Politični ogled. Avstrijske dežele. Kako malo zaupanja da imajo ustavaki v obstanek sedanjega, edino le Nemcem in nemškutarjem ugodnega ustava, ki je deželam politične pravice skrčil in v sredino na Dunaju preložil, sc kaže ravno zdaj, ko^ so se svetli cesar s cesarico v drugič podali naCesko na jesenski lov v Pardubiških logih. Ustavaki se tresejo kot šiba na vodi, da bi njib mogocni nasprotniki, česki velikaši, s cesarjem pri lovskib pojedinah kaj o politiki govorili. Novine tolažijo dan na dan prestrašene ustavake: Nič se ne bojte, saj nenia to potovanje poli tič nega namena ! — Strah je menda za zdaj res se prazen, ker v ces. spremstvu ni političnih mešetarjev, brez kterih se ničesar ne dožeue. Tega pa ustavaki ne bodo mogli zabraniti, da ne bi cesar zapazili čudne prikazni, kako da jim vsikdar zvesti česki narod zdaj v drugi. v lepih sprejemih svojo udanost očitno kaže, v državni zbor pa stanovitno in zaporedoma take poslance voli, ki ne gredd v drž. zbor. Ker niso ustavaki ob poslednjih volitvah ne enega mesta v českih okrajih pridobili, si utegnejo cesar vendar le misliti, da tako ne more obstati, raarveč treba — pravične sprave. Kranjsko. Miuister trgovine je razpustil Ijubljansko kupčijsko zbornico. V čem da bi se bila pregrešila, svet ue ve, le toliko je znano, da je bila kranjska kupe. zbornica že zdavno — nemčurjem in ljubljanskim ustavakom trn v peti, ker je po večini narodna. To je menda tudi uzrok bil, da se ji — edini zmed vseh drugih — v postavi o direktnih volitvah ni dovolil zastopnik. Upajmo, da tudi Slovencem enkrat solnce pravice zasije! Ogersko. Zbornica ima zdaj opraviti s premembami, ktere je ob pretekli sesiji gosposka zbornica pri volilni, notariatski in odvetniški postavi napravila. V nekterih stvaieh popušča zbornica poslancev, v drugih pa ne. Prav vibarna je bila seja, v kterej je šlo za to, kteri jezik bi naj v notariatskih pismib postavno veljaven bil. Po prvotnem načrtu je bilo to stiankam na voljo dano; zdaj pa je predlagal odbor, da naj to odloči minister pravosodja! Po dolgem besedovanju, med kterim je marsiktera grenka in krivična letela na nemagjarske narodnosti, je pa vendar obveljala prvotna določba, da smejo stranke tirjati pisem v svojem jeziku. Bukovina. Federalistični časnik ,,Osten" na Dunajti poroča v dopisu z Bukovine to-le, kar je tudi za nas Slovence silno mikavno: Nadvojvoda Rainer, poveljnik deželne brambe takraj Litave, je bil tudi v Sučavi, kder ?e mu predstavi med drugimi tudi učiteljstvo rumunske, grško-iztočne gimnazije. Na vpiašanje vojvode, v kterem jeziku da se na gimnaziji podučuje, odgovor, profesorji, da — vnemškem! Nadvojvodi se to vendar prečudno dozdeva ter vpraša na dalje: ,,Pa vsaj imate vštricnib razredov, v kterih se v rumunskem jeziku podučuje?" Žalostnega obraza rečejo profesorji, da tudi paralelk z narodnim učnim jezikom ni! — Na to reče nadvojvoda ves nevoljen: ,,To je prečadno stanje; mislil sem, da se na tej gimnaziji v rumunskem jeziku podučuje, ker si vsako ljudstvo najložje v svojem maternem jeziku potrebnih vednosti pridobi!" Postavi, bralec, povsod namesto ,,rumunskega" —slovenski jezik, in najdeš z nadvojvodo žalostno stanje našib gimnazij. Vnanje države. Na Pruskem se je pred enim tjednoru ,,boj za omiko" v vsej svoji surovosti in gnjusobi pokazal. Prognani kaplan Schneid e r 8 je služil v farni cerkvi v Treviru peto mešo, ko pridere v cerkev več žandarjev in policajev, ki pieiijejo do omrežja pved velikim altarjem, ljudstvo bc pa za ujimi vali. Navstane strašna gnječa, biup ia kričanje. Po blagoslovu silijo žandarji in policaji še dalje pred altar, ljudje za njimi ter se podere mrameijnato omrežje. Ljudstvo skuša policajem pot do altarja zaleči; dubovnik odloži brž pri altarjn mešno opiavo, policaji ga pa zgrabijo in v ječo odpeljejo, potem ko so pred altarjem z golitni sabljami po ljudeb mabali in si pot do ne- dolžnega mešnika delali. Ljudstvo je spremljalo do jece svojega pastirja, ter je silno razdraženo. Nemčija dobi zdaj še tretjo vrsto vojaštva, namrec črno vojsko (Landsturm). V njo se vpišeio za 10 let dosluženi vojaki, kteii dobijo po tem takem namesto 12 — celih 22 let vojaške službe! V Nemčiji se bndo toraj fantje le zato rodili, da — cesarja služijo! Nasledek tega pa bo, kakor je poudarjal kat. poslanec Bellestrem, da bodo morale tudi diuge države Nemčijo po- snemati, in tako postane Evropa — velika kasarna. — v Na Spanskem še zdaj nič odločilnega ni. Kraljeva armada, ki veckrat repnblikance natepe, obseda zdaj trdnjavo Irun, na franc. rneji, kder utegne te dni bud boj biti, ker skušajo republikanci tidnjavi na pomoč priti. — Kraljev brat Alfonzo, dozdaj poveljnik vojaškega oddelka, je od kralja poslan v važnib poslih do nekterih vlad, tudi na Dunaj pride. V zedinjenih državah severne Amerik e so bile volitve v drž. zbor, ter so močno zmagali nad 1 ibera 1 nimi republikanci demokrati, ki so pa v Ameriki blizo to, kar pri nas v Avstriji — federalisti. To je prav dobro znamnje!