Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. 1 Din.
SSUnfiŠH
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš?.letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev, rač. poštne hran, 12.549
LS?&
Murska Sobota, 11. iunifa 1939,
Prekmurski teden
Kolesarski dan.
Ena izmed značilnosti našega Prek murja so kolesarji. Težko, da bi se našla v naši državi pokrajina, kjer bi bilo toliko kolesarjev, kakor pri nas. Ravne ceste, ki med njivami hite v nedogled, gosta naseljenost in densr sezonskih delavcev so bili pogoji, ki so ustvarili armado prekmurskih kolesarjev. Eden izmed vzrokov pa so tudi slabe prometne zveze in velika oddaljenost naselij cd želežnšškihprog. Za našega človeka ni kolo nobena poirata, ni mu za razvedrilo, ne za šport, temveč važen in ponekod neobhodno potreben predmet ter sestavni del njegovih sredstev v borbi za vsakdanji kruh. Zavedajoč se tega in da bi se marsikomu, ki še nima kolesa izpolnila želja, da bi prišel do svojega lastnega kolesa, ki je za siromašnejšega človeka že pojm premoženja, se je upra va Prekmurskega tedna odločila, organizirati kolesarski dan, ki bo gotovo našel največji odziv med našimi kolesarji. Na določen dan (katerega bomo še pravočasno javili) se zbero vsi kolesarji Prekmurja in bližnjih srezov v Soboti. Ko bodo shranili kolesa na določenem prostoru, bodo dobili proti malen kostni odškodnini (50 p) listek s svojim imenom, številko kolesa in tekočo številko. Ta listek bodo oddali pri blagajni razstavišča. V popoldanskih urah se bo vršilo javno žrebanje. Komur bo sreča naklonjena bo dobil moderno kolo. Število dobitkov bo odvisno od števila udeležencev, čim več kolesarjev, tem več bo izžrebanih koles.
Kolesarji na plan 1 Prekmurski te den Vas kliče. Pridite v Soboto, kjer Vas čakajo lepi dobitki.
Pozdravni veter.
V teku dvajsetih letih naše svobode so se neprenehoma vrstili v naši pokrajini uradniki, nameščenci i. t. d. Marsikdo je prihajal z tesnobo v srcu med naše ljudi. Ko ga je pa službena pot zopet peljala nazaj preko Mure,
rr>u je bila prav tako težko v duši kot ob prihodu, ker je odhajal z trpko zavestjo, da je pri nas pustil prijatelje, ki so prijateljstva vredni, še! od ljudi, ki so imeli srce na dlani in da mora zakopati del najlepšega življenja med spomine. Sirom države žive raztreseni naši znanci, ki so nekoč prišli preko Mure in zopet odšli. Četudi so pretekla leta in leta, je ostala med njimi in nami še vedoo živa vez, most trajnih spominov. Kdo pri vsem tem ne bi pozdravi! zamisel uprave »Prekmurskega tedna", da jih vse zopet povabi v Soboto. 2e pred tedni so bila razposlana vabila za »Pozdravni večer", ki bo v soboto, dne 24. junija 1939 na veseličnem prostoru Prekmurskega tedna. Iz vseh strani se že pridno oglašajo povabljenci, tako da se obeta Soboti res prvovrsten družabni dogodek. Takrat mora biti naša dolžnost: Vsi na »Pozdravni večer' ljubih gostov, da jim krepko stisnemo desnico, da skupno obudimo lepo preteklost, ki nas je vezala v preteklosti in nas bo družiia tudi v bodoče.
Veseliini park.
Poleg številnih poučnih razstav bo po vzoru drugih tovrstnih prireditev tudi velik veseličnš park, ki bo še takemu razvajencu nudil vsestranskega razvedrila. Razai podjetniki so zaprosili potreben prostor za svoje naprave in paviljone in kolikor je mogla uprava PT, je ugodila prošnjam. Živalske razstave, cirkusi, vrtiljaki, strelišča, varijeteji i. t. d. bodo izpolnili ogromen veselični prostor. Seveda ne bo manjkalo raznih atrakcij, tako da bo razvedrila željni publiki vsestransko ustreženo.
Znaki.
Ali ste že kupili znak Prekmurskega tedna, ki ga dobite za 2 din v vseh večjih soboških trgovinah ? Naša dolžnost je, da ga kupimo in s tem prispevamo majhen delež k PT, ki naj bo manifestacija naših skupnih naporov na kulturnem in gospodarskem polju. Sleherni naj nosi znak PT!
Šolski izleti.
Da nudi naši mladini vpogled v kulturna in gospodarska ustvarjanja naše pokrajine, je uprava PT, razposlala na vse šole soboškega, lendavskega in ljutomerskega sreza vabila, da bi organizirali šolske izlete za časa »Prekmurskega tedna" v Soboto. In kakor se je pričakovalo tako se je zgodilo. Vabilo PT je našlo vsepo-
vsod popolno razumevanje s stran' vodstev ljudskih šol, ki že pridno prijavljajo svoje šolske izlete. Po sedanjih prijavah sodeč bo .Prekmurski teden" obiskalo več tisoč učencev v spremstvu svojih učiteljev. Rok za prijave šolskih ekskurzij poteče 10. junija. Šolska vodstva, ki še niso po slala svojih prijav, naj to store čimprej. Častno mesto med obiskovalci naše največje kulturne in gospodarske ma nfestac je, pripsda našemu dorašča jočemu rodu. Tega se moramo za vedati!
0
..Veroniha Desenisha".
Za torek 20. t. m. je v sporedu prireditev Prekmurskega tedna za Soboto nenavadna prireditev : predstava Župančičeve ^Veronfke Deseniške" na grajskem dvorišču. RežSra prof. Jože Potokar, igrali pa bodo najvidnejši igralci vseh glavnih soboških igralskih skupin. Grajsko igrišče je za zgodovinsko igro prizorišče kskor nalašč, prostor pa nudi režiserju možnosti (n. pr. nastop na konjih), ki bodo močno povečale efekt in bo predstava verjetno deležna izredne pozornosti.
Sloves Celjskih grofov in nesrečna usoda Veronike iz Desenic sta zanimala vrsto pisateljev in dramatikov, tudi Hrvate in Nemce; v slovenski dramatiki pa je postalo to najbolj obravnavana zgodovinska snov, ki jo prikazujejo kar 4 drame : Jurčičevo zadnje delo »Veronika Deseniška" (1881), Župančičeva tragedija pod istim naslovom (1924), Novačanov ,.Herman Celjski" (1928) in najnovejša : Kreftovš „Celjski grofje". Zadnja tri dela so znana ludi v tujini, vsa štiri pa so pomembne stvaritve naše dramatike, vsaka živa in zanimiva po svoje. Jurčičeva, Novačanova in Kreftova drama so napisane v prozi, Župančičeva pa v verzih, spesnjenih s čutom največjega melodika, slovenske besede. Ti blesteči verzi in izbranost Župančičevega tenkočutnega, izcizeliranega izražanja dajejo delu visoko vrednost ene najtrajoejših slovenskih besednih umetnin.
13.
Biciltl za 3 dinarje!
Sicer se to malo čudno sliši in vendar je resnično., da lahko srečni dobitnik dobi moški ali ženski bicikl za 3 dinarje 1 Z naglico se biiža čas, ko bodo naši Muraii priredili svojo VELIKO TOMBOLO, ki bo dsieč prekašala tombolo pred dvema letoma. Zapomnite si 1 Na veliki tomboli SK Mure dne 9. julija 1939 v M. Soboti bo kar 15 biciklou svetovnih mark, 40 ženskih in moških prvovrstnih ur s garancijo, ter 1500 krasnih in dragocenih dobitkov v vrednosti Din 30.000.-
Namen te tombole je, da bi čim več udeležencev dobilo res lepe in dragocene dobitke, da bi čim več ljudi bilo veselo in zadovoljno 1
MIMO NAS
Hiša
z vsemi pritiklinaml se proda aH s. 1.julijem da v najem v M. Soboti, Cvetna ulica. Več se poizve pri
hahn samuel
trgovcu v M. Soboti.
Časi so resni Ni nam do pravega smeha, ne do besede, ki hoče pregnati temne misli Nekaj je temu krivo to kar imenujejo učeni politiki »mednarodna napetost*, nekaj pa tudi vreme, ki je bilo ves lepi mesec maj cmeravo, mokro, pusto, kislo i. t. d. Zadnje nam še najbolj načenja živce, ker smo pač redoljubni ljudje in zahtevamo to kar se nam je že za novo leto obljubljalo v koledarju za mesec maj in junij Pa stoji vse nekam na glavi saj imamo v pomladi jesen, v jeseni smo imeli poletje, pozimi je bila pomlad tako, da nam za mesec julij le še manjka sneg in skakalne tekme na Planici pa bo zmešnjava popolna. To je vendar dovolj vzrokov za slabo voljo. Kakor meteori na nočnem nebu so v tem pustem času ljudje, ki hočejo svojega sočloveka razvedriti Njih delo je res človekoljubno In se jim ukreše v glavi svetla iskra ter govore: »Halo. halo! Ste že culi kakšen naslov so dali prijateljskemu sestanku vseh bivših uradnikov in nameščencev, ki so nekoč službovali v Prekmurju Pomislite. Kulturna sramota! Nacionalni zločin. Nasilno razdvajanje Separatizem. Začetki avtonomije. Bratomor- Dvajsetletno delo se je zrušilo v prah in pepel Hudobija- Oh jojjoj...« Le dve besedi ima naslov pa tako pohujšanje pri nekaterih možakarjih, ki so radi tega baje bili tik kapi. Kakor lezejo počasi z časom in jim je malenkost prespati deset ali več let življenja, tako so slepi in gluhi, da ne vidijo okrog sebe smejoče se obraze, na katerih je sama hvaležnost, za posrečen do-vtip v teh mračnih dneh Pregovor pravi: Kdor molči ima zlato v ustih. Če bi tokrat gospodje »razburjenci« molčali bi imeli v ustih diamante-Pa je tudi tako dobro radi ljubega smeha, ki nam je potreben radi dežja in za manjkajoče kilograma naše telesne težine. Hvala 1
tt
PREKMURSKI TEBEK"
se bliža, zato ne pozabite | na p a v i I i o ne SI. 89-94 •
SokolsSca slatmosf v Soboti.
Za veliki zlet mariborske sokolske župe je vse pripravljeno. Prijave prihajajo iz vseh krajev nase ožje domovine, pa tudi sosednje sokolske župe iz Savske banovine $o prijavile svojo udeležbo. V zelo lepem številu bodo sodelovali telovadci varaždinske župe, ki se bodo poklonili svcjšm rojakora, sokolskšm borcem, ki so padli ob priliki osvoboditve Prekmurja.
Kvalitativno pa bo župni nastop, zlasti pa akademija, na višini največjih mednarodoih prireditev, saj bodo pokazali svoje sposobnosti telovadci, ki so dosegli v najhujših mednarodnih borbah odlične uspehe. Nastopili bodo tudi Sokoli, čigar imena so ovekovečila v zgodovini olimpijskih iger slavo jugoslovanske telesne kulture.
Po nastopu telovsdcev na štadionu S. K. Mure bo ob zvokih varsždinske vojaške godbe ljudska zabava.
Kredit za novo gimnazijo zagotovljen.
Od popolnoma lanesljivjga vira do-znavamo, da je ban dravske banovine že podpisal kredit za gradnjo novega gimnazijskega poslopja v Murski Soboti. Vse tozadevne predpriprave so v polnem teku. Poslopje bo stalo na stavbišču, ki meji na Glavni trg, t. j. nasproti vile g. dr. Vučaka. Z gradnjo se bo pričelo bržkone že letos.
POLITIKA
Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta pretekli teden obiskala nemško prestolnico Berlin, kjer sta bila deležna izredno svečanega sprejema. S tem so Nemci hoteli pokazati svojo voljo po dobrih odnoša-jih z našo državo. To je prišlo do izraza tudi v Hitlerjevih besedah, ko je v svoji zdravici na banketu med drugim dejal, da so skupne meje med obema državama postavljene za vedno.
Na delavskem taboru, ki je bil preteklo nedeljo v Ljubljani je predsednik senata dr. Anton Korošec med drugim dejal o dr. Mačku sledeče: „Dr. Maček ne pozna bližjih bratov na svetu, kakor so Slovenci in Srbi. Jaz cenim dr. Mačka in visoko mislim o njem. Zato pa tudi ne obupam nad delom za sporazum".
Iz Španije so se vrnili italijanski in nemški prostovoljci. Italijanov je bilo 20.000, Nemcev pa 6000.
Bolgarski predsednik vlade je dejal, da hoče imeti Bolgarija južni del Dobrudže, ki je sedaj pod Romunijo in kjer žive sami Bolgari. Drugih zahtev Bolgari nimajo.
Na Madžarskem so bile volitve v parlament. Volitve so bile tajne in je zmagala vladna stranka.
Kmetijski del razstave
En del te razstave bo v zapadners traktu razstavnega paviljona, en del pa radi pomajjjkssfija prostora ter boljšega pregleda raznih slik, tabel, statističnih diagramov in dr. v najbližjih dveh prostorih Delavskega doma.
V	paviljonu bo razstava vzorcev vin in viiiska poskušnja v prvi vrsti vin iz Leadavsfcšh gode in našega Goričkega, nekaj pa tudi iz Kapelsksh, Radgonskih in Ljutomerskih goric. Vsa razstavljena vina bo ocenila posebna strokovna komisija in razstavljalci prejmejo diplome prekmurskega tedna in tudi delne nagrade. V istem traktu bo razstavilo tudi kmetijska družba ter sadjarsko in vrtnarsko društvo in čebelarsko društvo poučno propaganden material ter važnejše kmetijske, sadjarske in čebelarske potrebščine, katere si bodo interesenti tudi lahko nabavili. Tvornica »Ruše" bo tu razstavila umetna gnojila, slike in propagandni material. Tudi bo tu gozdarska in lovska razstava.
Zunaj ob paviljonu bo kmetijska
šola razstavila večjo družino štajerske kokoši, »Društvo rejcev malih živali" iz Ptuja pa vse vrste domačih kuncev, ki pridejo v poštev za rejo v malem žn v večjem obsegu, tako aogera, srebrece, činčile, osojače itd.
V Delavskem domu bo pajbolj podrobni učni material za žšvinozdrav-
Sinji šport na Prekmurskem tednu.
Apeliramo na vso državo, posebej še na mladino, da stavi svoje plemenite idealistične in viteške sposobnosti na razpolago letalstvu Jugoslavije.
(Iz poziva Kneza namestnika.)
Letalstvo, simbol stoletja, je prodrlo tudi v Prekmurje. Spomladi je bila ustanovljena v Soboti jadralno* letalska skupina Aero-kluba „Naša krila", ki je nemudoma začela z delom, V poslopju osnovne šole se že jadrno gradijo letalska rebra in radovedne oči mladine upirajo poglede skozi železne rešetke in iščejo porajajoče oblike bodočega letala. Toda to je še rana pesem. V jeseni pa bo že najbrž krožilo nad Soboto prvo domače letalo.
Dne 25. junija se bo v okvirju prireditve »Prekmurskega tedna" vršil v Soboti prvi aeromiting, kot oblastni miting. Sodelovala bodo vsa klubska letala mariborske oblasti, letala iz sosedne ljubljanske oblasti in vojaška letala zagrebške vazduhoplovne baze. Ta letalski dan, ki bo eden največjih v Sloveniji, bo nudil gledalcem najlepše letalske točke. Tako je na sporedu letenje brezmotornih letal, aero-vlek, auto-vlek, akrobacijsko letenje lovcev, grupno letenje vojaških bombnikov. skok s padalom, zračni napad z protipiinsko obrambo, šaljive točke (leteči profesor), vožnja publike itd.
V	zvezi z letalskim dnevom bo prirejena tudi protiplinska razstava in predavanje o letalstvu s skioptičnimi slikami.
„ Prekmurskega tedna".
stvo in prvo pomoč v nezgodah, vzorci in aparati ssraeocgojsše postaje v Beltincih, delo živinorejske selekdjske zveze, kmetijske šo!e v Rakičanu, kmečko-nadaljevalnih šol, kmetijske knjige in strokovni časopisi itd.
Da bo čimveč poučnega za mladino vsbi razstavni odbor ponovno učiteljstvo zlasti kmečko nadaljevalnih šol, da prineso ali vpošljejo kmetijskemu referentu n. pr. primerne načrte šolskih vriov in njihove ureditve, slike dela z učenci v raznih kmet. panogah, z učenci, izvedene modele in lepe rizbe kmet. zgradb, domsče zbirke hroščev in metuljev, herbarlje, bolezni in preparate, vse torej, kar se jim zdi primerno, da bi služilo mlajšim kolegom in mladini v posnemanje in pouk.
Giavno bo pa na drugo nedeljo 25. VI, ko bo razstava plemenskih živali konjerejskih podružnic Murska Sobota in Dolnja Lendava ter rodovniške živine bližnjih selekcijskih društev zveze sel. organizacij za simo-dolsko govedo. Razstavljenih bo nekaj rodovniških kobil z žrebeti, brejih žrebše, miadih žrebčekov in žrebieter svinj, merjascev in praščekov. Razstava bo na travniku ob Radgonski cesti poleg parka, kjer bo poleg tudi aeromiting. Tako bodo obiskovalci Murske Sobote in Prekmurskega tedna videii tudi, kako se razvija pri nas živinoreja.
Namen aeromitinga je v prvi vrsti zbuditi zanimanje mladine za letalstvo, jim potom mitinga nuditi poprišče aktivnega graditeljskega dela in končni cilj — vzgojiti kader mladih letalcev-pilotov. Moč držav se danes meri predvsem z letalskim koef cientom. Tudi Jugoslavija je v zadnjih letih pristopila k sraotrenemu organiziranju letalstva. Jadralno, brezmotorno letalstvo vrši pionirsko funkcijo in usposablja doraščajočo mladino k pripravljenosti.
Zaključna nedelja »Prekmurskega tedna" bo potekla v znamenju velike letalske manifestacije. Živo zanimanje občinstva in sodelovanje najodličnej-ših pilotov in akrobatov jamčita za popolen uspeh.
V nedeljo, dne 4. t. m. se je zjutraj Magyar Terezija, služkinja pri Babič Francu v Murski Soboti ponovno zaprla v svojo sobo z izgovorom, da ji je slabo. Čez dober čas se je zopet pokazala na dvorišču. Domačim je bilo to sumljivo, posebno ko so vedeli, da je imenovana v blagoslovljenem stanju akoravno je ta to že preje večkrat odločno zanikala. Ker pa stanuje v isti hiši tudi poveljnik policije g. Simonič ter mu je bilo vedenje služkinje posebno sumljivo, je začel pregledovati okolico njene sobe. Med tem časom je pa drugi stanovalec slučajno pogledal v stranišče, kjer je opazil polno krvi. Zato sta skupaj s poveljnikom policije od-
mm\ hino murska sobota
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 8. VI. ob 15.15 uri ob 17-30 uri in ob 20-30 uri v soboto, dne 10. VI. ob 17 30 uri Komedija	in ob 20 30 uri
»Ločena žena'1
VVILL1AM POVVEL SPENCER TRACY JEAN HARLOVV	MYRNA LOY
V nedeljo dne 11. VI. 1939 ob 11. uri 15 m.
ne predstave
ker ukine elektrarna Fala električni tok !
Dodatek s Najnovejši „Metrojournal" in predigra.
PREDSTAVE : ——————
v nedeljo, dne 11. VI. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 12. VI. ob 20 30 uri v torek, dne 13. VI. ob 20 30 uri VESELE ZGODBA
»»VILA LUTK*'
Adela Sandrock	Magda Schneider
Paul Horbiger	Lizzy Holzcskuh
Muzika: Bayer Josef - Ralph Benatzky Dodatek; Najnovejši „Alfa*Journal" ___in predigra.__
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
FILMI
Loienci: Ko je hči milijonarja Counie AIlenbury tožila Evening Stara radi klepetanja in zahtevala 5 000 000 dolarjev odškodnine, je glavni urednik časopisa, Haggerty, najel zvitega Billa Chaudlerja, da kompromitira Coun-e in jo s tem prisili, da odstopi od tožbe. Hagertyjeva zaročenka Gladys, v želji da pri tem pomaga, pristane, da se uda za Billa, pod pogojem da se pozneje spet loči. Billu se posreči nakana a pri tem se zaljubi v njo in povzroči škandal. Oba zbežita. Haggerty in Gladys sta izdana in dejstvo, da je BiH zakonski mož Gladysove ga pahne v bigamijo. Dogodki se vse bolj zapletajo dokler slednjič ne spozna Counie na kakšen način je padla v nastavljene mreže. Dvoje porok, dvoje srečnih parov je zaključek zabavnega filma.
Vila lutk: Na podnožju Semmeringa sta drug poleg drugega dva dvorca. Na gradu Reiffensberg živi mlada in lepa kon-tesa Felicitas s svojo strogo staro teto Kon-stanzo, a v sosednjem gradu pa je mladi baron Ksandl in njegov brat Toni. KsandI in Felicitas se ljubita Temu pa nasprotuje teta, ker sta oba siromašna in bi bil zakon le skupna beda Na Dunaju hoče teta najti za svojo nečakinjo bogatega soproga. To bi bil bogati svetnik Steindl, s katerim gredo skupaj v gledališče, kjer predvajajo znani balet „Vila lutk". Po čudnem naključju je
pri predstavi tudi Ksandl Steindl pojna tajne vzroke Ksandlovega prihoda in jih razkrije Felicitasi. Ta se silno razburi in h koncu se skregata Ksandl in Felicitas. Razočarana in razburjena zapušča Dunaj. V vlaku se zopet sreča s Ksandlnom. Vse je spet dobro. Končno odide z njim v Kantzenbi-chel. A še so ovire na poti, še so fatalne in komične situacije preden jima da teta Konstanza svoj blagoslov za srečni zakon.
stranila pokrov z greznice in videla, da moli iz blata otroška ročica. Poveljnik policije je nato zaslišal služkinjo, ki je v začetku zanikala dejanje, dočim je pozneje, ko so jo odvedli na lice mesta, krivdo priznala. Branila se je s tem, da je bi! otrok mrtvorojen. O dogodku je bila obveščena žandarmerija, kakor tudi državno tožilstvo. Obenem so poklicali autotaksi> ki je mater in truplo otroka odpeljal v bolnišnico. Izkazalo se je pa, da otrok ni bil mrtvorojen, temveč ga je mati sama takoj po porodu zarezala z nožem. To svoje dejanje je mati tudi priznala. Pri sobni preiskavi so našli nož s katerim je nesrečna mati izvršila svoje živalsko dejanje. Imenovana bo takoj, ko okreva predana državnemu tožilstvu v Soboti.
Novorojenčka le ubila.
PREKMURSKI TEDEN 17.-26. VI. 1939. Polovična vožnja.
domače vesti
SOBOTA
—	Intervencije. G. Hartner Ferdinand, župan in banskš svetnik je dne 3. t. rn. interveniral pri raznih oddelkih na banski upravi v občinskih ter drugih zadevah. Sprejet je bil tudi pri g. banu. Kakor doznavamo so bile vse intervencije uspešne.
—	Posojilo. Odobreno dolgoročao posojilo pri Državni hipotekami banki v znesku Din 1,400 000 — za gradnjo nove osnovne šole je te dai biio že izplačano občin! Murska Sobota. V kratkem bodo razpisana zidarska in druga potrebna deia.
—	Razstava najmlajših. Od 10. do )2. t. m. bodo rszstavili učenci soboškega otroškega vrtca v svoji učilnici izdelke, ki so jih izdelali tekom šolskega leta. Razstavljale! vabijo prijatelje mladine, da si ogledajo razstavljene predmete.
-	OTVORITEV VRTA 11. junija v gostilni TURK v Murski Soboti.
—	Žrtev napada. VorOša ŠSefsna, posestniškega sina iz Beltincev je na cesti v Bratoncih zabodei z nožem v hrbet Baiigač Alojz iz Lipovcev. Prepeljan je bil v soboško bolnišnico.
—	Nesreča. 5 letna Bakanič Zorica> hči služkinje iz Serdšce je padla ter si zlomiia nego. Zdravi se v soboški bolnišnici.
—	Neprevidnost. Koster Franca« delavčevega sina iz Stročje vasi so otroki vozili v samokolnici. Po neprevidnosti pa se je sarnokolnica zvrnila v jarek, pri čemer je prišei otrok pod samokolnico. Pri tem je •dhude poškodbe na glavi, tako da sa ga morali prepeljati na zdravljenje v soboško bolnišnico.
—	Dne 2. julija 1939 OTVORITEV VRTA v gostilni Černjavič Aleksandra v Murski Soboti.
—	Napad. Lipša Janez, ralinarski pomočnik se je pred dnevi vračal od Male Nedelje v Siaptince. Nenadoma sta ga napadla iz zasede Horvat Franc in Miholič Mirko, eden s puško drugi pa s sekiro v roki. Lipša, ki se ni mogel braniti, je dobil poškodbe na glavi in rsne na obrazu. Zatekel se je na zdravljenje v soboško bolnišnico.
—	Nesreče s kolesom. Šalika Martin, pos. sin iz Mostja je padel s kolesa in si hujše ranil levo roko. — Katona Štefan, krojač iz Tropovec je tako nesrečno stopil s kolesa, da si je zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v soboški bolnišnici.
OSTALE VESTI
—	Osebna vest. Naš rojak iz Ti šine g. dr. Zoltan Ž5kš je bil imenovan za asistenta na medicinski fakulteti ljubljanske univerze. Mlademu zdravniku k temu odličnemu uspehu naj-iskreneje čestitamo.
—	Černelavci. Posvečenje križa na rim. kat. pokopališču v Cernelavcih bo dne 11. junija ob 11. uri dopoldne.
— Krajn®, V zvezi z letošnjimi velikimi gasilskimi okrožnimi vajam?, ki se bodo vršile dne 11. junija v Rsnkovcih, priredi prostovoljna gasilska četa Krajna, ki bi morala letos sprejeti tovariše gasilske čete na Krajni, to svojo ietno veselico v Ranko?clh v gostilni Oba! Franca. Vljudno vabimo vse prijatelje gasilstva in naše čete, da nas počastijo s svojim obiskom, ker jc dohodek namjen za zgraditev gasilskega doma.
Zidanje cerhve v Selu.
Evang. verniki v Selu so pred 4 leti započeli akcijo za zidanje nove ev. cerkve. Vsled gospodarske krize, ks je bila takrat na vrhuncu, se je cela stsrar nekoliko zavlekla. Kljub temu so vsi z velikim navdušenjem pristopili k izvedbi zamišljenega načrta in so posamezniki doprinesli izrediie žrtve, da dosežejo svoj cilj. Tako so med drugimi obljubili v cerkvene namene gg. Lipaj Ladislav vso ostrešje, Kocet Jožef tesanje ostrešja, Carni Franc kompletno prižnico, a drugi so z. le pimi denarnimi prispevki podprli akcijo za potrebno napravo.
Nato so začeli z nabiranjem prostovoljnih prispevkov po Prekmurskem senioratu, kjer so dobili izredno lepe dohodke. Tudi iz Amerike prihajajo prav ugodna poročila ? vnetem nabiranju denarnih prispevkov med tarnošnjimi rojaki.
Nazadnje se je vršilo nabiranje po Murski Soboti, ki pa še nf končano. Na razne urade šn ustanove bodo naknadno doposlane tozadevne prošnje da se na ta način zberejo naklonjeni darovi.
Rezultat dosedanjega nabiranja v Murski Soboti je sledeči:
Po 1000 din so darovali: Benko Josip, Heklič Štefan, Evang. žensko društvo. Po 500 din Šiftar Ludvik tov. Po 300 din Cvetič Janez, Šiftar Karol, dr. Vučak Štefan. Po 150 din Kolarš Elemer. Po 100 din Kovač Štefan, Lipič Josip, Hahn Pavel, Hirschl K., Arvai V., Berger B., Nemec Janez, Darvaš Franc, dr. Pinter in dr. Fleck, Turk Josip, dr. N. N., Kreditna banka. Po 50 din Preis.Adolf, Barbarič N., Kocmur Ciril, Pečan Jožica, Šiftar Ludvik, Šftar Pavel, Flisar Karol, Jarnevič Peter, Rituper A., Štivan E
Razen tega je še mnogo manjših prispevkov, ki jih vsled pomanjkanja prostora ne moremo na tem mestu objaviti.
Vsem darovalcem se prav prisrčno zahvaljujemo in jih prosimo, da so nam še nadalje naklonjeni.
Na {čistejša belina je
R A D I O N
belina
Telefonska številka76 — Uprava Murske Krajine, — Knjigarna Hahn — in Prekmurska Tiskarna.
službene objave
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
XVII, redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939
Poslovna poročila.
Poročilo predsednika: Lansko leto je združenje vresničilo veliko nalogo. Dne 1. septembra 1938 se je pnčel graditi »Trgovski dem", ki je ponos naše organizae je. Naša organizacija je prva podeželska organizacija v državi, ki se je lotila take težke nalege in jo tudi izvedla. „Trgovski dom" je namenjen za vzgojo mladine, ki se hoče posvetiti praktičnim poklicem.
Združenje je poseglo tudi posredno v komunasno politiko. Z ozirom
na rapidni razvoj centra naiega sreza Murske Sobote, je nastala potreba, da se zgrad; velika stanovanjska hiša. Po kojnmskemu zavodu za nameščence v Ljubljani je biia predložena obširna in utemeljena predstaska, kjer se je zahtevalo, da bi naj ta zavod gradil v Murski Soboti primerno stanovanjsko hišo. Akcija se drži še v evidenci in se bo ponovila, kakor hitro bodo prilike dovolile.
Za otvoriiev proge Hodoš—David haza-Kotormany je združenje vložilo ponovne intervencije na razna mesta, da bi postalo to vprašanje po tolikih letih prizadevanja naše organizacije in vseh lokalnih činiteljev vendarle enkrat dejstvo. Kliub temu, da smo rentabilnost te proge dokazali s skrbno zbranim gradivom, zavirajo uresničenje tega vprašanja drugi momenti, ki so vse kaj drugega, kakor pa gospodarski.
Dne 1. julija se je vršila slovesnost otvoritve okrožnega sodišča v Murski Soboti. S tem se je zaključilo veliko delo lokalnih organizacij in korporacij, med katere spadatudi naša organizacija.
Koncem maja 1938 je naše kraje zajela velika nesreča. Vsled velikih deževnih nalivov je Mura poplavila veliko površino naše ravnine. Treba je bilo priskočiti nesrečnim prizadetim na pomoč in naši tovariši so v tem pogledu storili svojo hvale vredno dolžnost.
Od 10. do 13. junija 1938 se je vršil v Ljubljani vsedržavni trgovski kongres. Na tem velikem zborovanju, na katerega so prihiteli številni delegat! iz vseh krajev naše države in je bila tudi bratska Bolgarija zastopana, so se razpravljala vsa vprašanja, ki zadevajo interese našega stanu. Glasne so bile zahteve po reglementaciji davčnega sistema, pavšalaciji malih trgovcev, odpravi krošnjarske in kon-zumarske nadloge, uvedbi socijalnega zavarovanja trgovstva, odpravi veleblagovnic, uvedbi strožjih mer za strokovno usposobljenost trgovcev in trgovskega naraščaja, po reformi zakona o obrtih, po odpravi šušmarstva, po reglementaciji kmečkih dolgov in uvedbi zaščit trgovcev po istem principu, kakor se je to storilo za gotove stanove, po odpravi birokratizma Pri-zada, po strogi kontroli nad tujim kapitalom, po odpravi monopola prodaje
soli ;n po odpravi karielov. Trodnev-no zasedanje je vsa ta vprašanja temeljito pretresalo in prineslo stvarne zaključke, ki so bili predloženi vsem odločujočim činiteljem državnega go-spodarstea v obliki spomenice. Kako važno je bilo to zasedanje, dokažejo odmevi, ki so jih registrirali vsi naši čnsopisi in tudi Časopisi drugih držav. Doseglo se je, da so odgovorni čini-teiji našega gospodarstva postali pozorni na naše upravičene zahteve, ki so bile doslej samo gias vpijočega v pufčavi, in da so se resno lotili dela za odpravo nedostatkov v naši notranji in tudi zunanji gospodarski politiki.
V davčnih zadevah ni napravilo združenje lansko leto direkinih splošnih intervencij, ker je bilo to vprašanje temeljito predelano na vsedržavnem trgovskem kccgresu. Toda kljub temu je imelo združenje z davčnimi vprašanji dokajšnjega opravka, zlasti je pomogalo številnim članom sestavljati
prošnje in pritožbe na viJje davčne
inštance za onsiljenje pritiska davčnega vijaka. Davčni odbor je na lanskoletnem zasedanju skrbel, da so se številne davčne krivice odpravile, oziroma zajezile. Ker pa iz človeškega stališča ni bilo mogoče vsem tovarišem pravično postreči, se je naša organizacija potrudila, da članom pri sestavljanju davčnih pritožb pomaga odpraviti ostrine davčnega pritiska. Kljub temu, da je bil položaj čianov davčnega reklamacijskega odbora zelo težak in se še nikoli ni tako težko delalo, kakor letos, se vendar beležijo nekateri uspehi. Iz področja mariborskega davčnega reklamacijskega odbora so vložili iz vrst trgovcev pritožbe v 478 slučajih. Iz vrst našega članstva je bilo vloženih 45 pritožb. Dosegli smo za naše člane nekatere davčne olajšave in sicer znižanja pri predpisih za pridobnino din 41.000.-, pri predpisih davka na poslovni promet din 452 000.-
KroSnjarstvo. Kljub temu, da je krošnjarjenje v našem srezu prepovedano, se vendar pojavljajo številni krošnjarji, s katerimi imamo mnogo opravkov. Polovili smo lansko leto vsega 141 krošnjarjev in šušmarjev. Za časa volilne borbe je bila hajka proti krošnjarjem precej intenzivna. V tistem času se je polovilo 25 krošnjarjev in to celo samo na področju ene žandarmerijske stanice, torej skupaj se je polovilo 166 krošnjarjev. Predložili smo zvezi poimenski seznam vseh teh krošnjarjev, da bi zveza intervenirala na pristojnem mest za odpravo te nadloge.
Podobno, kakor pri krošnjarstvu, je imelo združenje dokajšnjega opravka pri zasledovanju šušmarjev, zlasti v stroki trgovine z jajci in perutnine ter v stroki trgovine z živino. Na žalost se naša prizadevanja razblinijo pri amnestijah. Jedva je kazensko postopanje uvedeno, pa pride amnestija. S tem se zlo samo podpira, ker se vsi šušmarji trudu oblastev in naše organizacije ob taki prilikah smejijo v brk.
18. junija 1939 župni sokolski zlet v M. Soboti
Vseh vrst
DEK0RHCI3SKI PAPIR
kakor tudi za dekoriranje paviljonov na »Prekmurskem tednu* ima na zalogi
knjigarna I. HflHN, v Murski Snbnti.
5kinoF
OITTRKH
111M ■!■■■ Illlll ........11111 MIH f IIII.......lili III ■ 1111 lil ■ IIIIIIIII.....II llllll
V	sredo 7. junija zvečer ob '/29 uri
V	četrtek 8. junija ob i/24., 6. in729. uri
Drama iz Indije. Najboljši film indijske brigade s Schirley Temple in VictorMac Laglen
,Zaščitniki imperija"
t M
Junaška borba indijske brigade proti upornim plemenom. Shirley kot angel miru in zaščitnik imperija. Težki konflikti mladega poročnika izmed dolžnosti in ljubezni, pod tiranijo starega a dobrosrčnego komandanta.
V	soboto 10. junija zvečer ob »/29 uri
V	nedeljo 11. junija ob i/24. 6 in J/29 uri
VELIKA ŠPIJONSKA DRAMA
„BEG IZ TRDNJAVE"
V	gl. vi.: plesalka Dolores del Rio, Michael Bruce, Georg Lauders, Major Gruming in
Peter Lorre. Lepa plesalka Dolores kot orožje v službi vohunov. Beg iz najbolj zastražene ječe v
Angliji.
Pri vsakem programu nov Fox žurnal in predigra.
Vstopnina din 8, 6, 4, 2
Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna
predstava. Vstopnina din l*—. MHHmHB mmamBmsmmaam
šport
SK PTUJ : SK HURA.
V nedeljo, dne 11. junija 1939 popoldne ob 724 uri bo na stadionu SK Mure zanimiva nogometna tekma med reorganiziranim moštvom SK Ptuja in domačo Muro.
Moštvo SK Ptuja je doseglo ravno v zadnjih časih proti renomiranim domačim in inozemskim klubom zelo lepe uspehe, zato lahko pričakujemo v nedeljo prvovrsten nogomet. Tekma se bo razvila v resnično borbo na zelenem polju, zato opozarjamo celokupno soboško športno publiko, da v čim večjem številu poseti to tekmo in s tem omogoči naši SKMuri, da sklene gostovanje celjskih, ljubljanskih in zagrebških klubov, s katerimi je nogometna sekcija že v pogajanjih.
En teden svobode o IHupshi Soboti leta 1918.
Tako je na dan nedolžnih otroči-čev leta 1918 prvič stopila v Mursko Soboto noga jugoslovenskega vojaka — junaka, Sokola dobrovoijca, da bi tam ostala za vse veke. Zasijalo je sonce svobode pridnemu prekmurskemu kmetu in njegovi družini, tisočletje zatiranemu omalovaževanerou malemu človeku, da je lahko v svojem rodnem jeziku nastopal vsepovsod, ko se je prej skrival za svojimi domačimi durmi.
Kakor ni Godina ničesar vedel o Jurižičevih Sokolov, tako je bila izne-nadena jugoslovenska vojska generala Maistra na Štajerskem bregu Mure. General Maister se je ravno tiste dni pripravlja! na zasedbo Prekmurja, a hotel je biti dobro pripravljen, da bi se dalo izvršiti vse z sigurnostjo in tudi srečno končalo. Takorekoč pred nosom so mu Sokoli odvzeli Prek-murje. Toda kljub temu je poslal Ju-rišiču na pomoč 100 svojih konjeni-
Moštvo SK Mure je v zelo dobri formi, zato lahko tudi upravičeno pričakuje, da jo bo soboška publika tudi primerno vpošte-vala s čim večjo udeležbo na njenih nastopih. Torej v nedeljo vsi na nogometno igrišče!
Olimpijska vožjna
avtomobilistov, motociklistov in kolesarjev na Prekmurski teden.
Mariborski Turing klub bo priredil v okviru Prekmurskega tedna iz Maribora v Mursko Soboto vožnjo avtomobilistov, motociklistov, kolesarjev v dveh skupinah, kolesarski dirkači bodo priredili v izvedbi Mariborske kolesarske podzveze dirko s ciljem v Murski Soboti.
Raspis
olimpijske propagandne medklubske etapne kolesarske dirke pod pokroviteljstvom Jugoslovenskega Touring kluba, sekcije Maribor dne 18. junija t. 1 (v primeru slabega vremena 25. junija) na progi Maribor—Sv. Lenart — Sv. Trojica — Radgona — Radenci — Murska Sobota (69 km). I. etapa: Maribor— Sv. Lenart—Sv. Trojica—Radgona—Radenci (54 km); II. etapa: Radenci—M, Sobota (15 km). Start za I. etapo v Mariboru, Trg Svobode, ob 6. zjutraj s ciljem v Radencih ob brodu. Start za II. etapo v Radencih ob 9. s ciljem v Murski Soboti. Startnina znaša din 10, ki se mora položiti obenem s prijavo do !5. t. m. pri predsedniku podsaveza g. Lešniku, Maribor, Orožnova 4.
Nagrade prejmejo: 1. darilo, dar Prek-murskaga tedna v M. Soboti; 2. in3. darilo, dar kolesarskega podsaveza Maribor; 4, 5.
in 6. plakete, dar Touring kluba, sekc. Maribor. Neverificirani dirkači prejmejo: 1. in 2. darilo, 3. kolajno.
Splošna določila-. Glede na propagandni značaj dirke imajo pravico starta vsi verificirani člani klubov koles. Saveza kraljevine Jugoslavije, kakor tudi dirkači, ki niso člani nikakih kolesarskih klubov. Vozi se na lastno odgovornost po pravilih koles, saveza kraljevine Jugoslavije ter cestno polic. reda. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Protesti se vlagajo 15 minut po prihodu na cilj z zneskom 30 din, ki se ob ugodni rešitvi vrnejo. Darila se razdelijo po končani dirki v M. Soboti. Prireditelj si pridržuje pravico morebitne spremembe razpisa.
*
Prekmurski kolesarji! Pri nas je kolesarski šport lepo razvit, zato se tudi vi prijavljajte za to lepo dirko !
Vse podrobnosti lahko izvedete pri Jug Turing klubu v Murski Soboti in v tajništvut SK Mure.
HALO! PAZITE IN CITAJTE!
kov, saj je s sigurnostjo računal, da bo prišel odpor šn da bodo madjari skušali Mursko Soboto spet zasesti.
Za narodno zavedne Slovence je prišel čas dela. Organiziran je bil Narodni svet, v vseh uradih se je začelo uradovati slovensko. Šlo ie težko, ker je primanjkovalo zmožnih ljudi. Pri hajali so na povabilo s sosednje Prle kije in od drugod, za predsednika Narodnega sveta je bil postavljen štajerski Slovenec Božidar Sever.
Sokolska prostovoljska četa in slovenski vojaki so bili nastanjeni v gimnaziji. Straže so zasedle črto par km. severno od Murske Sobote in jo zastražile. Prosti vojaki pa so s tro bojnicami na kapah ponosno hodili po mestu. Ljudstvo, ki je bilo delno nasprotno zasedbi, se je vdalo v usodo. Življenje je potekalo normalno, saj so bili vojaki dobro preskrbljeni z žive žem, ki ga je ljudstvo prostovoljne odrajtovalo; bilo jim je bolje nego na fronti, kjer so vsega tako zelo po grešali in stradali, kajti Madjarska je bila z živežem še vedno dobro preskrbljena.	(Dale.)
niti-rCjl OD NAJCENEJŠIH DO nULDuH NAJBOLJŠIH^VSEH ZHilMH
GARANCIJA
TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO.
CENE NAJNIŽJE.
ug So os
w
m
Sz >0
Z«
MOTORNA KOLESU £?P6R°Er
ZNAMKE: TRIUMPH. O K W.f P U C H, Z U N D A P P, VICTORIA
od 2.000.- din
NAPREJ NA 12 MESEČNO ODPL.
ZAMENJAMO VSAKO KOLOM ALI MOTORNO KOLO NAJUGODNEJŠE.
ŠIVALNI STROJI
DURKOPP, NEUMANN, VERITAS,
GRITZNER, KOHLER CENE OD 1.550. - DIN
NAPREJ MESEČNI OBROKI PO
100.- om«
m
PRI
NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI
STIVAN
NEKOLIKO KOMADOV
ČEVLJARSKIH STROJEV
LINKSARM, ZYLINDER in FLACH GARANTIRANO NOVI OD
2.000.— DIN
NAPREJ.
MUPSK& SOBOTA, GLAVNI TRG 5.
Proda se
po ugodni ceni stav-bišče blizu Sokolskega doma v M. Soboti. Meri V2 orala. Brez vsakega denarja, na odplačilo po dogovoru. Poizve se v Prekmurski tiskarni.	2
iiiiii..........................................................................
MOTORNA KOLESU
SVETOVNE ZNAMKE
THIUfflPH, nCTDHB, DURKOPP
od 98-125-200-250-350 ccm3
NISKE CENE!
Hali mesečni obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi In pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA, min..............................................................mu.....m
Hazpis služb.
Uprava »Prekmurskega tedna" išče pomožne moči za blagajniške, rediteljske in pisarniške posle.
Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Prekmurskega tedna" najkasneje do 12. junija t. 1.
CncaSma ock takoJ mizarski »prejme »C pomočnik pri JAR NEVIČ PETER mizar, mojstru M. Sobota Lendavska cesta.
PrnHa cp> 50 cm3 borovih desk I i Ud 36 razne dolžine. Vprašati
je v M. Soboti, Nova ulica.
AKO ŽELITE IMETI
ODLIČNE TISKOVINE
POSLUŽITE SE TISKA IZ
PREHHUR5RE TISKARNE
KATERA VAM DOBAVI PO NAJNIŽJI CENI: LETAKE, PLAKATE, VABILA KAKOR TUDI VSE TISKOVINE ZA URADE ITD ITD.
TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI IN KNJIGAMI
H9HN IZIDOR, iMa Sobote.
m^m^mmmm
RAZPIS
Rim. kst. cerkvena občina v Murski Soboti razpisuje
izgraditev ograje okrog župnišča.
Ponudbe je oddati najkasneje do 15. julija 1939. Načrti in proračun dobijo interesenti v župnišču v Murski Soboti.
Murska Sobota, dne 31. maja 1939. Vojkovič Jožefi, r. Hartner Ferdinand 1. r. župnik	svetski predsednik.
V R 19/38.
Draibeni oklic.
Dne 30. junija 1939 ob 9 uri bo v pisarni javnega rotarja Jezovšek Vladimirja v Murski Soboti dražba nepremičnine pare. št. 152 njiva pripisane v vi. št. 91 k. o Ivanjševci last: Lajšček Neže roj. Kranjec v Berkovcih; Pojbič Janeza in Marije roj. Kranjec v Lon-čarovci 5, Pojbič Janeza in Terezija roj. Kovačič, pos. v Lončarovcih 3.
Izklicna cena : Din 6 000.
Varščina: Din 200,
Dražba se odreja na prostovoljno prfš-njo lastnikov.
Pravice, ki bi dražbe ne prepuščale, je priglasiti v pisarni jav. not. Jezovšek Vladimirja najkasneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Podrobnejše informacije se dobijo v pisarni javnega notarja Jezovšek Vladimirja v Murski Soboti, na občini Selo v Prekmurju in na občini v Križevcih v Prekmurju.
Murska Sobota, dne 3. junija 1939.
PONEBŠEK JANKO javni notar.
Radio aparati
		KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD			
Neme	c	]ane	Z	NI	. Sobota
		Strokovno polnenjc in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA			
original OKW motorna kolesa
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.
9. iullia 1939 VELIKA TOMBOLA S. K. Mure v Murski Soboti