. V dveh priložnostih so tudi za las zgrešili remi, ki bi morda bil pravičnejši izid tega srečanja.
H. V.
IZIDI 7. KOLA Muggesana -Portuale S. Giovanni - Real Udine Supercaffe - Chiarbola Domio - Sangiorgina Pro Gorizia - Udinese Costalunga - Giarizzole Primorje - Monfalcone LESTVICA
Udinese 13, Monfalcone 12, Pro Gorizia, Sangiorgina 10, Costalunga 8, Chiarbola, Muggesana, Giarizzole 7, Domio, San Giovanni, Real Udine 6, Supercaffe 5, Portuale 2, Primorje 1.
« UNDER 20 »
Vesna — Stock 2:0 (1:0)
VESNA: Somma, Sandrin, Musiz-za, Basiacco, Zucca, Eva (Bruno), Cicchese, Candotti, Pichierri. Cusa-telli, Metelko (Kostnapfel).
STRELCA: v 24. min. Candotti (11-metrovka), v 89. min. Pichierri.
Tudi proti ekipi Stocka so mladi Križani osvojili celoten izkupček. Resnici na ljubo ni bila to lepa tekma, saj sta bodisi sodnik kot izredno slabo igrišče večkrat spravila v zadrego nogometaše. Vesna je stalno imela pobudo v svojih rokah, toda do gola ie prišla le z 11-metrovko. ki io je sodnik dosodil, ko se je branilec Stocka dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru.
V	drugem polčasu so bili igralci nekoliko nervozni, tako da jih je sodnik kar tri izključil leden je bil od Vesne) Musizza na ie moral z igrišča zaradi poškodbe. Ekip; sta tako tekmo končali v devetih do konca, tik nred trikratnim žvižgom pa je Pichierri dosegel še drugi gol.
Fabio
Breg — Costalunga 0:6 (0:4)
BREG: Smotlak, Tul, Tritta. Pavletič, Grizonič (šavron), Gregori, Dapporto, Žerjal, Kraljič, Mondo in Tinti.
Brežani so visoko izgubili proti solidni ekipi Costalunge. Gostje so že v. začetku tekme mojstrsko izkoristili napaki obrambe Brežanov, ki so v nadaljevanju reagirali zelo neorganizirano in neučinkovito. Nasprotniki so to izkoristili in praktično zaključili tekmo že po prvem polčasu. Visok poraz je huda kazen za Brežane, ki so igrali pod svojimi sposobnostmi.
I. T.
IZIDI
Domio - Edile Adriatica Monfalcone - Supercaffč Breg - Costalunga Aurisina. - Opicina Vesna, - Stock Zaule - S. Marco
LESTVICA Monfalcone. Vesna 10; Costalunga 8; Aurisina, Portuale. Edile Adr. 7; Opicina. Supercaffe 5: S. Marco, Breg 4; Zaule 3; Domio 2; Stock 0.
NARAŠČAJNIKI Zaule — Kras 2:2 (1:1)
KRAS: Igor Škabar, Igor Purič, Bertocchi (Peric), Škrk, Drago Purič, Colja, Castellani (žužek), Terčon, Hrvatič, Bullo, 14 Doljak.
STRELCA za Kras: v 23. min. Terčon, v 82. min. d.p. Hrvatič.
Neodločen rezultat nagrajuje bolj domače moštvo kot Kras, saj so naši fantje večji del tekme gospodarili na igrišču. Zlasti v prvem polčasu so bili krasovci stalno na nasprotnikovi polovici in so tudi prvi zatresli mrežo s točnim Terčonovim strelom. Kot običajno pa te prednosti niso dolgo držali, ker so domačini že v 36. min. izenačili.
V	drugem delu srečanja so rdeče-beli nekoliko popustili. Zaule so prevzele pobudo in srednji napadalec je z učinkovitim strelom od daleč presenetil vratarja Škabarja. Po tej hladni prhi so se krasovci bolj odločno podali v napad in večkrat resneje ogrozili domačega vratarja, ki tri minute pred koncem moral vendarle pobrati žogo iz mreže: šuc je prodrl po levi strani in poslal lep predložek v kazenski
2:3
6:0
0:6
3:2
2:0
2:1
prostor, Hrvatič je nekoliko spremenil smer žogi in tako ukanil nasprotnikovega vratarja ter izenačil.
R. B.
IZIDI 7. KOLA
CGS - Olimpia	0:1
Roianese - Chiarbola	4:0
S. Luigi - Montebello	1:9
Zaule - Kras	2:2
'Campanelle - S. Andrea	6:0
Gaja - S. Vito	1:0
Blue Star - Fortitudo	1:2
LESTVICA
Fortitudo 12, Campanelle, Olimpia 11, Roianese, Montebello, Gaja 9, CGS 8, S. Vito 6, Zaule 5, S. Am drea, Chiarbola 4, Kras 3, Blue,' Star 2, S. Luigi 1.	'	'	,	;
ZAČETNIKI	:
A SKUPINA
Fortifudo — Breg 2:2 (1:0)
BREG: Turco. Raienr, Vodopive^, Kraljič, Bevk (Glavipa), Mauri, -gf/) neta, Cericiani, Prašelj, Stržaj (K6- ’ reri), Švara.	-	; L
STRELCA: Švara in Prašelj.
V prvenstvu začetnikov? so Br»- ,* Žani .osvojili svojo prvo točko. Kot kaže, je ekipa premostila začetne težave, ki - so izvirale iz dejstva, '• da so doslej igrali na igriščih za* mali nogomet in so morali ‘letos prilagoditi svojo igro večjemu igrišču. Tekma je bila lepa, najbolje,. pa so se odrezali Švara, Prašelj' in Mauri.	* •
,f	-:* . ’ '	M Š
IZIDI 6. KOLA
Libertas - Costalunga	1:0
Domio - Muggesana	1:1
Fortitudo - Breg	2:2
S. Sergio - Soncini B	2:2
LESTVICA
Libertas 8, Soncini B 7, Ponziana 6, Muggesana 5, Domio, Costalunga, S. Sergio 4, Breg, Fortitudo 1.
C SKUPINA
Kras — S. Luigi For You 0:3
(0:2)
KRAS: Robert Purič, Tavčar, U-mek, Križman, Lucjan Škabar, žagar, Grmek, Alan Škabar, Lukša, Šuc, Gregoretti.
Mladi krasovci so tudi v nedeljo nastopili v okrnjeni postavi in brez rezervnih igralcev. Naleteli so na solidne in bolj izkušene nasprotnike, ki so znali spretno izkoristiti vsako priložnost. Domači so igrali zelo požrtvovalno, imeli pa so tudi precej smole. Napadalci so se namreč večkrat znašli v ugodnem položaju, toda tudi tokrat niso našli poti do mreže.
R B
IZIDI 6. KOLA
Chiarbola B - S. Giovanni A 0:3 Kras - S. Luigi	0:3
Portuale - Primorec	4:0
S. Andrea - Opicina	0:1
CGS - Supercaffč	0:1
LESTVICA
S. Giovanni 10, Opicina 8. Supercaffe 7, £. Andrea, Portuale 6, CGS 4, S. Luigi 3, Primorec 2, Chiarbola B 1. Kras 0.
CICIBANI
A SKUPINA
Breg — Domio 0:2 (0:1)
BREG: Bandi, Glavina, Lovriha/ Vodopivec, Ota, Slavec, Starc.
Bregovi cicibani so v tekmi proti Domiu doživeji nekoliko pekoč poraz, saj bi lahko ekipa z večjo mero dobre volje dosegla boljši izid. Med Brežani se je tokrat izkazal Vodopivec.
ŠPORTNIKI, POZOR!
Zbirka Jadranskega koledarja 1982 vsebuje poleg ostalih knjig še posebno zanimivo monografijo o vseh oblikah športnega življenja pri nas: z zgodovinskim pregledom, popisom današnjih društev in delovanja posameznikov in ekip z okrog 160 fotografijami.
A Ido Rupel:
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Prednaročniška cena 18.000 lir velja samo do 31 oktobra t.l. Od L novembra dalje bo zbirka Jadranskega koledarja stala 23.000 lir.
Vcdnaročila sprejemajo:
•	raznašalci Primorskega dnevnika
•	Tržaška knjigarna
•	uprava Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici POHITITE S PREDNAROČILI!
M. š.
0:2
1:3
1:0
2:1
, IZIDI 6. KOLA Breg - Domio Ponziana - Zaule A ■ Chiarbola A - Fortitudo Muggesana - Costalunga
LESTVICA
Muggesana 9, Zaule A 7, Costalunga 5, Chiarbola A, Domio 4, Soncini B, Ponziana 3, Breg 2, Fortitudo L
MLAJŠI CICIBANI Breg — Domio 1:6 (0:4)
BREG: Alberti (Ota), Gombač, Basso, Zubin, Gropazzi, Kraševec, Govoni.
STRELEC: Kraševec.
Mlajša ekipa cicibanov Brega je v tekmi proti Domiu doživela visok poraz, ki pa je popolnoma o-pravičljiv, saj ekipo sestavljajo tudi igralci, ki %o tokrat prvič stopili na igrišče. ‘ V vrsti naše ekipe je bil najboljši Kraševec, ki je bil tudi strelec edinega gola.
M. Š.
IZIDI 6. KOLA
Campanelle - S. Andrea	1:1
Ponziana - Inter S. Sergio 12:1 S. Luigi - Fortitudo	1:1
Soncini - S. Giovanni	3:3
Breg - Domio	1:6
Opicina - CGS	1:2
NAMIZNI TENIS
V MOŠKI C LIGI
Križani spet brez točk
Mladina — GS S. Rocco 1:5
Kljub optimističnim predvidevanjem se je tudi to nedeljo kriška ekipa slabo odrezala. Pred seboj ni več imela nasprotnika s katerim se je pomerila lansko sezono na turnirju v Nabrežini, ampak ekipo, ki namerava na vse načine priti na sam vrh lestvice C lige, saj je do sedaj izgubila le eno tekmo. V začetku je bila še iskrica upanja za Križane, ko je Giorgio Tenze o-svojil točko, vendar se je izkazalo, da je bila to le hujša nasprotnikova napaka.
Prav na tej tekmi je prišla na dan velika hiba kriških igralcev: neresnost in nevztrajnost pri treningih, Videli so kako lahko vestno treniranje tudi čez poletno sezono, ko ni turnirjev, pripelje do velikega napredka, saj so bili nedeljski nasprotniki isti kot lansko leto, vendar z veliko boljšo igro in premočni za kriške igralce.
Sedaj ima Mladina za seboj kar tri poraze in čg ne bodo igralci resneje poprijeli in se potrudili pri treningih, ki so bistvene važnosti za uspeh na tekmah, bo res v nevarnosti obstoj v C ligi.
A. S.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000
V SI-RJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 8000, letno 800,00 din, za organizacije in podietia mesečno 100,00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržoškega tiska, Tret 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
»
Stran 6	28. oktobra 1981
Za SFRJ 2iro račun S0101-603-45361 «ADIT> DZS 61000 Llubljano Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'lir. 1 st., viš. 43 tnmf
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Od praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske krajine se naročajo pri oglosnem oddelku ali uprovi. iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI,
l J. £l*n italijanske Izdaji^ ^ZTT acveze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Veeel	jniisktf "^irst »upnikov fieg

ii
'VBHsaranaraKft:
kakšni enotnosti. Zato je tudi pred videno, da je v tretjem krogu vo


.
BIL JE NA ČELU DRŽAVE OD DALJNEGA LETA 1956
VČERAJ V LJUBLJANI OB 20-LETNICf BEOGRAJSKE KONFERENCE
Zdravstveno stanje prisililo finskega Posvet o uresničevanju
predsednika Urha Kekkonena k odstopu
Novega predsednika bodo volili konec januarja, najbolj verjetni naslednik pa je Mauno Koivisto
HELSINKI — Finska vlada je včeraj uradno sporočila, da je dol poletni predsednik države llrho Kekkonen odstopil., Gre za odloči tev. do katere je Kekkonen prišel oh upoštevanju svojega zdravstvenega stanja, ki še je odločno po slabšalo od konca avgusta, ko se je med počitnicami na Islandiji pre hladil. Od takrat je imel vedno težave s krvnim obtokom v možganih, čemur je, sledila tudi delna izguba spomina.
Kekkonen. ki je star 81 let in je bil predsednik Finske od leta 1956 je v svojem pismu, s katerim je sporočil vladi odstop, navedel, da spričo svojega zdravstvenega stanja ni več zmožen opravljati funkcije predsednika. Ker tudi ni nobenega i/gleda, da bi se njegovo zdravje izboljšalo, je bil njegov odstop, kot predvideva finska ustava, nujen.
Sedaj se odpira vprašanje nasled stva trenutno, do volitev, bo oprav hal funkcijo predsednika Mauno Koivisto in ki ima. po mnenju poli tičnih opazovalcev tudi naivec šans za dokončno izvolitev. Volitve pred sednika bodo konec januarja prihod nega leta. ko bo o imenu odločal 301 »modrec*, ki pa jih bodo morali predhodno izvoliti na volitvah, ki pa bodo sredi januarja.
Ankete, ki so jih izvedli zadnje čase na Finskem so pokazale, da je 70 od sto Fincev naklonjeno izvolitvi Manna Koivista. Večina tako imenovanih modrecev bo vsekakor izšla iz vrst parlamentarcev in bo torej zastopala stališča osmih strank, ki so prisotne v parlamentu, kar vsekakor ne prispeva h kdove
politike neuvrščenosti
Uvodn* besede podal član CK ZKJ Jože Smole - Slovenija se bo vključevala v mednarodno menjavo
lirho Kekkonen z Nikito Kruščovom
(Telefoto AP)
LJUBLJANA — Ob 20-letnici prve konference voditeljev držav in vlad neuvrščenih v Beogradu ie bilo vče raj v Ljubljani posvetovanje o izvajanju politike neuvrščenosti in prispevku Slovenije pri sodelovanju SFRJ z neuvrščenimi in državami v razvoju. Srečanje sta organizirala svet za mednarodne odnose pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije in komisije predsedstva CK ZK Slovenije za mednarodno sodelovanje.
Uvodno besedo je imel član CK ZKJ Jože Smole, ki je med drugim govoril o krepitvi vloge gibanja neuvrščenih v svetu, o vlogi Jugoslavije v gibanju kot tudi o nadaljnjem razvoju politike neuvrščenosti v Jugoslaviji, ki je tesno in neposredno povezana z graditvijo socialističnih samoupravnih odnosov.
Jože Smole .je poudaril, da ima Jugoslavija razvite politične odnose z državami v razvoju, kar pa ne bi mogli reči za gospodarske od-
VČERAJ POPOLDNE V BANČNEM URADU GLAVNE BOLNIŠNICE
Plače uslužbencev videmske bolnice plen bliskovitega roparskega podviga
Trije roparji so si hladnokrvno prilastili 160 milijonov lir
noše. znanstveno - tehnično in kulturno sodelovanje.
Na posvetovanju so posebno po zornost namenili gospodarskim odnosom Jugoslavije in v tej zvezi Slovenije z državami >v razvoju. V družbenem načrtu Slovenije za to srednjeročno obdobje je poseljen poudarek prav na vključevanju Slovenije v mednarodno menjavo. Veliko pozornost posveča sodelovanju z neuvrščenimi in državami v razvoju, pri čemer poudarja potrebe po čimbolj organiziranem nastopu.
Slovenija naj bi do leta 1385 podvojila izvoz v države v razvoju. Pri uresničevanju omenjenih planskih obveznosti pa bo vsekakor morala v večji meri upoštevati razvojne načrte dežel v razvoju.
Lrho kekkonen
litev izvoljen tisti kandidat, ki prej me največ glasov, medtem ko je za izvolitev v prvih dveh krogih po trehna absolutna večina. Da bi pre prečili brezizhodne situacije, npr.
150 proti 150, so število »velikih volivcev* povečali od 300 na 301.
Naj omenimo, da je Urho Kekkonen, ko je bil leta 1936 prvič izvoljen za predsednika republike prejel 151 glasov, njegov takratni nasprotnik pa le dva glasova manj.
Domnevajo, da se dosedanja poli tika Finske ne bp spremenila. Finska ima s Sovjetsko zvezo 1270 km dolgo mejo in ima torej s to državo prav posebne odnose. Finsko in Sovjetsko zvezo veže med drugim tudi sporazum o vojaškem sodelovanju.	.
Prvi komentar o odstopu Urha Kpkkopena je prišel iz Sovjetske zv;čze. Sovjetska tiskovna agencija TASS je podčrtala dobrososedske odnose, ki obstajajo med Finsko in SZ ter pri tem poudarila vlogo dosedanjega predsednika Kpkkonena.
Kekkonen sam je bil v zelo dobrih odnosih z vsemi sovjetskimi voditelji in je obiskal Moskvo v 25 letih svojega predsednikovanja vsaj enkrat letno-, »
.  llllllllimilj|mMIMmi«>UimilllUinilllimHIIIIIIHI>IHmil|llimil.,111111,1111«
Tragedija ob Floridi
VIDEM — Podružnica videmske in pordenonske hranilnice v poslopju videmske glavne bolnišnice je bila včeraj dopoldne žrtev drznega in bliskovitega ropa. Trije neza-krinkani neznanci so oropali blagajno hranilnice za 160 milijonov lir.
Vse se je začelo le nekaj minut po poidevetih, potem ko so v podružnici hranilnice, ki se nahaja v pritličju bolnišnice ob hodniku med glavno vežo in barom, pripeljali plače za uslužbence bolnišnice. Včeraj so namreč kot vsakega sedemindvajsetega izplačevali pla če. Tokrat pa so jih izplačali le manjšemu delu uslužbencev. Ro parji so bili namreč zelo zgodni, da so imeli pred seboj v vrsti le nekaj ljudi. Medtem ko sta dva s čakajočimi stopila v urad hranilnice je tretji onesposobil zasebnega zapriseženega stražnika, ki je pa zil v veži. Ko sta roparja prišla do bančnega pulta sta izpod dežnih plaščev potegnila pištole in prisilila uslužbence, da so jima izročili denar. Med samim ropom, ki je trajal le nekaj minht. je bilo v hranilnici skoraj 80 ljudi. Roparji pa so bili hladnokrvno kos takemu položaju in niso pokazali najmanjše živčnosti. Mirno, a 'odločno so prisotnim ukazali, naj bodo mirni, teden od roparjev je izrekel celo bodrilne besede in potrepljal po rami nekp bolničarko, ki šo se ji' pre očitno tresla kolena. Mirno so pri vsakem okencu prevzeli denar in ga strpali v vrečo ter prav tako mirno kot so prišli izginili. Pred bolnišnico jih je čakal še četrti član tolpe, ki jim je omogočil ne moten beg. Preiskovalci so prepričani, da se je posredno udeležil ropa . šp peti član tolpe, ki je ostal v včži bolnišnice ali im hodniku preti denarnim zavodom irr s tem kril hrbet svojim pajdašem.
Takoj po ropu 'je stekla širokopotezna policijska akcija s cestnimi fjloki, ki pa tniso zbili , uspešni. Že sama dinamika in sistem ropa: triih .»'zakrinkani loparji, ki niso pokazali najmanjšega dvoma pri, izpeljavi svojega posla, dokazuje, da ima policija opravka s pravimi pro-ipsjoualei, ki .so bržkone tako pri
pravili umik, kot so izvedli rop.
Preiskovalci polagajo največ tipanja v dejstvo, da so bili roparji nezakrinkani. če pa trojica ni še imela opravka s pravico, jo bo ze!o težko izslediti. Preiskovalcem pa še vedno ostaja možnost iskanja v krogih videmskega podzemlja, saj je nemogoče, da bi morebitni tujci izvedli tak rop brez logistične pomoči »domačinov*. Prav zato prevladuje mnenje, da so se roparji skfijj v VidttlU ali v predmestju, vsekakor pa niso zapustili videmske pokrajine, saj so bili že nekaj mi nut po ropu vsi dohodi v mesto pod policijskim nadzorstvom.
O nacionalizacijah v Franciji
Tujo banko hočejo večje odškodnine
LONDON — Nacionalizacija naj večjih bank in industrijskih podjetij v Franciji, za katero se je odločil Mitterrand. vzbuja skrb in nasprotovanje v krogili mednarodne finančne špekulacije. Zastopniki 13 evropskih, ameriških in južnoafriških bank, ki imajo kapitaie inve-
Karmal: «Afganistanske gverilce podpirajo ZDA in Kitajska»
MOSKVA — Prosovjetski predsednik afganistanske republike Babrak Karmal je v intervjuju za neki moskovski dnevnik govoril o naraščanju »imperialistične agresije* proti njegpvemu režimu in obtožil ZDA in Kitajsko, da podpirajo afganistanske gverilce. O «omejenih enotah sovjetske vojske*, ki so pred dvema letoma vdrle v sosednjo deželo. pa je dejal, da »predstavljajo pomemben zgled revolucionarne solidarnosti in mednarodnega proletariata*.
NA GENOVSKEM POROTNEM SODIŠČU
Proces proti 48 domnevnim RB
GENOVA — Včeraj se je na genovskem porotnem sodišču začela sodna obravnava proti 48 domnevnim pripadnikom krajevnega voda rdečih brigad, ki jih obtožujejo sodelovanja v oboroženi tolpi in vrste drugih kaznivih dejanj, kot so posest orožja in razstreliva, poškodbe, sežigi, podži-ganje k uporu itd.
Na včerajšnjem prvem dnevu procesa ni bilo večjih presenečenj. Sodniki so le obravnavali nekatere formalnosti, določili, da bodo obenem po naglem postopku sodili tudi nekaterim članom »avtonomije*, ki so jih aretirali pred kratkim in nato odložili proces do 2. novembra. Sicer pa so se tudi obtoženci vedli kot ob podobnih procesih v drugih mestih. Najbolj »zagrizeni* teroristi so zavrnili mandat svojim uradnim zagovornikom in zahtevali drugačno razporeditev v »kletkah*, ki so jih pripravili v sodni dvorani. »Skesani brigadisti — tisti, ki so sodelovali s policijo — se včeraj procesa vsaj zaenkrat niso udele žili, »polskesane* — ki so se le javno distancirali od rdečih brigad, ne da bi sodelovali s policijo, pa so karabinjerji zaprli v posebno »kletko*. Med obtoženci je tudi priletna Caterina Picasso, ki so ji nadeli vzdevek «none» rdečih brigadistov.
Na sliki (telefoto AP): Caterina Picasso, »nona* rdečih brigad pozdravlja z dvignjeno pestjo.
stirane v francoska podjetja in finančne družbe, so zavrnili obliko in višino odškodnin in zagrozili, da se bodo poslužili vseh pravnih sredstev, če jim francoska vlada ne bo hitro in ustrezno izplačala njihovih deležev.
poklica bi ne
Za novo vlogo zdra^fliktv •• splošne prakse
RIM — Za izvajanje zdravnika snlošne prakse smela bi’i dovolj univerzitetna diploma iz medicine, ampak tudi poseben podiplomski tečaj, kot mo rajo na primer zdravniki v bolnišnicah opraviti pred vključitvijo v redno službo precej dolg staž. Tak predlog bo utemeljila Zveza zdravnikov splošne prakse na svojem kongresu, ki se bo začel jutri v Sorrentu. Na tak način na’ bi »družinski zdravniki* spreieli novo pomembnejšo vlogo v javnem zdravstvu in «rcšili zdravstveno reformo*. kar je geslo kongresa.
Bomba v šoli:
18 mrtvih na Filipinih
MANILA — Bomba, ki je eksplodirala v neki osnovni šoli v Taki-panu, 872 kilometrov juznovzhodno od Manile na Filipinih, je terjala smrt osemnajstih učencev, ranjenih pa jih je bilo najmanj trideset. Polici, ja meni, da so avtorji ostudnega atentata filipinski muslimani, člatll nekega separatističnega gibanja. Avgusta letos je v podobnih okoliščinah umrlo dvanajst učencev. Tudi takrat so atentat pripisovali muslimanskim skrajnežem.
Andreotti v Pragi
PRAČA — Predsednik' komisije za zunanje zadeve pri poslanski zbornici Ciulio Andreotti je na povabilo češkoslovaških parlamentarnih oblasti prispel v Prago. Med večdnevnim obiskom se bo Andreotti sestal tudi z ministrskim predsednikom Strougalorn, s katerim bo razpravljal o najsodobnejših pogle dih v zunanji politiki,
...........................................
Z IGRAMA «KAR HOČETE» IN «PART1JA REMIJA»
Prodoren uspeh našega gledališča na Borštnikovem srečanju v Mariboru
(Od našega poročevalca)
MARIBOR — Navezanost mariborskega občinstva na naše gledališče se it potrdila tudi v ponede-Ijek, ko so imeli člani SSG zvečer na odru Drame Slovenskega narodnega gledališča svoji dve predstavi. Potem ko ie bil opoldan pri srčen sprejem pri predsedniku občinske skupščine mesta Maribor Rafaelu Razpelu in potem ko ie bila izkazana našim gledališčnikov in vodstvu SSG vsa pozornost, je tržaško gledališče z obema predstavama doživelo velik uspeh.
Najprej ie bila v tekmovalnem depti Borštnikovega,,srečanja uprizoritev Shakespearovi. komedije eKnr hočete* v režiji Branka Gombača. In čeprav so naši bralci o predstavi že poučeni, sri ie bila na repertoarju v lanski sezoni, pa je vendarle tudi tokrat potrebno spregovoriti o tem delu. ko iti are za zelo uspešno ponovitev. Zgodba sama na sebi ni prav nič n oseb
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
VISOKA PLIMA PRIZADEJALA PRIMORSKO
MIAMI — Vsaj 36 haitskih beguncev .je .zgubilo življenje v brodolomu plovila, ki je prevažalo 67 oseb. Nekateri so srečno priplavali do o bale, medtem ko je večina utonila. Pogrešajo enajst oseb, ki so bile najbrž ob življenje. Begunci so odpotovali s Haitija 26. avgusta, nakar .so preživeli kak mesec dni na Bahamskem otočju. Pred dobrim te-
dnom so se odločili in sKusan cioseti Florido. Za sedaj se še ne ve, kako je do brodolbma sploh prišlo. Preživeli so povedali, da se je njihovo plovilo potopilo, potem ko se je prevrnilo, ko so se vsi potniki zbrali na
5eH strani
Na sliki (telefoto AP): reševalci /Ilira in trupla, ki jih je voda naplavila na floridsko obalo.
KOPER — Dolgotrajno nočno deževje, še zlasti pa visoka plima morja, kateremu je zjutraj jug pomagal prestopiti bregove, so danes pokonci spravili štabe za civilno zaščito na slovenski obali. Pravzaprav so se s tako rekoč tradicionalno jesensko morsko nevarnostjo štabi za civilno zaščito v Piranu, Ko pru in Izoli seznanili že v začetku meseca. Danes pa so morali tudi prvič ukrepati. Okrog sedme ‘ure zjutraj je morje pričelo naraščati in ker .Je pihal Uidi relativno močan jugo, je kaj hitro prestopilo bre gove in okrog 7.30 že začelo zalivati Ulico JLA. Trg Antona Ukmarja in staro semedelsko vpadnico v Kopru, Kidričevo nabrežje. Trg JLA in Verdijevo ulico v Izoli ter Tartinijev trg in obalo od hetela Piran do hotela Punta v Piranu. V Pi ran« se je takoj sestal štab za civilno zaščito in s sireno so opozorili občane na nevarnost, tako da je v časti, ko je bil Tartinijev trg najbolj poplavljen na njem ostalo le še troje osebnih .avtomobilov, od katerih .je v enega vdrla voda. Si cer pa je morje deloma zalilo tudi restavracijo Sidro, prodajalno čevljev Peko ter brivnice in česalnice. Kot so nam povedali v portoroški postaji milice, kakšne posebne večje materialne škode zaradi poplave ni bilo. saj so delavci hitro ukrepali, ča vsem. zjutraj so namreč začeli posDravljati prodajalne in se pripravljati na vodo, ki so jo bili va jeni že iz prejšnjih let. Ob desetili so bile vse trgovine z izjemo lokata Sidro, ki so ga odprli ob dva najstih, že odprte. V Kopru so bili tudi v pripravljenosti, vendar ra zen tega, da so poslali delavce Hi dra na Ulico JLA, kjer so razporedili vreče s peskom in tako poskušali, žal malce prepozno, zausta viti vdor na Ulico JLA, niso več ukrepali. Poplavljen je bil tudi del centralnega parkirišča. Miličniki pa so za kakšno uro zaprli promet po vsej Ulici JLA. Kot so nam pove dali na Štabu -za civilno zaščito, so v Kopru tudi v stalni pripravljeno
sti in v solari imajo organizirano posebno dežurno službo, ki sprem-ija stanje v tamkajšnjih odtočnih kanalih. Zaradi močnega deževja je namreč ogrožen tudi ta del mesta. Podobno kot v Kopru in Piranu, so pripravljeni v Izoli.
DUŠAN GRČA
Ocenjevalec se je znašel
PIRAN V minulih dneh ,ie po piranski občini hodil ocenjevalec z
občinske davčne uprave in popisoval nekatere podatke o premoženju piranskih občanov, ki jili pri davčni upravi še nisc imeli zbranih. Ocenjeval .je vrednost nekaterih stanovanjskih hiš. za katere bodo morali lastniki poslej plačati določen odstotek dajatev. Potrkal ali pozvonil je na vratih, se predstavil in gospodinje najprej vpraša), če bodo hišo popisale in ocenile same, ali naj to stori kar sam. Gospodinje so mu rade volje odstopile delo. Ko pa je končal je predložil še ra-
čun — 350 dinarjev, šele takrat šo se marsikje zavedli, da se ocenjevalec ni ponudil iz gole vljudnosti, da izpolni nekaj listov s formularji. Se veda je pri ponujanju svoje' pomoči modro izpUstil »podrobnost* o plačilu takega ocenjevanja stano vanja. Kaj lahko bi se namreč pripetilo, da bi potem marsikdo raje kar sam ocenjeval svoje premože nje (kot to dopuščajo predpisi), o cenjevalčeva pot pa bi bila 'zastonj. Pa se je kljub temu le 'našel B. Š.
nega. iz nie pa izstopajo duhovite in trdne kreacije naših gledališčnikov.
V sneženo-belem dekoru. scenografiji, ki jo je zasnoval Niko Matul, potekajo razne sre.čpe in maifi srečne ljubezenske - žSoabi, ki se zaradi spretne preobleke Vijole (Miranda Čakanja) močno zapletejo, tudi po zaslugi raznih pijančevanj in postopanju predanih akterjev V razkošnih m stiliziranih kostumih (delo kostumografinje A-lenke Barll) se protagonisti alblje-jo zdaj v lahkotnih tonih, zdaj v melanholično melodramatičnih, ki jih prekinja robat pijanski nastop viteza fobije (Polde Bibič;), norčavi in vendarle bister poiuv norca (Linij Bogateč), malce čez les pognanega viteza Andreja Bledice (Adri-ign Rusija), ali va vzvišenega, 'vre danega, sanjavega in zaljubljenega MalvMa (Anton Petje) Tako igra teče karseda aladko. svetla ie in celo bleščeča tudi v manjših vlogah. ki so, jih sproščeno podali še Boris Kobal. Alojz Milič. ■loško Lukeš. Stojan Colia Silvij Kobal in ostali, da ne gnvorimr o liku grofice Olivne (Bogdana Bratil*). Marije (Lidija Kozlovič), ilirskega vojvode Orsuta (Stane Starešinič), ki si močno prizadem vplesti v.svoie ljubezenske niti Oliviio
Komedija »Kar hočete* odkriva predvsem pisane in breztežne svetove. ie igra v igri. gledališče v gledališču, ironija v ironiji, saj režiser Gombač ni imel pretenzije ustvariti kakega daljnosežnejšega ali usodniešega dela. Vse je podrejeno ludizmu, čisto ie kot Studenc-na voda. brez meglic .resvorazu mov. Spektakidatno domiselna je. teatralično efektna, kar ie seveda še kako moralo vpliv-ati na številne gledalce, ki so bili ob izteku predstave kar navdušeni in so nagradili nastopajoče i. burnimi in dqlaptrdjnimi. aplavzi.
Sicer drugačno, a nič mapi uspe
do 31. oktobra po 1. novembru 23.000 lir
vrednost zbirke po knjigarniških cenah
18.000 lir
Letošnja zbirki:
JADRANSKI KOLEDAR ■ zbornik
Simon Gregorčič
POEZIJE 1882
Roman Firmanl
ZADNJA DOLINA
Aldo Rupel
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Dr. Draga Černelč	i
ALERGIJE
Samo za prednaročnike Jadranskega koledarja
kuponpopust 8.000 lir
pri nakupu izdaj ZTT
šno ozračje je ustvarila tudi druga predstava, s katero sta se v poznih urah predstavila mariborskemu občinstvu naša gledališčnika - jubilanta Zlata Rodoškova in Jožko Lukeš. Coburnova »Partija remija* ni uvrščena v tekmovalni spored Borštnikovega srečanja, kar pa seveda v ničemer ne more prizadeti njene nesporne vrednosti in dognanosti, pri čemer gre poudarit: izjemno močan delež obeh nastopajočih.
Dogajanje je postavljeno v neki dom za ostarele, kjer se prepletajo tanke življenjske niti mošlccga in ženske, ki sta sicer že v jeseni svoje življenjske poti. Med partijami remija se prede eksistencialna pajčevina dveh različnih, o vendarle bliskih človeških usod: Martina IVe-berja in Fanzije. S tenkočutno in zelo spretno obdelavo svojih likov je Lukešu in Rodoškovi uspelo ka-talizirati pozornost občinstva, z melanholično ironijo sta ustvarila arn-bient. ki mu je bilo treba prisluhniti. Njuni kreaciji sta se gibali med tiho in ponižno resignacijo, med uporom in resničnostjo, med ljubeznijo in jezo in vsi ti elementi so učinkovali pristno in sveže, tako. da res lahko govorimo o dobri in uspešni predstavi. Sploh va pomeni nastop Slovenskega stalnega gledališča v Mariboru po mnenju nekaterih prisotnih kritikov osvežitev celotnega Borštnikovega srečanja, nekateri celo menijo, da sta bili Ženski na podeželju 'jrloh najboljša predstava, ki ie bila v Mariboru na ogled.
Mimo predstav samih m moramo na tem mestu zabeležili še ostale »napore*, ki so se jim morati včeraj podrediti iaralci in vodstvo Slovenskega stalneaa gledališča. To so seveda lepi napori, kajti prizadevanje mariborskih kulturnih in političnih delavcev, da bi se naš ansambel v njihovi sredi dobro počutil. je bilo razvidno na vsakem koraku. Slovensko stalno gledališče se je namreč včeraj selilo v Slovensko Bistrico, kier ie bilo deležno prav tako toplega sprejema kot v Mariboru. To va ie hil tudi dan. posvečen dobitniku Borštnikovega prstana (prejel aa ie leta 1976 za dolgoletno gledališko ustvarjalno delo) Radu Nakrslu. ki je že v jutranjih urah imel nastop na osnovni šoli (naj tu povemo da ie v spremljevalnem delu Borštnikovega srečanja nastopal v ra mili k ra ih tudi Jožko Lukeš) na bar se je Dopoldan Nakrst predstavil še občinstvu v Matični knjižnici v Slovenski Bistrici, kicr je SSG zvečer uprizorilo tudi Shakespearovo komedijo «Kar hočete». Skratka napori, ki pa so zaradi osebnega zadoščenja in zadovoljstva tržaških gledališčnikov bili zlahka premaaani.
F tem okviru ie bil popoldan na gradu v Slovenski Bistrici 'Adi tirade« sprejem, ki stu se da udeležila podpredsednik upravnega zreta SSG Saša Rudolf in ravnatelj gledališča Miroslav Košuta. Goste ie pozdravil predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler, ki ie tudi orisat družbeni položaj ter začrtal zemljepisne okvire občine same, ki danes šteje 32 tisoč prebivalcev. Saša Rudolf pa je spregovoril o problematiki našega gledališča ter posebej poudaril. da ie tržaški teater zniknil iz NOB ter ima še danes vlogo povezovalca Celotne slovenske zamejske skupnosti. Rudolf ie govoril tudi o prijateljskih v c.eh med Primorci in Štajerci, MARIJ ČUK