125. številka.
Ljubljana, v sredo 4. junija 1902,
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje ln praznike, ter velja po poitl prejemau. aa avatro-ograk« deSele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K. za Četrt leta 6 K 60 h, isa jeden meaeo 2 K 30 h. Za LJubljana
Drez pošiljanja Da dom za vse ieto 22 K, za pol lete 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden meBec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCnna se za vse leto 2 K. — Za tu]e dežele toliko več, kolikor znafia poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobno vpožiljatve aaroCnine se ne ozira. — Za oznanila piaCuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, Če 3e oznanilo jedeakrat tiaka, po 10 h 8a ee dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnišlvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v aredniStvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod11 telefon St 34. — „Naroana tiskarna" telefon št 85.
Občni zbor „Narodne Tiskarne4'.
V nedeljo, dne 25. maja 1902 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se skliče nov
občni zbor
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 8. junija 1902
ob 11. uri dopoladne
v prostorih „Narodne Tiskarne"
z istim, za občni zbor dne 25. maja 1902 določenim dnevnim redom, s pri-stavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Kaj pa to pomeni?
»Edinost«, ta melanholični tržaški list, ki vedno kaj rad vtika svoj nos v kranjske in drugih dežel gospodarske in politične razmere, je postala nekaj časa sem glede tržaških razmer, ki bi jo morale pred vsem brigati, tako mirna in ponižna, da celo najvažnejše in najnovejše tržaške škandale kar — molče prezira.
O tržaški kamori, nad katero se vse zgraža radi nečuveno škandaloznega gospodarjenja in drugačnega počenjanja, ki je v pogubo tržaškega mesta, ne prinese, drugače tako bistroumna in vsevedna »Edinost«, niti najmanjšega zanimivega poročila ali vsaj pojasnila.
Llovdova, plinova, vodovodna, Jora-sova, bolniška afera, dalje devetmilijonsko mestno posojilo, o katerem se nič ne ve, kam je izginilo, boj za blaznico, zastavljalnico
itd., torej dogodki, ki vzbujajo senzacijo v vseh krogih, in o katerih prinašajo drugi listi, posebno »II Sole«, pa tudi poloficiozni >Trieste«, dan za dnevom dolge zanimive članke, »Edinosti« pa vse to prav nič ne vznemirja; zadovolji se popolnoma s par kratkimi, meglenimi besedami. O Lloydo-vih sleparijah ni vedela skoraj ničesar povedati, pač pa je včeraj prinesla obširno laskavo poročilo »Lloydovega« občnega zbora, oficialno poročilo brez najmanjše pripomnje. Nehote se nam vsiljuje vprašanje: Kaj pa pomeni ta nenavadni molk, ta prizanesljivost najhujšim nasprotnikom slovenskega življa v Trstu?
V petek je bila jako zanimiva mestna seja, v kateri je občinski svetnik Gairinger ostro napadal mestni svet radi brezvestnega zapravljanja občinskega denarja, posebno pa, ker je mesto kupilo pretočeno leto neko stavbišče za blaznico za 115.000 gold., in sicer za 15.000 gld. dražje, nego je posestnik sam zahteval; sedaj pa se smatra to stavbišče za zidanje blaznice nesposobnim in se je kupil zopet oni prostor, katerega je mestni svet svoj čas za ta smoter nesposobnim smatral. To pa, ker je sedaj postal novoizvoljeni poslanec-ka-morist, lastnik tega posestva. S tem je mesto 115.000 gld. kar tja v en dan zavrglo.
K tej seji pa, o kateri so kamori nasprotujoči listi že popred pisali in ozna-njevali, da pride do ostrih spopadov vsled Gairingerjevega predloga, ki je zahteval, naj se sestavi posebna komisija, da preišče glavne krivce na tem kričečem zapravljanju občinskega premoženja, k tej seji, ki jo je ves Trst pričakoval z največjo napetostjo, sta prišla le dva slovenska poslanca, namreč Goriup in Dollenz, dočim so ostali trije, in sicer dr. Gregorin, dr. Rybaf in Vatovec ali Vattovaz izostali. Kaj zopet to pomeni? In, nota bene, bilo je sklenjeno, voliti v to komisijo tudi slovenskega zastopnika. Kamora je predlagala dr. Rybara, ki se je pa tej časti odpovedal vsled bolezni.
Ta dan je bila dana slovenskim poslancem jako ugodna prilika, povzdigniti svoj glas in skupno s poslancem Gairin-gerjem in njegovimi tovariši nastopiti proti tej bandi, ki ima mesto v rokah. Če je že bil dr. Rybaf bolan, zakaj pa se nista dotične seje udeležila dr. Gregorin in Vatovec? Ali se nista marala zameriti kamori? Gospod Vatovec je posestnik velikih kamnolomov, kjer se lomi največ kamenja za tlakovanje tržaškega mesta, in je torej umevno, da je previden, sicer bi pa itak nič ne govoril, ker nima nikake govorniške zmožnosti. A kaj je z dr. Gregori-nom? Gospod Goriup se je seje udeležil, ker mu je kot bogatemu veleposestniku popolnoma vseeno, če se komu zameri ali ne, gospod Dollenz kot sodar, ne napravlja z občino nikake kupčije, torej se tudi nima ničesar bati, toda glede istotako neodvisnega dr. Gregorina se vse čudi, da je izostal, kakor se vse čudi »Edinosti« in njenemu molčanju.
Kako se že glasi stara tržaška pesem ? »II mar' e turbinoso — E la barchetta scricchiola, scricchiola....
Naše sodne razmere.
Govor poslanca dr. P loj a v seji državnega zbora dne 21. maja t. I. (Dalje.)
Prosim oproščenja, da se še dalje bavim z osebo gospoda dr. Pommerja. Dr. Pommer je govoril v svojem govoru o notoričnem zahrbtnem morilcu ter kazal pri tem na Gostinčarjev slučaj.
Obžalujem to zelo in posebno zaradi tega, ker ima dr. Pommer vendar socialno stališče, v katerem bi se moralo navadno imeti toliko takta, da bi ne napadal tukaj v tej zbornici nekoga, ki ni v stanu se braniti zoper natolcevanje in obrekovanje.
Gospod dr. Pommer pa se ni sramoval, imenovati učitelja Gostinčarja »noto-ričnega zahrbtnega morilca«. Dovoljujem si v rešitev časti tej osebi, razložiti tukaj dogodek, na katerem temelji Gostinčarjev slučaj.
Gospoda moja! Pri izgredih povodom slovensko-češkega sestanka v Celju je bil med drugimi tudi prisoten učitelj Gostin-čar v Celju. Bil je v »Narodnem domu« ter je šel potem ponoči z dvema spremljevalcema iz »Narodnega doma« v 20 do 30 korakov oddaljeno gostilno, kjer so imeli spravljen voz, s katerim so se hoteli gospodje vrniti domov — to je bilo, zdi se mi, v Žalec.
Ko so prišli gospodje okoli ogla »Narodnega doma«, bili so nenadoma napadeni in pobiti na tla. V svojem strahu je tedaj Gostinčar s svojim revolverjem streljal in pri tem zadel nekega Nemca.
Nisem v tem oziru popolnoma poučen, nočem tedaj nič pozitivnega trditi, toda mislim, da je bil eden napadalcev po Gostinčarju obstreljen. Gostinčarja so postavili pred sodišče ter je bil obsojen zaradi prekoračenja silobrana.
Takšna je zadeva in jaz prepuščam vsled tega vaši presodbi, ali se sme takega moža imenovati« notoričnega morilca«, ki ni storil končno ničesar drugega, kakor da je v trenutku, ko ni bil v popolni samozavesti, da bi presodil nasledke svojega dejanja, prekoračil upravičeni silobran. - ^„Gospoda moja! Tak je slučaj in jaz morem izreči le svoje obžalovanje, da je mož takega socialnega stališča, kakor je gospod dr. Pommer, tukaj v visoki zbornici tako grdil že večkrat omenjenega Gostinčarja. (Klic: Toda mož je imel revolver že v žepu!) Da odgovarjam tej pripombi, konstatiram, da so tačas pač premnogi v Celju nosili pri sebi orožje v obrambo, Nemci kakor Slovenci.
V tem oziru se ne more Slovencem ničesar očitati in jaz tudi Nemcem ničesar ne očitam.
Gospod dr. Pommer se je v tem govoru bavil mnogo tudi z mojo osebo ter je vedno govoril o meni kot o »c. kr. dvornem svetniku«. Nočem tudi prevdarjati, ali je posebno taktno, posebno za tovariša, da apostrofira tukaj poslanca v njegovi lastnosti, ki mu pristoja vsled njegovega
LISTEK.
Spati!
Ruski spisal Anton Čehov. Bila je noč, in trinajstletna pestunja Varka je gugala zibel ter pela jedva slišno: Spavaj, ljubček moj, spavaj, ljubček moj!
Pred sveto podobo je gorela luč v zeleni kupici; preko sobe je bila napeta vrv, na kateri so visele plenice ter velike črne hlače. Plamenček je delal na stropu zeleno svitlo liso, plenice in hlače pa so metale dolge sence po peči, zibeli in Varki. Kadar je luč zaplapolala, se je oživila lisa in sence, in začele so se gibati, kakor da jih je vzbudil veter. V sobi je bilo zaduhlo, dišalo je po jedilih in po črev-ljarnici.
Dete je jokalo. Bilo je že davno hri-pavo in trudno od vpitja, a kričalo je venomer, ne da bi bilo možno določiti, kdaj se pomiri.
Varka bi bila tako rada spala! Oči so se ji zapirale same, glava se ji je nagibala naprej in vrat jo je bolel. Jedva je dvigala trepalnice ter premikala ustnice. Njen obraz je bil izsušen in okorel, in zdelo se je, da ji je postala glava majhna kakor glavica bucike.
»Spavaj, ljubček moj!« ... Za ognjiščem je cvrčal cvrček. V sosednji sobi sta smrčala črevljar in njegov pomočnik; zibel je tužno hreščala in Varka je tiho pela. Vse to se je zjedinilo v nočni tišini v godbo, katero človek tako rad čuje, ako je v postelji. Ali sicer draži in muči taka melodija, ker sili človeka spati, kar je pa nemogoče.
Ko bi Varka, česar jo varuj Bog, zaspala, pretepala bi jo črevljarica.
Luč je plapolala, zelena lisa in sence so se premikale, zlezle v polzaprte, otrple oči Varke in se združile tam pred njenimi polspečimi čutnicami v meglene sanje. Zagledala je temne oblake, ki so se podili po nebu ter so upili kakor majhni otroci. Potem je zapihal veter, oblaki so izginili in Varka je zagledala široko, veliko cesto, katero je pokrivalo gosto blato. Po cesti so se vozili vozovi, vlačili so se ljudje z bisagami na hrbtu, švigale so sence sem-intja. Skozi mrzlo, temno meglo je bil videti na obeh straneh gozd. Mahoma bo se udrle sence, in ljudje z bisagami so popadali v mehko blato. »Zakaj neki?« je vprašala Varka. »Da bomo spali; da bomo spali«, so jej odgovorili. Začeli so spati, trdno in sladko, toda na brzojavnih dro-gih so sedeli krokarji in vrane, ki so kričale kakor otroci in so jih skušale zbuditi.
»Spavaj ljubček moj . . .« je mrmrala Varka in se je začutila na k rat zopet v temni, zaduhli koči.
Na tleh se je zvijal njen pokojni oče, Ivan Stepanov. Videla ga ni, a čula je, kako se je metal vsled bolečine semintja in je ječal. Rekel je, da mu je nekaj počilo. Bolečine so postale tolike, da ni mogel spregovoriti niti besedice. Potegal je le zrak vase in zobje so klopotali:
»Bum, bum, bum, bum . . .«
Kakor bobnanje bobna.
Mati Pelageja je tekla v grad in je sporočila gospodi, da umira Jefim. Bila je že dolgo od doma in bi morala takoj zopet priti. Varka je ležala za pečjo in je poslušala očetov »bum, bum, bum«. Potem je slišala, da se je pripeljal do koče voz. Gospoda je poslala mladega zdravnika iz mesta, ki je bil pri njej na obisku. Zdravnik je vstopil. V temi ga ni bilo možno videti, slišalo se je le, da so zahreščala vrata, in da je zakašljal.
»Prižgite luč!« je dejal.
»Bum, bum, bum«, je odgovoril Jefim.
Pelageja je planila k peči in je začela iskati vžigalice. Tako je prešla minuta. Naposled je našel zdravnik v svojem žepu vžigalico in jo je vžgal.
»Takoj, gospod, takoj«, je rekla Pelageja, tekla vun in se vrnila čez nekaj časa s koščkom sveče.
Jefimova lica so žarela, oči so se svetile in njegov pogled je bil tako oster, kakor da hoče videti skozi zdravnika in kočo.
»No, kaj ti pa je?« je začel zdravnik ter se je nagnil k njemu. »Oho, ali ti je že dolgo tako?«
»Zakaj ? Vaše blagorodje, čas je umreti. Nič več ne smem živeti.«
»Oh, neumnost, ozdravimo te«.
»Kakor želite. Vaše blagorodje, udano se vam zahvaljujem, toda vem . . . Kadar pride smrt . . . tedaj je konec«.
Doktor se je bavil četrt ure z Jefi-mom, potem je vstal in dejal:
»Tu ne morem jaz ničesar storiti. V bolnišnico moraš, da te operirajo Pelji se takoj tja. Takoj! Sicer je že pozno, v bolnišnici bodo že vsi spali, a to nič ne de, dam ti par besed seboj. Ali slišiš?«
»Ali kako naj se pelje?« je vprašala Pelageja, »mi nimamo konj«.
»Nič ne de. Prosil bom gospoda, da vam jih pošlje«.
Zdravnik je odšel, luč je ugasnila, in čuti je bilo zopet le »bum, bum, bum«, čez pol ure je pred hišo nekaj zadrdralo. Gospod je poslal voz, ki naj bi popeljal Jefima v bolnišnico. Jefim se je odpravil in se odpeljal.
Potem je prišlo svitlo, lepo jutro. Pelageje ni bilo doma, šla je v bolnišnico, da bi izvedela, kaj se je zgodilo z Jefi-
službovanja od zunaj. Mislim, da mož, kakor gospod dr. Pommer, ki si toliko do-mišljuje na svojo neodvisnost in neukloni-tev na zgoraj in spodaj, bi moral opustiti poslanca, ki ima zastopati tukaj v zbornici koristi ljudstva in svojih volilcev po svojem lastnem prepričanju in ne po svoji službeni lastnosti, na ta način apostrofirati ter delati s pokazivanjem na stališče do-tičnika v organizmu državnih činiteljev na nekake sklepe glede njegovega delovanja kot poslanec.
Vem, kaj mi je storiti in prepričan sem, da ne bom nikoli prišel v nasprotje s svojim službenim stališčem, zakaj jaz pripadam k onim, ki imajo tudi v narodnih in političnih vprašanjih pred očmi, ne samo s čustvi delovati, temuč tudi s pametjo in nikdar pozabiti, da živimo v Avstriji v narodnostni državi in da bi morala biti naša naloga, ne vedno posegati po onem, kar nas loči, temuč tudi po onem, kar nas veže. (Pritrjevanje.)
Pridem sedaj zopet nazaj na predmet, ki sem se ga dotaknil v začetku svojega govora, na zistem, ki ga je opazovati pri imenovanjih sodnih uradnikov na Štajerskem. Justična uprava nam vedno ponavlja, da njo vodijo pri vseh njenih imenovanjih strogo objektivni momenti, kakor stro kovna in jezikovna usposobljenost, službena starost in starostna vrsta in druge morda specialno obstoječe razmere in da justični upravi ne pride niti zdaleka na misel, dajati pristašem ene narodnosti pred pristaši druge narodnosti kakršnokoli prednost.
Dovolite mi, gospoda moja, da doprinesem s konkretnimi podatki v roki dokaz, da te trditve ne odgovarjajo resničnemu položaju. Okolnost, daje šef justične uprave vsled svojega bolehavega stanja zadržan, da bi bil danes sem prišel, in človeško čustvo, ki ga pač izkazujemo onemu, ki trpi, mi prepoveduje, se baviti natančneje ali sploh z osebo šefa justičnega ministrstva ter doprinesti dokaz, da je ta zistem neodkritosrčnosti, ki igra v področju gra-škega deželnega nadsodišča, našel tukaj v osebi nj. ekscelence gospoda pravosodnega ministra, tipičnega zastopnika.
O tej žalostni točki ne bom dalje govoril, temuč si bodem le dovolil navesti one date, ki doprinesejo po mojem prepričanju nezmotljiv dokaz, da ta moja citirana navajanja o nepristranosti najvišje justične uprave, kakor se je odgovarjalo v interpelacijskem odgovoru, in sicer v seji 11. aprila 1902, ne odgovarjajo resničnemu položaju.
Da vam doprinesem dokaz, kako se odlikujejo gotovi krogi pri imenovanjih na Spod. Štajerskem, dovolim si sledeče navesti. Avskultantje dr. Matevž Dolenc, dr. Milan Škrlj in Valentin Levičnik so predložili dne 22. julija, oziroma 29. julija, oziroma 5. avgusta 1900 pri deželnem nad-sodišču v Gradcu prošnje za pripustitev k izpitu za sodne uradnike. Termin se je dovolil tem gospodom za 29. septembra, oziroma 6. oktobra, oziroma 3. novembra 1900.
Dne 9. avgusta 1900, tedaj po oddaji omenjenih prošenj za pripustitev k sodnim izpitom, je dovršil sin predsednika
mom. Neki otrok je jokal, in Varka je čula, kako je pel neki glas: »Spančkaj, ljub-ček moj . . .«
Pelageja se je vrnila, napravila je križ in šepetala:
»Še ponoči so ga zdravili, zjutraj pa je izročil Bogu svojo dušo. Nebo mu bodi milostljivo v večnosti! Rekli so, da je bilo prepozno. Moralo bi se bilo prej zgoditi.«
Varka je šla v gozd in se je tam jokala. Nakrat pa jo je udarilo nekaj tako zelo v tilnik, da je butnila z glavo v drevo.
Odprla je oči in videla je, da stoji črevljar pred njo.
»Kaj je to, ti paglavka? Otrok joka in ti spiš«, je dejal.
Potegnil jo je surovo za uho, ona je zmajala z glavo, gugala je zibel in brnela svojo pesem. Zelena lisa, sence hlač in plenic so se premikale in jej migale ter so jo kmalu iznova premagale. Zopet je bila tu široka blatna cesta. In ljudje z bi-sagami na hrbtih in sence so legle in so trdno zaspale. Med tem, ko jih je Varka gledala, se je je lotilo nepopisno hrepenenje po spanju. Z veseljem bi bila legla k njim, toda mati Pelageja je šla poleg nje in jo je gonila naprej. Šli sta v mesto V službo. (Konec prili.)
graškega dež. nadsodišča, g. dr. Venoelj Gleispach, glasom konkret. stat. svoje dveletno službovanje. Mogel je tedaj v najugodnejšem slučaju 9. ali 10. avgusta predložiti svojo prošnjo za pripustitev k sod nemu izpitu. Dr. Gleispachu, sinu predsednika dež. nadsodišča, se je že v mesecu avgustu L 1900 dovolil termin za izpit, (čujte! čujte!) in je že avgusta napravil izpit, je bil takoj poklican v justično ministrstvo ter je postal že 5. oktobra 1900 adjunkt.
Ako se ve, da so prosilci za izpitni termin dr. Dolenc, dr. Škrlj in dr. Levičnik sinovi staršev, ki niso v posebno ugodnih gmotnih razmerah, ki zelo težko Čakajo, da dobijo njihovi sinovi že enkrat kaj plače, ki jim omogoči, doseči primerno življenje, potem pač ni dovoljeno, in tudi ne utemeljeno, da se dela taka protekcija. Oba gospoda dr. Dolenc in dr. Škrlj sta postala pristava šele 4. decembra 1900. In ravno pred koncem leta 1900, mislim v drugi polovici leta 1900, so se kopičile prošnje slovenskih avskultantov za pripustitev k sodnim izpitom pri predsedni-štvu deželnega nadsodišča v Gradcu.
Predložilo se je bilo namreč pet takih prošenj. Nad tem pa so bili najbrže pri predsedništvu deželnega nadsodišča v Gradcu zelo prestrašeni, in naenkrat se je reklo, da je dovolj prosilcev za službe sodnih pristavov, ki so popolnoma zmožni slovenščine. Izgovor, da ni takih ljudi in da se morajo take moči, ki so na razpolago, poslati na Kranjsko, bi tedaj pri vsakojakem nameščenju ne bil veljal. Kaj so tedaj storili? Za izpraznjene službe pristavov v Mariboru in Ptuju so imenovali po enega sodnega pristava iz Veli-kovca in Voitsberga. S tem sta bili seveda izpraznjeni mesti zasedeni z Nemcema, in je bilo s tem avskultantom slovenske narodnosti, ki so napravili izpit z vspehom, za bližnjo dobo odvzeto upanje, da bi dobili službe v domovini. To se imenuje povspeševati službo.
Nadaljni dokaz o odlikovanju nemških prosilcev. Pri mariborskem okrožnem sodišču je bila razpisana služba deželnega sodnega svetnika. Za to mesto deželnega sodnega svetnika je nastopil dež. sodni svetnik Ferk v Radovljici kot prosilec za premestitev. Naši poslanci, ki so se zanimali za to zadevo, so dobili tako od predsednika deželnega nadsodišča Gleispacha kakor tudi od tačasnega justičnega ministra Ruberja in osebnega poročevalca v justičnem ministrstvu popolno zagotovilo, da bo dobil mesto ta deželni sodni svetnik, z ozirom na njegovo popolno kvalifikacijo in ker je po službeni dobi najstarejši prosilec. V resnici pa jo je dobil mnogo mlajši.
Drugi slučaj se tiče pri okrožnem sodišču v Celju nastavljenih avskultantov dr. Cvetka in dr. Fehleisena. Oba so pritegnili v kazensko preiskavo. Prvega zaradi tega, ker se je baje pri pevski veselici v Celju z balkona »Narodnega doma« za-ničljivo posmehoval na množico, dr. Fehleisena zato, ker je neki s palico tepel dva češka tehnika. Preiskava pa se je proti obema vstavila, dr. Cvetko pa je bil nekako disciplinarno premeščen v Novo mesto; razun tega mu je odrekel predsednik okrožnega sodišča sposobnost za pripustitev k sodniški izkušnji; dr. Fehlei-sen je ostal v Celju, zadnji je bil 6. fe bruvarja 1. 1900 imenovan za sodnega pristava pri okrajnem sodišču v Slovenji Bistrici, a je mogel fungirati tam, ker ni zmožen slovenščine, le kot pomožni sodnik. Za imenovano mesto je prosil tudi sodni pristav dr. Doljak kot prosilec za premeščenje, a je vkljub svoji izvrstni kvalifikaciji in višjemu činu propadel. Isti je pač po rodu Slovenec. Čudno hitro je bilo imenovanje dr. Fehleisena za pristava — dne 16. februvarja 1900 je položil sodniški izpit, dne 4. marca 1900 je bil imenovan za pristava — do čim sta bila avskultanta slovenske narodnosti Sterle in Tekavčič, ki sta napravila sodniški izpit nad štiri mesece pred dr. Fehleisnom, šele dne 16. februvarja 1900, tedaj nekaj pred dvema tednoma pred dr. Fehleisenom imenovana za sodna pristava, dasi je bilo kakih deset mest, za koje se je zahtevalo znanje slovenščine, nezasedenih.
Spomladi 1900 je bil slovenščine popolnoma zmožni dr. Pompe, ki je služboval pri okrožnem sodišču v Celju, imenovan za sodnega pristava.   Toda ne za
takrat prazno mesto v Brežicah, temuč za Krško na Kranjskem, dočim je bil sodni pristav v Krškem, Roth premeščen k okrajnemu sodišču v Brežicah. S tem se je zopet doseglo, da je bil kompetent, ki je bil popolnoma zmožen slovenščine, premeščen iz Štajerske na Kranjsko, dočim se je na drugi strani porabila prilika, spraviti Nemca iz Kranjske na Štajersko.
Zelo značilen je tudi način, kako se je izvršilo nameščenje službe okrajnega sodnika v Ljutomeru. Za to mesto je prosil tudi neki deželni sodni svetnik, ki je imel za to popolno kvalifikacijo, vsled česar je tudi bilo pričakovati, da se bo uslišalo njegovi prošnji.
To pa se ni zgodilo. Zopet se ni maralo slovenščine popolnoma zmožnega deželnega sodnega svetnika, ki je po svojem prepričanju in narodnosti Slovenec, spraviti v Ljutomer, ker bi bilo to pomenilo ojačenje slovenskega in slabljenje nemškega elementa ljutomerskega. Na drugi strani pa se ni dalo ničesar ugovarjati kvalifikaciji dotičnika in zaradi tega bi tudi ne bilo vzroka, ga ne imenovati za Ljutomer.
Kaj so tedaj storili? Naenkrat so našli pri predsedništvu deželnega nadsodišča v Gradcu, da ima dotični prosilec svaka, ki službuje v Ljutomeru pri nekem odvetniku za solicitatorja in se je reklo: To ne gre, da je okrajni sodnik v sva-štvu z odvetniškim solicitatorjem. (Veselost) Mogla bi vsled tega morda trpeti cela justica.
Po čudnem naključju pa je bilo v istem času izpraznjeno tudi mesto okrajnega sodnika v Pazinu; to mesto je dobil neki prosilec, ki je bil z najvplivnejšim možem v Pazinu, z ondotnim poštarjem v razmerju zeta.
Pri tem razmerju ni igralo svaštvo absolutno nikake vloge, dočim je bila ta okoliščina v slučaju, ko bi bil imel priti sodni funkcijonar slovenske narodnosti v Ljutomer, izvenredno velike važnosti. (Poslanec VValz: In sedaj nam pripovedujte, kako ste postali dvorni svetnik. — Veselost.) Ako vas zanima, gospod \Valz, povem vam to pozneje, ko bom zaključil svoj govor. _ (Dalje prih.)
V IJublJanl, 4 junija.
Državni zbor.
Predvčerajšnjo sejo je interpeliral posl. dr. Šusteršič zaradi finančnega položaja južne železnice. K točki dnevnega reda o davčnih olajšavah za stanovanja delavcev je podal posl. Choc resolucijo, s katero se vlada poziva, da dovoli državne podpore delavskim zadrugam, ki se Davijo z napravami delavskih stanovanj. Med drugimi govorniki se je oglasil tudi posl. Žitnik, ki je navajal, da so tudi ro kodelci in obrtniki glede zdravih stanovanj ravno v tako neugodnem položaju kakor delavci. Posl. Hagenhofer se je zavzemal za določbo, da se tudi stanovanja kmetskih delavcev z onimi kmetskih po sestnikov vred oproste davka. Zakonski načrt se je končno sprejel z nekaterimi izpremembami. Potem preide zbornica k drugi točki: izprememba zakona o zem-ljiščnem davku. Govoril je le Rataj, na kar se je razprava prekinila, da je podal ministrski predsednik obširna pojasnila o krvavih dogodkih v Lvovu. Pri tem so socialni domokratje večkrat hrupno ugovarjali. Danes podajo v tej zadevi dva nujna predloga.
Minister Rezek odstopi?
češki klub je dosegel, da se je predloga glede davka na vozne listke postavila na dnevnem redu drž. zbora s prvega mesta na peto. S tem je skoro onemogočeno, da pride predloga v tem zasedanju še na vrsto. Čehi povdarjajo, da treba najprej odpraviti mitnice in potem šele iskati pokritja za odpadle dohodke, ne pa določati prej pokritje, potem pa šele odpraviti mitnice. Čehi tudi nimajo poroštva, da se novi davek res porabi v svrho pokritja odpadlih mitničnih dohodkov ter za zvišanje pokojnin uradniških vdov in za izboljšanje diurnistovskih plač. Potrebščine je možno baje pokriti tudi iz blagajniških prebitkov ter novega davka sploh ni potreba. Vlada naj bi se s svojim proračunom zadovoljila, zasedanje odgodila in sklicala deželne zbore. Od poslancev ni možno zahtevati, da dovolijo na koncu zasedanja 38 milijonov za topove in še 16
milijonov brez natančnih določeb in brez garancij. Vlada je za sedaj Čehom ugodila, a vendar se misli še nadalje z njimi pogajati radi novega davka. Diurnistom bi se morale namreč plače zvišati že s 1. avgustom, vdovam pa pokojnine izboljšati. Tako pa se pred 1. julijem 1903 pokojnine ne vravnajo. Češka društva diur-nistov prosijo češke poslance, naj odnehajo, a tudi deputacija uradniških vdov je prosila Čehe, naj vravnanje pokojnin pospešijo. Minister Rezek je zagrozil baje, da odloži svoj portfelj, ako zmagajo češki radikalci v klubu in če se Čehi končno vendarle ne udajo radi davka na vozne listke.
Konec vojne v Južni Afriki.
V Vereenigingu so morali Buri pokopati svojo svobodo in neodvisnost, za katero so se borili kakor junaški Leonide. Transvaal in Oranje sta brez zunanje in brez notranje samostojnosti, Buri so docela podvrženi podaniki kralja Edvarda ter imajo danes manj pravic kakor drugi kolonisti angleške svetovne države. Transvaal in Oranje se v svoji državnopravni poziciji z Avstralijo in Kanado ne moreta niti primerjati. Chamborlain in Salisburv sta popolnoma zmagala, Kriiger pa pri sklepanju miru ni imel nobene besede. Pogodbo so podpisali: Kitchener in Milner imenom angleške vlade, Steijn, Dewet, Olivier in Hertzog za oranjsko vlado, Schalk Burger, Reiz, Louis Botha in Delarey pa za transvaalsko vlado. Niti v vprašanju glede volilne pravice niso dosegli Buri prav ničesar. Ali dobe Kafri pravico voliti, se odloči namreč šele tedaj, ko dobi Južna Afrika samostojno upravo. Ugodna je določba, da se za povrnitev vojnih stroškov na zemljišča ne naloži nov davek. Kakor hitro možno, se nastavi v vsakem okraju komisija, kateri bo predsedoval angleški uradnik in v kateri bodo tudi burski zastopniki. Ta komisija bo skrbela, da se vrnejo begunci in ujetniki na svoja stara bivališča ter da se jim sezidajo ali vsaj popravijo farme. Buri dobe posojila. Kolonisti s Kapa in iz Na-tala, ki so se vdeležili vojne, izgube do smrti volilno pravico. Uradniki pa pridejo pred vojno sodišče ter bodo najstrožje sojeni. Dovoljene so vse kazni, samo na smrt ne bo obsojen nihče. Vlada v Na-talu bo sodila ustaše po svojih zakonih. Buri torej tudi glede Holandcev, ki so jih podpirali v borbi proti Angliji, niso dosegli ničesar. Holandci so izročeni angleški pravici ter bodo morali najkrutejše trpeti za to, ker so šli svojim bratom na pomoč. Sicer še niso vse manjše določbe miru znane ter je možno, da je med njimi tudi več takih, ki so za Bure ugodne, ali bistva tudi te točke ne izpremene. Buri so brezpogojno kapitulirali, se odpovedali neodvisnosti in svobodi ter priznali angleškega kralja svojim suverenom. Južna Afrika je danes docela angleški teritorij.
Najnovejše politične vesti.
Obnovitev pogodbe z donavsko parobrodno družbo je sprejel budgetni odsek nespremenjeno.— Glede sklenjenega miru med Buri in Angleži poda danes vsenemška zveza v drž. zboru predlog, naj izreče zbornica zadoščenje, da se je boj ponehal, izreče pa naj obžalovanje nad angleško trdosrč-nostjo pri mirovnih pogojih, kakor tudi velesilam, ki se niso pobrigale, da bi se bil razpor pravočasno in primerno rešil — Za ustanovitev katoliške teo-logične fakultete v Strassburgu je sedaj tudi papež, ker je dobil Vatikan zagotovilo, da bo imel pri imenovanju profesorjev odločilno besedo škof v Strassburgu. — Sultanov strah. Sultan je zapovedal topniški vojni šoli, da ne sme vzeti seboj k vajam v bližini Carigrada prave topove, temuč le navadne cevi. — Vstaja v Južni Ameriki- Vstaši so podložili rove pod mesto Bosca del Toro, ki so se razletele baš, ko so korakale vladne čete v mesto. Večina vojakov je bilo usmrčenih. — Dvajsetletnico Garibaldijeve smrti so obhajali v ponedeljek na grobu junaka v Capreri. Prišlo je na tisoče ljudij. Kralja in kraljico je zastopal justični minister, parlament pa 70 senatorjev in poslancev. — Avstrijska centralna zveza za varstvo k m e t i j s k i h i n g o z d a r s k i h
B9T Dalje v prilogi. Tfii
Priloga »Slovenskemu
Narodu" St 125, dne 4. junija 1902.
interesov je izjavila v svoji seji, da je nagodba z Ogrsko nesprejemljiva, ako se ne postavi v njo določba, da se morajo živinski transporti iz Ogrske na meji preiskati po komisiji ogrskih in avstrijskih živinozdravnikov. — Novo francosko ministrstvo sestavi ali Brisson ali pa Combes. — Zaključek delegacij-skega zasedanja bo v ponedeljek, dne 9. t. m.
Dopisi.
Iz Novega mesta. V za njem dopisu sem se omejil na to, da v kratkih potezah označim, kako bi se dalo napraviti mir in sporazumljenje med mestom in med vasjo Kandijo, ki živi sedaj kakor polip od vseh naprav in uradov mesta. Sprožil sem novic vprašanje o združitvi Kandije z Novim mestom Stvar je gotovo važna. Kolikor mi je znano, je mestni zastop že pred leti izvolil poseben odbor, kateri ima to vprašanje vsestransko raz-motrivati in mestnemu odboru o tem poročati. Po vsem sodeč, ta odbor svojega dela še do danes ni začel. Združitev vasi Kandije z mestom . je pa danes pereče vprašanje in vsi odločilni faktorji morali bi se poprijeti tega vprašanja in ga končno uresničiti. To bi morala biti kot prva na loga mestnega odbora.
V novejšem času začel je gospod dvorni svetnik Šuklje, akoravno častni meščan Novega mesta, delovati nekako tako, kakor bi hotel mestu škodovati. Morda nima namena, ali njegovo postopanje napravlja tak utis. Gospod dvorni svetnik očita sedaj mestu razne napake in vendar je on bil zastopnik mesta, vprašamo, ali ni teh napak tudi prej bilo? Zakaj zdaj meče polena razvoju mesta pod noge? Zakaj so mu danes nekateri meščani neljubi, prej so pa bili njegovi stebri? Ali je pozabil, da se ima v prvi vrsti zahvaliti Novomeščanom, da ne sedi več kot profesor na kaki gimnaziji? Ne-maramo očitati nehvaležnosti nikomur, ali postopanje g. dvornega svetnika napram Novemu mestu ni lepo.
Gospod dvorni svetnik Šuklje se baha, da bode vse storil, da se gimnazija v vasi Kandija sezida. Dobro! Znajte, da si bodo NovomešČani to dobro zapomnili in tudi vse korake storili, da to preprečijo. Toliko o tem za danes. — Vodovod lepo napreduje in je upanje, da za dva meseca bodemo že dobro vodo dobili. Ako je tudi mesto veliko žrtev doprineslo, vendarle je bil vodovod prepotreben za bodočnost mesta. Pač pa bi svetovali županstvu več eneržije nasproti podjetniku. To je vendar od sile, da se še danes v nobeni ulici ne more brez nevarnosti hoditi, in bilo bi nujno potrebno, da se podjetniku naloži, da ima vse ulice primerno poravnati ter odstraniti vse kamenje in zemljo, ki sem in tam razmetano leži po vseh ulicah.
Iz Polzele. Zaradi oblastnega po stopanja župnika Attenederja proti zavednim in razsodnim polzelskim fantom ni bilo tukaj na Telovo nobene procesije. Župnik je namreč zapovedal, da morejo tisti fantje bandere nositi, kateri so njemu krone šteli ter nosijo na prsih svetinjo, Marijine družbe znamenje. Pogumni fantje so se pa taki predrznosti župnika uprli, rekoč: »Naj pri starem ostane, mi smo bandera kupili, mi borno iz naše sredine tovariše za nosačo bander izvolili, kakor do sedaj.« Ker se pa župnik tem pravičnim zahtevam ni hotel ukloniti, je procesijo ustavil. Govori se, da pojde deputacija v Maribor, da nam škoiijstvo Kristusovega, pa ne papeževega naslednika pošlje. Ljudje pravijo, župnik nima v fari niti enega pristaša več. Še tretjeredniki in tretjerednice so ga zapustili. Polzela je tedaj farških podrepnikov in Attenederja hvala Bogu prosta. Ljudstvo bo pri litanijah molilo: »Rimskih farjev reši nas, o gospod!« Bog tega župnika je denar. Vera mu je samo molzna krava. Namesto ljubezni razširja prepir med sosedi in med zakonskimi ljudmi. On je Polzelane v dva tabora razcepil. Pred njim je bil mir, za njim prepir. Slomše-kovci, zapomnite si!
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 4. junija.
Včerajšnji seji je predsedoval župan Hribar, ki se je v svojem nagovoru spominjal s toplimi besedami časnikarskega
shoda, izrazil obč. svetu svojo zahvalo in sporočil tudi zahvalo društva »Smetana« za pokroviteljstvo obč. sveta.
Za nujne poprave v mestni ubožnici na Karlovski cesti se je dovolila svota 900 K.
Ponudba Josipa Koutnega glede zamenjave njegovega sveta ob Dunajski cesti s svetom občine ob Celovški cesti je bila odklonjena, istotako prošnja ljubljanskega »Drsalnega društva«, naj se mu odpiše najemščina za 1. 1901.
Glede celonočne razsvetljave v po-s'opju meščanske imovine se je sklenilo, da se opusti. Od vseh strank je bila le jedna dovolj patriotična, da je hotela prispevati k tej razsvetljavi.
Glede Josip Spalkove ponudbe za odkup mestnega sveta ob Levstikovih ulicah se je sklenilo zahtevati 24 K za kvadratni seženj, a svet se proda le pod pogojem, da se zgradi vila tekom leta.
Prošnji nadučitelja črnagoja za brezplačno prepustitev pridelkov na kmetijskem preskuševaiišču na Barju se je ugodilo.
»Bolniškemu in podpornemu društvu zasebnih in pomožnih uradnikov« je bil dovoljen prispevek 100 K, »Splošnemu slov. ženskemu društvu« pa 200 K. Kot nagrado tistim stražnikom, ki zasledujejo pse brez mark, 100 K.
Nadalje je bilo sklenjeno opustiti zgradbo projektovane ograje mej Krejči-jevo in Gerberjevo hišo, odobriti parcelacijo A. Korsikovega posestva ob B!ei\vei-sovi cesti in uravnati uvoz pri dr. Fran Mundovi hiši na Rimski cesti.
Glede poprav v ljudski kopeli se je sklenilo dovoliti kredita 5900 K. Poleg tega se je naročilo magistratu, naj se natanko dožene, koliko odškodnine ima plačati tvrdka Art.
Rekurz Ivana Mavca, hišnega posestnika v Rečnih ulicah, je bil odklonjen.
Glede naprave parka v Vegovih uli cah se je sklenilo, naj se »Banki Slaviji» dovoli, da popravi severni zid svoje hiše v sedanji črti, naj se občina zaveže, od kupiti potrebni svet od te banke po 47 K štirijaški meter in naj se dovoli 600 K za napravo javnega parka ter postavi to točko v proračun bodočega leta. Vsi ti predlogi so bili sprejeti.
II. mestnemu slov. otroškemu vrtcu se je podelila stalna dotacija 100 K na leto.
Priziv mesarja Antona Slovšeta zaradi prodaje mesa na stojnicah v šolskem drevoredu je bil odklonjen.
Mestnemu vrtnarju se je naročilo, naj primerno poreže lipe, ki baje jemljejo hiši gospe Pfeiferjeve svetlobo, odkloni pa se nasvet, da se napravi nov park v Lattermannovem drevoredu.
Obč. svet. Šubic poda potem poročilo direktorija mestnega .vodovoda o računskem sklepu za 1. 1901. Iz poročila so posebno sledeče številke zanimive : Pre bitek vodovodne uprave znaša 3L095 K, torej večjo svoto, nego je postavljena v proračun. Porabilo se je v minolem letu 1.195 milijonov litrov vode, to je na mesec 99 milijonov, na dan 3 320 000 litrov. Na vsako glavo treznega Ljubljančana pride 90 1 vode na dan. 8 vlakov po 40 vozov bi potrebovalo, da bi vodo vsacega dneva speljalo. Tekla bi ta dnevna voda 4LV2 ure po naši Ljubljanici in ne majhno mestno dvorano bi se lahko — če bi bila velikanski pisker — napolnila 1038krat. Poročilo se je vzelo s pohvalo na znanje.
Dopisa c. kr. dež. sodnije v zadevi dodaje električnega toka za justično palačo, se je obč. svet izrekel negativno.
Končno je interpeliral obč. svetnik Turk župana glede naprave stranišča ob Karlovski centi. ObČ. svet je storil v tej stvari itak žo sklep — kaj je torej z njim?
Zupan omeni, da je posestnik sam proti napravi, da se pa vršijo poizvedbe in pogajanja za drugi prostor.
Obč. svetnik Prod o vic priporoča tudi hitro razpravo.
S tem je javna seja končana.
Izpred sodišča.
Včerajšnji dve obravnavi porotnega sodišča sta se vršili pod predsedstvom g. deželnosodnega nadsvetnika Schne-ditza. Javni tožitelj je bil funkcionar drž. pravdništva g. Pettauer, zagovornik pa g. dr. H ud ni k.
1. Oropani berač. Da kdo napade semtertja iz dobičkaželjnosti kakega bogatina, je naposled umevno. A napa^ in oropanje starega, povsem ubogega berača, ki se vrši radi par krajcarjev, — to živinsko dejanje se pač celo v kriminalnih dnevnikih redkokdaj zasledi. Na obtožni klopi sedi 281etni posestnikov sin France Kreč iz Krlovca. 28. prosinca je bil ta človek, ki je notorični pijanec in delomržen ter že radi goljufije opetovano, radi tepeža večkrat predkaznovan, v gostilni Marije Sesek. Za njim je prišel 581etni berač Matija Ilija in zahteval žganja. Ker mu ga krčmarica ni upala precej dati, je pokazal srebrn goldinar, češ, da ima še dovolj denarja. Dobil je na to svoje žganje in kmalu potem odšel. Za njim pa je šel toženec, ki je celo stvar videl. Na poti od Holmca na Nošče je berača napadel, ga vrgel ob tla, davil in pretepal, ter krvavečemu končno s silo
oropal goldinar in nekaj vinarjev. — Že preje — dne 1. decembra m. 1. — sejje toženec nekemu Korošcu hlinil, kakor da bi bil njegov prijatelj. Korošec ga ni dosti vpošteval, ker ga je že od preje poznal. Zato ga je toženec zunaj napadel z nožem, ga osuval in težko ranil. 24. novembra zvečer ob polu 8 uri pa je prišel v hlev Janeza Šaca s helebardo, kojo se rabi pri ponočni straži. Pričel je razgrajati in ko ga je Šac posvaril, mu je nevarno žugal, da ga tako udari, da mora precej krepati itd. 21. novembra je prišel v hišo Pirnata in dobil kos kruha. Zahteval je pa od domačih deklet še denar za žganje. Ker ga ni precej dobil, je pričel razgrajati in žugati. Končno je dejal, da bo tako naredil, kakor neki pobič, ki je provzročil požar. Toženec priznava večinoma in porotniki pritrdijo glavnim vprašanjem jednoglasno. Sodni dvor ga obsodi na 12 let težke ječe z navadnimi posti, temnicami in trdimi ležišči.
2. Požigalec Likar. Radi hudodelstva požiga se je imel potem zagovarjati 1. 1851 rojeni Peter Likar, oženjen-bajtar iz fare Križ, v Borevniku stanujoč. Prestal je že te-le kazni: 3 dni radi pretepa, 24 ur radi tatvine, 3 dni radi razi žaljenja časti, potem radi žaljenja časti zopet 2 dni, zaradi pretepa 5 dni, radi tatvine 3 tedne, radi težke telesne poškodbe 3 mesece, radi javnega nasilstva 2 meseca, radi tatvine 6 mesecev, radi goljufije 10 mesecev, razžaljenja 14 dni; najzadnje je bil obsojen radi javne posil-nosti na jedno leto in v tej kazni sedi ravnokar. Zagovarja ga dr. Kapu s. Obtožnica pravi: V noči od 8. do 9. julija nastal je na Dolniku ogenj, ki je požgal celo šupo in napravil za 1000 K škode. Toženčeva lastna žena je izrazila takoj mnenje, da je njen malopridni mož ogenj napravil. Toženec je nevaren človek, ki živi že dlje časa s svojo ženo v neslogi, ker ji je večkrat pretil. Zato tudi ni hotela več pri njem biti in je stanovala pri pogorelcu Francetu Dolžanu. Omenjeno noč je prišel toženec, ki je bil na Dolžena seveda silno hud, malo pijan domov. Šel je v hlev, kjer je ponavadi spal. Sle-kel se pa ta večer ni. Dekleta so v hiši večkrat ponoči slišala, da se hlevna vrata odpirajo, Nakrat je nastal v Dolžanovi šupi ogenj. Požigalec je moral vse prav dobro poznati, ker niti pes ni zalajal. To ženec prizna dalje sam da je jezen na Dolžana že dolgo časa. Poleg tega je večkrat pretil, da bode vse zapalil in požgal in še po požigu je dejal, da bode še uto za seno požgal. Pri včerajšnji obravnavi pa je V3e tajil in se prav spretno zagovarjal. Izvedelo se je pa tudi, da je toženec priznal svoje dejanje nekemu Vebru, s katerim je bil skupaj zaprt. Dejal je celo, da je prav veselo ogenj gledal in pri tem tobak kadil. Sodba: Porotniki so spoznali toženca krivega. Sodni dvor ga je potem obsodil na 13 let težke ječe z letnim postom. To je 14. kazen, katero bode pa nastopil šele, ko prestane enoletno ječo, v kateri ravnokar sedi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4 junija — Krah trgovske firme Konrad Schumi. Štiri leta je tega, kar je g. Konrad Schumi v Ljubljani otvoril trgovino z manufakturnim blagom — in sinoči je prišlo do kraha. Firma Schumi je vzela žalosten konec. Ko jo začela pred štirimi leti kupčevati, je drlo vse v to prodajalno. Ljudje so prodajalno kar oblegali in se drenjali vanjo, kakor da se dobiva vse zastonj. To so provzročile izredno nizke cene. Pri Schumiju se je dobila vsaka stvar za polovico ceneje kakor v drugih prodajalnah in to je ljudi tako premotilo, da se niso menili za kakovost blaga in da niso vprašali za razmerje med ceno in kvaliteto. Takrat se je kar govorilo, da uniči Schumi vse druge trgovce. Res so bile druge trgovine dolgo časa prazne in pretekli so meseci, predno so ljudje spoznali, da pri Schumiju dobe nizkim cenam primerno blago. Trg ljubljanski je vsled te divje konkurence silno trpel. Trgovci so bili prisiljeni, dobiti blaga, ki ga morejo prodajali po nižjih cenah, nego je bila prej navada. Seveda je to oškodovalo kupčijo in diskreditiralo marsikoga pri občinstvu. Naval v Schumijevo prodajalno je trajal le nekaj časa. Ustanovljene filijalke so kmalu zmrznile in občinstvo je čedalje bolj izostajalo. V zadnjih mesecih se je zdaj in zdaj čulo, da je firma v denarnih zadregah, a ker eksekucije niso bile brez vspeha, so ti glasovi zopet utihnili. Dober mesec je tega, kar je firma Schumi v Zagrebu otvorila veliko filijalko. Pričakovala je bržčas takega navala, kakor v Ljubljani, a to upanje se ni izpolnilo. Zagrebčani so imeli pri svojih Židih že tako
bridke izkušnje, da so postali jako previdni in nezaupni. Vodja zagrebške filijalke je bil žid W in ter, ki je svoj čas v Ljubljani faiiral in za nekaj časa od tod izginil, potem pa se zopet semkaj vrnil. Pretekli teden so nakrat prišli v Ljubljano različni Schumijevi upniki, ker so izvedeli, da je Schumi v stiski in se ne more rešiti. Schumi je menda slutil, da pride do katastrofe. Poslal je svojo soprogo iz Ljubljane, sam pa se hotel v petek odpeljati baje na Dunaj po denar. Neki njegov upnik pa ga je dohitel na kolodvoru in mu grozil z aretiranjem, če ne ostane prostovoljno v Ljubljani. Schumi se je iidal in ponudil upnikom poravnavo, toda med pogajanji so razne okolnosti vzbudile v upnikih sum, da so prevarani. Napravili so ovadbo, in včeraj zvečer je preiskovalni sodnik g. dr. Kremžar pustil Schumija odpeljati v zapor. Stvar je seveda obudila veliko senzacijo in raznašajo se vsakovrstne govorice, katerih ni mogoče natančno kontrolirati. Izvedeli smo, da je 168 upnikov, da znašajo pasiva nad 200.000 kron, blago, ki ga ima Schumi v zalogi, pa da je vredno kakih 2 0.000 kron. Glede filijalke v Zagrebu se čuje, da jo je Schumi prodal z vso zalogo blaga vred svaku omenjenega poslovodje Win terja, nekemu Židu Kollmannu za 66.000 kron, a upniki so mnenja, da je bila ta kupčija le navidez sklenjena in da Kollmann sploh ničesar plačal ni, že zato ne, ker ničesar nima. Govori se, d a sta tudi Winter in Kollmann aretirana. Schumijeva trgovina v Ljubljani je še odprta, a prodajanje gre na račun Schumijevih upnikov. Med Schumijevimi upniki utegne biti tudi dr. Šusteršičeva »Ljudska posojilnica«, pri kateri je imel Schumi giro-konto. Koliko je Schumi »Ljudski posojilnici« dolžan, oziroma če ima posojilnica za Schumijev dolg dobre girante, tega ne vemo, pač pa vemo, da je bil Schumi jeden glavnih za-lagateljev klerikalnih konsumnih društev.
— Vspeh davka na žganje. Dne 1. septembra jo bil uveden novi davek na žganje. Dotični zakon določa, da se jeden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele in sicer se je določilo, da se razdeli vsaj 19.2 milijonov kron na leto. Provizorični obračun za čas od 1. septembra do 31. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto 64 milij. kron se razdeli med dežele 7,957.178 K 42 v., v katero svoto pa je vštet tudi dohodek iz naknadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901 davka prost. Ta dohodek pa znaša 2.232.200 K 68. Od imenovane svote dobi Kranjska 360.086 K 20 v., Štajerska 372.992 K 74 v., Koroška 240.370 K 45 v., Istra 25 598 K 24 v., Goriška 25.765 kron 34 vinarjev in Trst 37.390 K 78 v.
— Velika defravdacije pri Sv. Lenartu je prišla v nov stadij. Nastopilo je mariborsko državno pravdništvo. Na znani poziv »Siidmarke« je prišlo do-sedaj milodarov 97 K 40 vin. Kaj je pač to proti 200.000 kronam, ki manjkajo v posojilnici! Mravlagova rodbina se baje seli iz trga.
— Vojno ministrstvo napram graškim nacionalcem. Graški Nemci so še vedno zelo hudi na c. in kr. vojno, tako da ne dopustijo nikjer igrati vojaški godbi. Ne glede na to mržnjo pa je dovolil vojni minister, da se izročijo Grad-čanom ob priliki velike pevske veselice vse vojaške rezervne postelje v Gradcu, Dunaju in Brnu.
— Zidarska stavka na Reki se je raztegnila tudi na Sušak ter je sedaj splošna. Stavbni podjetniki so izdali izjavo, da se ne morejo ozirati ne zahteve delavcev, dokler se ne bo dalo na Ogrskem veljavnemu obrtnemu zakonu tudi na Reki in Sušaku popolno pravomočje.
— Svojege strica oropal in umoril. Rudar Fr. Cretnik iz celjske okolice je odpotoval nedavno s svojim stricem na Ogrsko iskat dela. Kmalu pa je brzojavil domov, da je stric umrl. Poizvedbe pa so dognale, da je Čretnik svojega strica umoril ter ga oropal za 400 kron. Hudobneža so prijeli v Ljubnem na Gor. Štajerskem ter ga izročili celjskemu okrožnemu sodišču.
— Pritožba iz občinstva. Gosp. Andrej Terškan se nam pritožuje, da je paznik v bolnišnici Jože Žurga vzel neki
stranki liter vina, ki ga je hotela prinesti nekemu bolniku ter vrgel polno steklenico daleč črez plot, da je iata priletela V dvorišče imenovanega pritožnika ter bi ga bila skoraj zadela. Jezljivi in neprevidni sluga pa niti noče spraviti razbitih kosov steklenice s pota ter bi najbrže rad, da bi na ta način dobil še par otrok z razrezanimi nožicami v bolnišnico.
— Vojaftka godba bode svirala dne 6., 8., 15., 20., 22. in 29. t. m. v »Zvezdi« in dne 13. in 27. t. m. pa pri Tivolskem gradu.
— Poskusen samomor. Danes zjutraj ob pol 5. uri se je na Martinovi cesti dijak VII. gimn. razreda Franc Ein-spieler z vojaškim revolverjem ustrelil v desno stran prs. Krogla je šla skozi život. Ranjenca sta mitniška paznika prenesla v bolnico. Navedenec je prišel okoli 3. ure zjutraj k Šarabonovi hiši na Martinovi oesti in se je tam do pol 5. ure sprehajal. Užitninski paznik Anton Košak ga je nekoliko časa opazoval, ker se mu je njegovo vedenje sumljivo zdelo. Ko se je paznik odstranil, je počil strel in paznik je, vr-nivši se na cesto, dobil za plotom ležati Franceta Einspielerja z revolverjem v roki. Paznik mu je odvzel revolver, poklical svojega tovariša, in ga z njegovo pomočjo odpeljal na vozičku v bolnico. Med potjo je hotel imeti Franc Einspieler revolver nazaj, češ, da se bo še enkrat ustrelil, ker se je prvikrat slabo zadel. Vzrok samomoru je dosedaj neznan.
— Mladi berači. Včeraj popoldne so po Poljanskem nasipu od hiše do hiše beračili štirje po 11 let stari dečki, vsi Vičani. Jeden je vedno stal na straži, drugi trije pa so po hišah pri strankah prosili. Policaj je dva taka mlada berača ujel in ju odgnal domov.
— Izgubljene reči. Na poti od Lattermanovega drevoreda mimo Kozler-jeve pivovarne do državnega kolodvora v Šiški je bila izgubljena srebrna remontoar-cilinder-ura. — Na Marijinem trgu je bila izgubljena zlata verižica s priveskom.
— Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec veliki traven je bil nenavadno hladen in precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cel-sijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 7 6°, ob dveh popoldne 145°, ob devetih zvečer 97°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 10 6°, za 3 3° pod nor-malom. — Opazovanja na tlakomeru dado 7337 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2 3 »tm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 18, padlo je pa vsega skupaj 156 6 mm dežja. — Ozračje bilo je ves čas zelo nemirno; pogostoma se je oglašala burja, češče jugozahodni veter.
* Najnovejše novice. Zaradi ovaduštva v korist Rusije so prijeli v Tarnopolu nekega trgovca Janovicza in njegovega očeta. — Nova iznajdba nemškega cesarja Viljema. Pri zadnji cesarjevi paradi je armada prezentirala puške na način, kakršnega je našel cesar naslikanega pri starih grenadirjih. Cesar je bil ves srečen, da se je »griff« tako dobro posrečil. — Marija se je prikazala 61etnemu sinku železniškega Čuvaja na žel. progi v nekem kraju na južnem Ogrskem. Takoj je prihitelo toliko lahkovernežev z bolnimi udi, da jih mora noč in dan orožniška patrulja odganjati s tira. — Obsedno stanje se je izreklo nad vso pokrajino Bajadoz na Španskem, ker so štrajkujoči poljedelski delavci napadali oboroženo moč. — Nesreča v rudniku. V premogokopu kneza Hohenlohe v Sosnovicah v Galiciji je nastal požar, ko je bilo v rudniku 150 delavcev. O njihovi usodi še ni ničesar znanega. — Velik požar je uničil v Hofkirchenu na Gorenjem Avstrijskem 44 hiš, cerkev in šolo. — Premestitev ljubenske in pfibramsko rudar ske akademije na Dunaj so sklenili zahtevati slušatelji ljubenske akademije.
— Vsenemški dnevnik namerava začeti izdajati na jesen Vsenemška zveza.
— Čin blaznika. V olomuški blaz-niči je napadel umobolni učitelj Rišanek neko žensko, ki je prišla k svojemu sinu, ter jo zadavil. — Kolera se je pojavila na parniku, ki se vrača iz Kitajskega z italijanskimi vojaki. Dva vojaka sta že umrla.
* Letošnja državna dobrodelna loterija. Čisti dobiček XXII. drž. dobrodelne loterije, koje žrebanje se bo vršilo 12. junija t. 1., je vsled ukaza Nj. Veličanstva določena za skupne vojaške dobre namene. Ta loterija je ta čas jako ugodna, kajti določeno je 17.822 dobitkov, ▼si v gotovem denarju, med njimi glavni dobitki po 200.000 K, 15.000, 10.000 itd. Zlasti pa dobitek s 15.000 se je sprejel v
načrt čisto na novo in se je tudi drugače število dobitkov v primeri z loterijo v decembru 1. 1. znatno povišalo. Z ozirom na preugodno nado na dobitek kakor tudi vsled plemenitega svojega namena so srečke te loterije jako priljubljene, ker za 4 K (toliko stane 1 srečka) se prvič dobro delo, drugič pa ima lastnik srečke veliko nadejo, da srečka zadene.
* Razpis nagrad za hrvatske izvirne drame. Nova uprava hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu razpisuje troje nagrad za 3 hrvatske in izvirne dramo, in sicer 1000 K za zgo dovinsko dramo, za lino veseloigro ali dramo iz socialnega življenja 1000 ter za ljudsko igro 800 K.
' Basist dvorne opere plem. Reichenberg, ki je bil že poldrugo leto radi slaboumnosti na dopustu, je mi noli petek pobesnel ter vse v svoji sobi razbil. Odvedli so ga v blaznico. Reichen bt-rga so nedavno upokojili.
* Zločini in nesreče. Predilnica Leiterberger v Josefsthalu je pogorela. Ravno tako tovarna železja »Karlshusse« pri Frideriku na Moravskem. — Pri Csapu (Ogrsko) se je podrl leseni most; nekaj »llosarjev« je utonilo. — V Fuldi (Bavarsko) je prišel sredi maše neki zblazneli mizar v cerkev in zavpil »ogenj!« Velikanska panika je provzročila mnogo zmešnjave in bilo je veliko ranjenih. — V Londonu je padla miss Brokes s zrako plovom 300 m globoko ter se ubila. — V mestu Goliad (Teksas) je bil velikanski vihar, ki je porušil 3 cerkve, nad 100 hiš in ubil 90 oseb ter kakih 100 ranil.
* S socialnega polja. Mesto
Berolin je velikansko naraslo v zadnjih desetletjih. L. 1860 je imelo le pol milijona prebivalcev. L. 1877 prvi milijon. L. 1902 (23. svečana) pa že 1906995 prebivalcev. — V rudokopu v Karbicu sta bila zasuta dva rudarja. V British Columbia (Severna Amerika) so eksplodirali plini v nekem rudokopu ter ubili 170 rudarjev. V rudo-kopih Fratern\vill in Thieske (Tennesee) je bilo vsled eksplozij ubitih 150, po drugih poročilih celo 300 rudarjev. — Span sko delavsko gibanje napreduje zadnje čase z velikansko vehemenco. Strokovna organizacija »Union general de Trabaja-dores« obstoji iz 226 sekcij z 32 778 člani. L. 1889 je bilo le 27 sekcij (t. j. posa meznih strvkovnih društev) s 3355 člani. L. 1899 že 69 sekcij s 6154 člani. Lotos pa je, kakor rečeno, že črez 32.000 čla nov v črez 220 sekciiah. Stavbinski de lavci imajo največ sekcij (51); potem pridejo kovinarji (28), lesni delavci (22) itd. Najmanj imajo delavci razsvetljevalne industrije (2). Največ organizacij je v Kataloniji (125), najmanj na Balearah (10). Največ članov pa je v Novi Kastiliji (10845), najmanj v Aragoniji (185). Vse to je socialistično. Anarhisti pa so ustanovili »Nacionalno federacijo«, ki pa umira dan za dnevom. — V Neuseelandu se jo uresničil lep starostni penzijski zakon. Ce je kaka oseba 25 let v koloniji, ima pravico zahtevati v 65. letu penzije 432 K na leto. Izjeme so osebe, ki imajo več nego 6480 K premoženja, ali ki imajo z ženo skupaj nad 1246 K dohodkov. Marca t. I. je bilo črez 12 000 takih penzijonistov, ki so dobivali črez 5 milijonov kron. — V Avstriji so večje stavke v Gradcu (jermen a rji), v Florisdorfu (p^ki), na Dunaju (kainno seki) itd. V Padenu (Buhlerthal) stojijo delavci raznih žag v stavki. Vodi jih rimsko katoliški kaplan ... V Nonilly pri Parizu stavka krog 800 tobačnih dela vce v. V Milanu stavka 600 nastavljencev parne cestne železnice.
* Nič več ropota na železnici. V Berohnu so poskušali iznajdbo nekega tehnika, da vlak ne bo več ro potal. Pod tir se polagajo otli pragi, ki leže v pesku. Sedaj napravijo kratko progo s takimi pragi za poskušnjo.
* Kronanje kralja Edvarda. Kraljevski par dospe v drugi polovici junija v Windsor za 8 dni, kjer se bodo vršile najsijajnejše dvorne veselice, 17. in 19. junija se vdeležita kralj in kraljica z vsem dvorom dirke v Ascotu. 27. junija se vrši kronanje z vojaško parado in si jajnim obhodom. Kralj bo v ornatu, pozneje pa v uniformi. Delajo se že veli kanske priprave. Aristokracija žrtvuje milijone.
* Krvav tepež. Iz Londona poro čajo: Poveljnik neke nemške ekspedicije se je spri z emirjem v Banvji ter ga zgrabil za goltanec. Emir pa ga je zabodel, pobočnik je zato emirja ustrelil, emirjevo spremstvo pa je ubilo pobočnika. Mrtvi so bili torej emir, poveljnik in pobočnik.
Društva.
— Odbor št. jakobsko-trnov-ske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda vabi vse p. t. dame k udeležbi rednega občnega zbora, kateri bode v četrtek 5. t. m. ob 5. uri popo-ludne v damski sobi »Nar. doma«.
— Pevsko društvo „Lira" in Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku priredita dne 10. avgusta t. 1. skupno dvajsetletnico obstanka obeh društev. Isti dan se vrši tudi blagoslovljenje novega gasilnega doma.  Zveza kranjskih
gasilnih društev pa ima tudi isti dan v Kamniku svoj zvezni občni zbor. Slavna društva se tedaj vljudno prosijo, da se blagovolijo pri prireditvah morebitnih svojih slavnostij blagohotno na to kamniško slavnost ozirati. L.
— Mariborska čitalnica priredi dne 8. t. m. v »Narodnem domu« gledališko predstavo »Deseti brat« Uprizoritev »RokovnjaČev«, ki je obakrat krasno uspela, dala je neumornim našim diletantom in njih požrtvovalnemu režiserju pogum, lotiti se tudi te težke igre. Upajmo, da bode udeležba tudi to pot prav obilna.
— Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja je zboro valo dne 15 maja v Ribnici. Zborovanja so se udeležile tri četrtine društvenikov. Po krepkem predsednikovem pozdravu bil je razgovor o praznovanju štiridesetletnega službovanja oziroma petind vajset-nega nadzorovanja našega priljubljenega g. nadzornika A. Je rši novica. Sklenilo so je: učiteljstvo tega okraja se pokloni na dan učiteljske konferencije s posebno adreso ter primernim Hpominskirn darom svojemu nadzorniku. Pripravljalni odbor, obstoječ iz gg. E D g e 1 m a n a, Kobler Fleša, G r e g o r a ča, P a v č i ča (kot pevo-vodja) in T o m š i ča, se pooblasti, da vse v to svrho potrebno ukrene in pripravi. Na-to je poročal tajnik Štefan čtč o društvenem delovanju. Izvršitev sklepov zadnjega zborovanja se vzame odobrujo na znanje. Obžalujoč nesklepčnost lanskega zborovanja, spodbuja k večji zavednosti, češ, da je tudi naše društvo mala stezica izmed mnogih lepših potov, vodečih k hiši učiteljske lepše bodočnosti. Društveno premoženje znaša 61 K 58 h. (Poročevalec: tajnik). Potem je govoril društveni predsednik nadučitelj Gregorač o pomenu memoriranja. Kratkemu a jedrnatemu go goru je sledila živahna pohvala. Delegatoma k zborovanju »Zaveze« se določita Krže in Štofančič, njiju namestnikom S t. Tomšič. Za novo društveno dobo je bilo z vsklikom izvoljen stari odbor, le mesto odišlega gosp. J. Hribarja pride gospa Kobler Fleš. Ta se je kasneje sestavil takole: F. Gregorač, predsednik; Št. Tomšič, njega namestnik; Fr. Štefančič, tajnik; Kobler Fleš, bla gajničarica; A C var odbornik. Ko je še društ. Zupančič obljubil, na prihodnjem zborovanju, ki se ima še letos vršiti, po ročatt o formalnih stopnjah, zaključil je predsednik zborovanje, zahvalivši prisotne na udeležbi ter s prošnjo, da bi z isto vnemo in vsaj v tolikem številu kot zdaj došli k vsakemu zborovanju, da bi tako moglo društvo dajati večji znak življenja
0 sebi.
— Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj izleti v nedeljo dne 8. junija t. 1. v Smartin ob Paki ter se udeleži zborovanja bratskega »Šaleškega učiteljskega društva«. Odhod iz Celja ob pol 8. uri v jutro z velenskim vlakom.
— Šaleško učiteljsko društvo
priredi v nedeljo, dne 8. r o ž n i k a t. 1. k Sv. Martinu ob Paki izlet, katerega se bode udeležilo tudi celjsko, savinsko in gornjegrajsko učiteljsko društvo. Vspored: Ob pol 10. uri zborovanje; po zborovanju skupen obed. Zaradi obeda naj se blagovolijo cenj. udeleženci javiti g. I. Kranjcu, učitelju pri Sv. Martinu ob Paki. Zborovanje vrši se pri vsakem vremenu sigurno 8. rožnika in ne kakor je bilo vsled nastalih težkoč nekaterim javljeno za 15 dan rožnika. Tovariši in tovarišice! Pridite v mnogobrojnom številu, da si prijateljski stisnemo roke in preživimo nekaj veselih trenutkov, da se tesneje združimov in okrepimo za bodočnost!
— Smarsko-rogaško učiteljsko društvo naznanja: Ker se je šola v Zibiki radi bolezni zaključila, odpade tam nameravana hospitacija ter se vrši prihodnje zborovanje v nedeljo 8. junija ob desetih pri Sv. Križu tik Slatine.
— „Ilirija" v Pragi. Društveni odbor je sledeče sestavljen. I. U. St. Ev-gen Sajovic, predsednik; I. U. St. J u -
1 i j a h P a v 1 i č e k, tajnik; I. U. St. M i r k o K o r š i č, blagajnik ; Ing. St. F r a n c Sitar, knjižničar; I. U. St. Albin Domicelj, odborov namestnik; St. mech. Mihael Prešel in St. mech. Adolf Tur k, revi zorja. Društvo šteje 22 rednih, 6 izrednih in 3 ustanovne člane.
Književnost.
— »Ljubljanski Zvon". Vsebina junijskega zvezka: 1. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. X. Boj pri Petnču. — XI. Ilristo Botev. 1. Na »Ra-deckem«. 2. Na Stari planini. — XII. Haj dukova vizija. (Konec.) 2. Josip Kostanjeve: Noč. Povest. (Dalje prihod njič) 3. C. G o 1 a r: Iz bosanskega perivoja. Pesem. 4. Jan Vobornik: Svato pluk Čech. Iz češkega rok. prevedel —dil. (Konec.) 5. V o j a n o v : Prazno srce. Pesem. 6. Etbin Kristan: Volja. Drama. (Dalje prih). 7. V. S. F e d o r o v : Pesem.
8. R. Perušek: Srbsko šolstvo. (Konec.)
9. E. Gangl: Za mizo. Pesem. 10. Zofka K v e d e r: Doma. Črtica. 11. Književne novosti. A. A.: »Vseučiliški zbornik«. — R. Perušek: »Slovenaka Šolska Ma-
tica«. (Konec prihodnjič.) — Dr. F r. Z baš ni k: Venec slovanskih povesti. 12. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Novi akordi. — Dr. Vladimir Foerster: Koncert pevskega drušva »Smetana«. 13. Upodabljajoča umetnost. Verbič F. — P. S. Ž m i t e k: Umetniška razstava J. Kračkovskega v Peter-burgu. — P. S. Ž m i t e k : Vereščaginov atelier v »beli hiši«. 14. M e d revijami. »Zvonček«. — »Slavjanski vjek«. — »Kolo«. 15 Splošni pregled. Četrti shod slovanskih Časnikarjev v Ljubljani. — J. T.: Filharmonijsko društvo v Ljubljani. — Katastrofa na antilskem otoku Martiniqueu.
— -J- Bret Harte. — Novi nemški pravopis.
— Popravki.
— „Planinski Vestnik" ima v 5 številki tole vsebino: Nov izlet na Gorenjsko. — Eden dan v Grintave* i h. Spisal dr. F r. T o m i n š e k. — Po Hrvaški, Švici in okolici na kolesu. Spisal Juraj Lubič. — Društvene vesti. —Književnost: Bled in okolica. Spisal Iv. Mlakar in dr. Klime k.
TeiefonsKa in brzojavna poročila.
Dunaj 4. junja. Poslanska zbornica razpravlja danes o nujnih predlogih. Najprej je prišel na vrsto Ferjančičev nujni predlog, naj se odobre neki zakoni glede nalagaDJa pu-pilarnih denarjev. Dotični zakoni so bili brez debata odobreni. Potem je bil odklonjen nujni predlcg Romančukov glede gališke propinacije. Pri ti razpravi jo prišlo med poljskimi poslanci do burnih prizorov. Končno je prišel na razpravo Breiter-Pernerstorfer-j e v predlrg zaradi krvavih dogodeb v Lvovu. Ministrski predsednik Kurber je branil namestnika in oblastva — Prihodnja seja bo v sredo.
Dunaj 4. junija. V poljskem klubu jo podan predlog, naj poljski člani delegacije sicer glasujejo za vojni preračun, a s protestom, ki naj zahteva, da bodi avstrijska politika neodvisna od politike Nemčije.
Dunaj 4. junija. Hrvatsko slovenski klub in Šusteršičev klub imata danes popoldne sejo, na kateri skleneta združenje.
Dunaj 4. junija. Ministrski predsednik je obljubil deputaciji agrarnih poslancev, da reši gospodska zbornica še v tekočem zasedanju zakon glede terminske kupčije.
Olomuc 4 junija. Včeraj je imela trgovska in obrtna zbornica prvo sejo. Vladni zastopnik je govoril samo nemški in je izjavil, da mu je bilo uradno prepovedano, govoriti tudi češki.
Bruselj 4 junija. Listi trde, da poj de Kr tiger v kratkem v Južno Afriko.
Marodno gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu maju t. 1. je bilo vloženo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 779.977 K 90 h, vzdignjenih pa 899.593 K 96 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca maja t. 1. 3,121.070 K 13 h.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 921 strank 521.548 K 25 h, 830 strank pa dvignil«. 424.857 K.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca maja t. 1. vložilo je 162 strank 52.145 K 50 h, vzdignilo 129 strank 62.346 K 84 h, posojila se je izplačalo 25 strankam 36.310 K, - promet za mesec maj t. 1 iznaša 205281 K 20 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu majniku 1902 jo 209 strank vložilo 83.948 K 46 h, 183 strank vzdignilo 88.864 K 04 h, torej manj vložilo 4.915 K 58 h, 9 strankam se je izplačalo posojil 15.050 K, stanje vlog 1,940.205 K 45 h, denarni promet 456.980 K 06 h.
_ — Občinska hranilnica v Krškem je imela v mesecu maju 1902. 1. 27.776 K 54 h dohodkov in 27.775 K 64 h izdatkov. Hranilne vloge so znašale 31. maja 171.637 K 89 h, posojila pa 162.085 K 02 h.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu maju 1902 je 105 strank vložilo 27.513 K 66 h, 53 strank dvignilo 19.632 K 39 h, 19 strankam se je izplačalo posojil 22.390 K, stanje vlog 469.800 K 65 h, stanje posojil 190.331 K 76 h, denarni promet 123 506 K 46 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1902 je 245 strank vložih 84452 K 69 h, 185 strank vzdignilo 58.225 K 35 h. 43 strankam so je izplačalo posojil 25.060 K, denarni promet 265.036 K 83 h.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne" 4. junija 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .   . 10170
Skupni državni dolg v srebru .... 101 55
Avstrijska zlata renta....... 12070
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 9980
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'60
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 95
Avstro-ogrske banCne delnice  .... 1603 —
Kreditne delnice......... 68650
London vista.......... 240 27 Vi
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 271 „
20 mark............ 23 46
20 frankov...........19 07
ItaliiansRi bankovci........93'60
C. kr. cekini...........11 32
Žitne cene v Budimpešti
dne" 4. junija 1902. Termin.
pšenica za oktober . . . . za 50 kg K 8 03 Rž , oktober ...... 50 „    „ 6-72
Koruza   ,, julij.....„ 50 „    „ 514
„       „ avgust   ....    „ 50 „    „ 523 „ maj 1903.   ...    „ 50 „    „ 516 Oves      „ oktober ....    „ 50 „ „589 Efektiv. Nespremenjeno.
Darila.
Upravništvu našega iista sta poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Joško Bergant, učitelj v Turjaku, 1 K 30 v., vesela družba na Turjaku zbrala med seboj. Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Jan Novak v Pragi kot del nagrade za prestavo povesti „List za listom" 5 K. Živel!
Narodovo zdravilo, laso se sme imenovat
bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (12—8)
Se dobiva povsod \
neobhodno potrebna zobna Creme t-sttfiujf sobe čiste, bele in crlrate ,
Pri zlati žili se prav s posebnim vspehom rabi
G; Rogaška
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melousine ustna m zobna voQa
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodom 1 K.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
Edina zaloga.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd 1. t. d. (519-14)
Deželna lekarna Milana Leustek-a
y Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega j ubil. mostu.
Zahvala.
Slavno bralno društvo v Litiji izročilo je podpisanemu vodji znesek 74 72 K kot polovico čistega prebitka dne 11. maja pod vodstvom g. Nerata tako vrlo vspelega koncerta z naročilom, da je ta znesek vporahiti za revno šolsko mladino litijsko.
Za ta velikodušni dar in za priznano naklonjenost do Šolske mladine, spolnujeta podpi-sanca le prijetno dolžnost, da se imenom obdarovane revne šolske mladine blagim mladinolju-bom kar najiskreneje zahvaljujeta.
Krajni šolski svet v Litiji Šolsko vodstvo v Litiji
2. junija 1902. 2 junija 1902.
L. Svetec, predsednik. Andoljšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. junija: Magdalena Zevnik, delavka, 17 let, Radeckega cesta 11, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 30. maja: Jakob čehun. umir. jetniški paznik, 50 let, kap.
Mateorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
Čas opa-! baro-
Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
166	si. sever	oblačno
151	si. sszah.	oblačno
j 196	si. zahod	skoro obi
3. i 9. zvečer I 737 8
4. 7. zjutraj 738 4 i j 2.popol. j 7380
, Srednja včerajšnja temperatura 167°, nor-male: 16-3°.
Velika dvorana ttTonhalle".H
V četrtek, dne 5. junija 1902
ob 8. url zvečer
še ena senzacijonalna predstava
z novim programom
modernih čudežev slovitih umetnikov
HOMESsFEV
Okultlzem9 splritlzem, psihologija, Noninunibullzeiii, prenašanje minil).
Prvikrat v Evropi: vohajoči in videči medij. Pred kratkim priredila na Dunaju v lastnem gle-diškem salonu modernih čudežev, Kohlmarkt I, 1000 predstav. Strah iz Berolina, Resau, Modlinga
in Brunocza. Davenport-ova Skrinjica strahov. Novo! Izvirni eksperiment Homes-a in Fey-a. Novo! Sedež 3, 2 in 1 K   Galerija 1 K   Stojišče 80 vin.
Dijaške vstopnice 60 vin. (1270-2) £H*T~ Vstopnice se prodajajo od danes naprej v trgovini .*.      Benedlltt-a, Stari trg.
Jfiflmpli" sledilna oonjišća
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—19)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnik ognjišč »Triumph* S. Coldschmidt & sin
■%%>!*» na QorenJe> Avstrijskem.
Gld, Nedosežno
po   svoji   lepoti in
6natančnosti  so moje pristne švicarske
briljantne črne jeklene
Savonnet - remontoir -ure, dvojnato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako  finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo   uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliščečo fodant-cifr-nico, okraj, k a Kalni ki, Krščanska tn-dka.   tstanoiljena 1. 1SG0. 0bod in kronica so iz pristnega double-zlata.   Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi.
^ «~mi» m, zavlt|em gld. 6.—•
Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako trni izpeljavi, gld. 7°—. K. tem uram primerne gosposke In damske verlviee iz double-zlata e obeskom gld. I-.»O.
Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3-—. Pristna 8ilberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 5'—. Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajnjoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike.
Jožef Spiering
na Dunaju, I., Postgasse št. 2 c.
Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanov itd.
gratis in franko. (1283—1)
19
Novosti
konfekciji za dame
priporočata    5 (1054—5)
Gričar & Mejac
Ljubljana, Prešernove ulice štev, 9.
Ilustrovan! ceniki zastonj in franko.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—53)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. ■
Motori na veter
ki se sami regulirajo po smeri
in moči vetra ter so varni
pred vi-
harjem, popolnoma iz jekla in železa, imajo za 30°/0 večji uspeh kakor drugi dosedanji sistemi. — Za samodelavno vzdi-govanje vode, s katerim niso spojeni nikaki stroški,   za občine, posestva, tovarne itd., kjer je malo vode, kakor tudi
za gonitev mlinov za debelo in fino moko gradi   b (1088 —5)
Ant. Klcinsg
c. kr. dvorni zalagatelj
Moravske Granice (^ahrisch-Weisskirchen).
Izveiban
se sprejme takoj. Plača po zmožnosti.
Dr. Josip Kolšek
(1245—5) odvetnik, Laško.
Ces. kr avstrijske A državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod is Ljubljane j "i. kol. Proga oes Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Ansuee, Solnograd, Ces Klein-Eeifling v Stevr, v Line, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curili, Genevo, Pariz: Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnari- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). — Proga v Novomeato In v Ko6evje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 08 in zveCer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ .LJubljano jaž. kol. Prog-a ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste .a. Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomostr*-, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri SH m zveCer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga ls Novega meata ln Ko6ev|a. Osobni vlaki : Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob &. uri 39 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3j m zvečer, istotako. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 1. uri 28 m zjutraj, ob Z uri
5 m popoludne, ob 6. ari bO m in ob lo uri 25 in zveCer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih.
— Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki:  Ob 6. uri  49 m sjutraj, ob 11. uri
6 m dopolnilne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zveCer.  poslednji vlak  le ob  nedeljah in praznikih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1393)
Staroslavno žvepleno kopališče j na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
Pitno zdravljenjeprI boleznih vžrelu'na
Jabolku, prsih, jetrih, v želodcu In v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezSna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in bro-« Sure razpošilja zastonj in poštnine prosto m
(797—7)
Dobro izurjena (1280-1)
šivilja
za šivanje životov se sprejme.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
2 stara čolna
še dobro ohranjena, za prevažanje kamna itd., se ceno prodasia.
Vpraša naj se pri gospo Mariji Ani VVake, veleposestnici nad postajo Zagorje ob Savi. (1279—1)
Mašinist
se išče za večjo parno žago.
Zmožen mora biti slovenskega jezika. Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na električno razsvetljavo. (1213—5)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Obrt z veliki dobičkom
je izdelovanje likerov in esenc mrzlim načinom. Vsak, ki se želi te proste obrti poprijeti ali si isto vpeljati, in k temu ni treba niti velikega k« pitala, niti velikih proatorov, niti posebnih strokovnjaških znanosti, naj vpraša pod šifro: ,,Ohne vlel Capital lOOO" a m one no ekHpe> tileljo Edvard. Branu, Dunaj I, LiebenbergraK^e 9. (1194—4)
v najboljšem stanu, v kateri se nahaja trgovina mešanega blaga in gostilna, v jako lepem večjem trgu, je zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj, eventuvalno se da v najem.
Vprašanja naj se pošljejo pod „niša" upravništvu »Slov. Naroda«. (1242—5)
(1282) Firm. J§L_
G Z" Einz. I. 292 L
Aenderungen und Zusatze zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesell-schaftsfirmen.
Eingetragen wurđe im Register fiir Einzel-flrmen:
Sava, Gericht8bezirk Kronau, Ant.   Trein,   Gemischtwarenhandlung. 1'rofuru erthellt dem Štefan Potlpa«*. K. k. Landenfferlelit.
Laibach, am 30. Mai 1902.
Izpremembe in dostavki k že vpisanim posameznim in zadružnim tvrdkam: Vpisan je bil v register za posamezne tvrdke: Sava, okrajna sodnija Kranjska gora, Ant. Trevn, trgovina z mešanim blagom. Prokara podeljena Štefanu Pod-pac. — C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, dne 30. maja 1902.
II. redni občni zbor
Glavne slovenske hranilnice in posojilnice v Ljubljani
kateri ae bode vršil
d-r^-e 13, jTJLZxija, 1902
ob 2. uri popoludne
v zadružni pisarni na Kongresnem trgu št. 15.
Dnevni red:
1. Potrjenje letnega računa za leto 1901.
2. Volitev upravnega sveta in nadzorstva.
3. Predlogi društvenikov.
(1286)
Ravnateljstvo.
oskrbništvo kopališča. 1
Pozor M l
trgoTci in gostilDičarii! X
Kranjske S
salame!
zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. £ 20 kr., razpošilja od 5 klg. naprej po pošti in železnici proti povzetju ^
Dragotin Jfovak •
v Trebnjem, Dolenjsko. •
Za špecerijsko trgovino v Ljubljani se sprejme spreten in marljiv pomočnik, vojaščine prost, s prav dobrimi priporočili, pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošljejo pod znamko »Špecerijski pomočnik" na upravništvo »Slov. Naroda«. (415—88)
__Cvekov brinovec
v gostilnah     -vv*- tt oxigriao.sil3a.ila. steklenica.!}.- vv/v
Zahtevajte
v prodajalnah, v kavarnah in
2 natakarici
(na račun) se takoj sprejmeta.
S kavcijo imata prednost. 1269-3
Restavracija pivovarne Auer
Wolfove ulice 12, Ljubljana.
Računski zaključek
ZECrstanj ©Iszegra, daru-štTrsi      Trstrst^ro lo^ra, za dobo od dne 1. januvarja do dno 31. decembra 1901.
i.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11
a. Prejemki.
Blagajnično stanje 31. decembra 1900
Donesek 127 članov po 6 K 5     „      n 2 126     „ 1 članov za 1. 1898. „ 1. 1899. „      „  1. 1900. „  1. 1902. „      dveh ustanovnikov po 120 K Darilo kranjske hranilnice Skupilo za društvene znake
12. Odplačilo Ljubljanske kreditne banke
13. Skupilo za 54 parov jerebic .  .  . .
41i;04 762 — 10 — 126j—
61-
6;—
S3i-6 — 240 — 200 — 24 72 80-432-
Svota prejemkov   .   .  i'SH6 76
is. Izdatki.
1. Vložek v Ljubljansko kreditno banko
2. Nagrade c. kr. orožništvu ....
3. a       osebju za varstvo lova . .
4. „ stražnikom......
5. Nagrada gospodu Tomitschu   .   . .
6. Znamke in pisarniške potrebščine .
7. Inserati in tiskovine......
8. Donesek dolenjeavstrijskemu društvu v varstvo lova.........
9. Donesek  hrvaškemu društvu v varstvo lova...........
10. Nakup pušk tatinskih strelcev    . .
11. Nakup 55 parov jerebic.....
12. Postrežčki..........
13. Blagajnični ostanek ....   .   . •
400
600|—
14950 12 —
lOOi-39|20j 99 391
6
6
47J96: 70106;
1330 162136
Svota prejemkov
2336 76
Gvido Schneditz s. r.
Pregledali in v redu našli: Jožef Pleivveis s. r.
F. M. Regorschek s. r.
društveni blagajnik.
Adolf Perles s. r.
(1285)
Izkaz premoženja dne 31. decembra 1901.
Vloženo na knjižico št. 196.467 kranjske hranilnice z obresti ... K 511564
Vloženo na knjižico St. 3893 mestne hranilnice z obresti..... „ 1467 ?6
Vloga pri Ljubljanski kreditni banki z obresti......... „   338 50
Zaloga društvenih znakov................. ■   103 31
V gotovini......................                                                                                    . ,   162 35
Svota   .   .   K 7187-76 F. M. Regorschek s. r.
društveni blagajnik.
Pregledali in v redu našli:
Jožef Pleivveis s. r. Adolf Perles s. r.
Gvido Schneditz s. r.
Styria-, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
i (114~ *3)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti ceni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z v8em_spo5tovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
A
O ■S
dS S
s
•s?
•e e
h
h
laneno oljnati flmež
prodaja (1140-7)
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
lluatrovnnl eenlkl no franko na razpolago.
H
e I
9
S 9
e. »i o 9
Podpisani krajni šolski svet naznanja, da se bo dne 19. junija t. I.
prodala na dražbi stara šola v Košani.
Prodaja se vrši na lici mesta ob 9. uri dopoludne. Poslopje je pripravno za prodajalno ali gostilno in stoji na najlepšem prostoru v vasi. Plača se lahko takoj ali pa v treh letih. V zadnjem slučaju se bodo zaračunile 5*/«*/« obresti. K poslopju spada tudi majhen prostor za vrt. (1214—2)
Krajni šolski svet v Košani,
dne 23. maja 1902.
Na Najvišje povelje Njega
c. in kr. apost. Veličanstva.
XXII c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina, ki je na Avstrijskem dovoljena po postavi, obsega 1dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 442.850 3(.
Glavni dobitek:
200.000 kron v gotovini.
Srečkanje se vrši nepreklicno 12. junija 1902. D^ŠT Srečka stane 4 krone. "TSl
Srećke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., sprednja Zollamts-strasse 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, postnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah i. t. d. Načrti srečkanja za kupovalce brezplačno. (1029—8)
Srečke se pošiljajo poštnine proste.
C. kr. dohodna loterijska direkcija.
Oddelek za državne loterije.
Uažno naznanilo!
Ker sem se hotel, kakor znano, 1. maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, in ker sem zaradi tega odpovedal najem ene izmed svojih dosedanjih prodajalnic, sem primoran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato so od današnjega dneva Trse cene zna/trio znižane in oćl 20. maja je
velika prodaja ostankov
IMSr za vsako možno ceno. ""3E*G
Vse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici.
Z velespoštovanjem (487—27)
FRIDERIK HODSCHAR
fcPn Amerikancu", ^jjtjg^ e. „Pri Amerikancu'A
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«