m—■ .— Leto LXXI. št. m LJubljana, četrtek 28. J*li}a 1*38 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit \Tsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 to 81-26 Podružnice : MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St 190 — JESENICK: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani SL 10.351 1 I i [ 4 itn: Utrditev angleške vloge na kom Pomen Ruticimanove isije Značilno mnenje poluradnega ,Jemp$au — Nova faza politike v evropskih zadevali — Runciman prihaja v " ne kot sodnik v razvoju angleške kot svetovalec in Pariz, 28. julija, b. Poluradno glasilo francoskega zunanjega ministrstva •ps objavlja o Runcimanovem imenoma posredovalca v češkoslovaškem -iu uvodnik pod naslovom: ~Pre-• .^škoslovaški krizi«. V članku piše m« i drugim: >Runcimanovo imenovanje za opazovalca in valca v sporu med češkoslovaško vla< sudetskimi Nemci predstavlja naj-po.: jši dogodek po alarmu z dne 21. maj leta in samo potrjuje že več- krat \ larjeni vtis o splošni popustitvi napel' T živahne diplomatske akcije posledr. ' nov je v sporazumu med Londonom -oni nastal načrt, katerega izvedbo ; eda morala prevzeti Anglija, ki v nasprotju s Francijo ni vezana po določenih obveznostih s češkoslovaško in je zato v pvni. aju, da lahko v popolni svobodi svojih aki pomirjevalno vpliva na obe stranki. I*r: tem pa ne gre za posredovanje v ožjem smisla te besede med pra&ko vlado in sudetsko-T* mSko stranko, ker bi to tudi v najmilejsi obliki predstavljalo nedopustno vmešavanje v notranje zadeve samostojne in neodvisne države. Zato ne prihaja Runciman v Prago kot razsodnik, temveč samo kot svetovalec, katerega naloga je, da v sporazuma z obema strankama prouči položaj ter da skupaj z njima najde možnosti častnega sporazuma, ne da bi s tem kakorkoli okrnil popolne svobode vladnih odločitev. Samo postopanje, ki pušča češkoslovaško suverenost povsem nedotaknjeno, I.ihko obeta, da bo ta cilj zares dosežen. Zato sta obe vladi, francoska in angleška, Runcimanovo posredovanje če-Slti vladi toplo priporočili. S prevzemom tega posredovanja pa gre angleška vlada daleč preko onih mej, v katerih se je po dosedanjih izjavah v parlamentu kazal angleški interes za mirno poravnavo spora. Iz tega bi se dalo zaključiti, da ne bo Anglija odslej nasproti nobenemu evropskemu problemu ostala neaktivna, kar predstavlja izredno važno fazo v nadaljnjem razvoju one skupine francosko-angleš«ke |>olitike pomirjevanfa fn sprave, ki je bila potrjena pri poslednjih razgovorih državnikov obeh držav v Parizu. Praška pogajanja, ki se vlečejo že dolge tedne, bi utegnila v kratkem obtičati na mrtvi točki. Zato se je pokazala potreba zunanjega vpliva, da bi se tako spet oživile razprave in da bi se na obeh straneh pokazala pripravljenost za medsebojne koncesije, po katerih bi se lahko prišlo do trajnega razčiščenja spora. že v naprej pa je treba ugotoviti, zaključuje »Temps« svoja izvajanja, da so vsekakor izven Runcinianove misije zunanja politika, narodna obramba ter neodvisnost In suverenost češkoslovaške republike. Gre nasprotno za to, da se razprava povrne na področje praktičnih vprašanj, da bi se tako dosegel sporazum« ki je glede na miru škodljivo agitacijo nujna zahteva trenutka.« London, 28. julija w. »Times« je obiavil uvodnik, v katerem poudarja vse tri Run-cimanove misije in sicer svetovalca, preiskovalca in posredovalca, pri čemer pa nima funkcije razsodnika. Osebno se zdi lord Runciman sposoben za izvršitev naloge, ki jo je prevze'. Kot politik ima velike izkušnje v javnih zadevah in je gotovo brez vsakih predsodkov. Njegovo zgolj osebno, čeprav avtoritativno stališče bo gotovo popolnoma različno od stališča angleškega poslanika v Pragi, ki je akreditiran pri tamkajšnji vladi in ne more razpravljati s strankami, ki so v opoziciji. Lord Runciman ima torej predvsem nalogo, da stopi v osebne stike z voditelji su-detskih Nemcev, kar bo tem bolj pomembno, ker pri tem ne bo odvisen od angleške vlade, kakor je angleški poslanik, čigar stališče je bilo vedno tudi »tališče njegove vlade. Lord Runciman bo torej prišel v Prago prostih rok in ga spremljajo najboljše želje vsakogar, ki razume, da je češkoslovaško vprašanje se bolj kakor špansko trdovratno na poti gospodarskemu in političnemu pomirjenju v Evropi. Komentarji iz Berlma in Pariza o govoru min. predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici so ojačili naziranjc. da se bo v češkoslovaškem vprašanju ozračje v dogledni bodočnosti zbolišalo. Kakor računajo, se bodo takoj po prihodu angleškega svetovalca lorda Runcimana v Prago začela nova in temeljita pogajanja s sudetskimi Nemci. Lord Runciman bo najbrž od potoval na Češkoslovaško prve dni prihodnjega tedna. Halifaxove izjave v lordski zbornici Mednarodni odnosi se morajo razvijati s sistematskim delom po načelih pravičnosti London. 28. julija AA. V lordski zbornici je zunanji minister lord Halifa.v izjavil med drugim: Kar se tiče Runcimanove naloge v ČSR, sem žc poudaril in vsem zainteresiranim i z javil na najbolj jasen način, da sta njegov odhod in njegova naloga popolnoma neodvisna od angleške vlade. Runciman ne bo v Pragi v nobenem primeru zastopal angleške vlade. Tja odhaja na svojo osebno odgovornost, ker angleška vlada v nobenem pogledu ne more prevzeti odgovornosti za njegovo delo. Lord Runciman mu je sam izjavil, ko mu je razložil to stališče angleške vkde: »Jaz vas popolnoma razumem. Pošiljate me kot majhen čomič na razburkano morje.« Odgovoril sem mu: »Točno tako.« Nato je lord Halifax izrazil upanje, da sc bo žc našel način za zadovoljitev če-ho5lo\akov, ter Evrope in da se bo ves svet otresel velikih skrbi. Od tega, kako se bo uredilo to vprašanje, niso odvisne samo koristi Češkoslovaške, ampak mir v svetu. Priznavamo načela pravičnosti, potrebo izmenjave misli in popuščanja, prepričani pa smo, da sc vse lahko uredi na miren način. Lord Halifax je nato govoril o zadnjem Daladierjevem govoru, v katerem se je francoski državnik jasneje izrazil o francoskih obveznostih do ČSR. Samo francoska vlada more tolmačiti te obveznosti, toda Daladier je obenem izrazil prepričanje, da vojna ni nujna. V tem pogledu se popolnoma strinja z njim. V teh dneh so bile vzpostavljene nekakšne zveze med angleško in nemško vlado. Angleška vlada je vse to pozdravila, ker upa, da se lahko miroljubno urede vsa vprašanja. O razgovorih s Itaprtonom Wie-demannom je lord Halifax rzjavil: Naravno je, da so bili ti razgovori zaupni, -vendar pa lahko ob tej priliki izjavim, da sva bila oba zadovoljna, ker sva lahko izmenjala misli o vprašanjih, ki zanimajo obe vladi, m ker je bilo med tem razgovorom tudi ugotovljeno, kakšne razlike še obstoje med obema vladama glede na mednarodna vprašanja, ki so na dnevnem redu. Jasno je, da niti Nemčija, niti Anglija ne želita zamuditi nobene prilike, ki bi se ponudila za tesnejše zbližan je. Prepričan sem, da žele danes tudi najbolj nasprotujoči si tokovi v svetu, ohraniti mir, ker mora vsaka vlaoa resno pomisliti na posledice, če se upanje v mir ne bi uresničilo. Angleška vlada veruje, da se lahko uredi sleherno vprašanje, če hočeta obe stranki zmerno in pomirljivo obravnavati vse aktualne zadeve. Lord Halifax se je nato zopet bavil z misijo lorda Runcimana in izrazil upanje, da bo lord Runciman uspel v svoji nalogi, ki jo bo moral opraviti v ozračju modrosti, miru in zaupanja. Upa, da bodo vsi zainteresirani, tako v ČSR kakor tudi izven nje podprli njegovo delo. da bi se mu posrečilo. Ce mu ne bodo delali ovir, je jasno, da bo uspel, posebno še, če se v tisku ne bodo ponavljale grožnje in izvajal pritisk na javno mnenje. Ker priporočamo češkoslovaški vladi, naj bo pomirljiva in širokogrudna, smo prepričani, da bo tudi nemška vlada storila vse, kar je treba, da se prepreči neugoden razvoj. Čutim za svojo dolžnost izjaviti, da je angleško javno mnenje proti tistemu, ki bi skušal zavlačevati in obstruirati to zapleteno zadevo, in da je odkrito rta strani tistega, ki hoče vse postaviti na pravo mesto in ki želi, da sc mirno in pravično uredi to vprašanje. Lord Halifax je nato govoril o obisku angleškega kraljevskega para v Parizu in je poudaril, da so se veze med Francijo in Anglijo zvarHe v teku zgodovine na podlagi njunega zemljepisnega položaja. Obisk angleškega kraljevskega para v Parizu je tej zvezi med Francijo in Anglijo dodal še nekatere posebne lastnosti. Prisrčen sprejem v Franciji je globoko ganil našo vladarsko dvojico tn milijone ljudi v vseh delih našega cesarstva. Zdi se, da se je pri tem obisku izkazalo, dp goji francoski narod iste želje in ista čustva, namreč da mi in Francozi verujemo v zmago pravice in da tudi verujemo v lojalne temelje, na katere se naj nasloni človeštvo v svoji borbi za omiko in blagostanje. Te obveznosti med Francijo in Anglijo ostajajo nespremenjene, ker slone na istih skupnih naporih za mir in za miroljubno rešitev vseh mednarodnih vprašanj. Kadar se narodi zavedajo svoje moći, je malo verjetno, da njihov trud za ohranitev mini ne bi bil plačan, zaradi česar bodo nadaljevali delo za zmago pravice in miru med vsemi narodi. Svoj govor je lord Haliiax zaključil z besedami: Mednarodni odnošaji se morajo razvijati po načelih pravičnosti, vendar pa se mora ta razvoj nasloniti na sistematsko in razumno delo. da bi se onemogočilo sleherno neumno in škodljivo posredovanje. Neodvisnost od vlad Pariz, 28, jul. h. Pariški tisk razpravlja danes zelo mimo in z vidnim zadovoljstvom O misiji lorda Runcimana v Pragi. VeSina listov je mnenja, da je ta misija sli<*ia nalogi, ki bi io imel delegat Društva narodov v taksnem primeru, v katerem bi bil prav tako kakor lord Runciman neodvisen od vsake vlade. Runcimanova izjava Praga. 28. jul. A A. »Prager Tagblatt« objavlja razgovor svojega dopisnika z lordom Runcimanom, ki je izjavil: Z velikim zanimanjem nastopam svojo dolžnost v ČSR. Lahko rečem, da mi Češkoslovaška ni neznana dežela. Pripravljam se za dolgotrajno bivanje v Češkoslovaški. Se ne vem, kje bom stanoval. Ladv Runciman bo potovala z menoj. S seboj bom vzel tudi tolmača, ker govorim nekoliko nemški, toda nobenega drugega jezika, ki se govori v ČSR. O političnih problemih ne morem sedaj še ničesar izjaviti, posebno pa ne morem tega storiti zato, ker hočem začeti svoje delo brez prejšnjih izjav. Proces zaradi incidenta pri Hebu Plzen, 28. jul. A A. Pred vojaškim sodiščem v Plznu bi imela biti včeraj razprava proti policijskemu agentu Františku Koran d i, ki je bil 21. maja zvečer v službi na cesti med Františkovimi Lažni in Hebom ter ustrelil Hofmanna in Bohma, ko sta se peljala z motornim kolesom proti meji in se nista odzvala njegovemu pozivu, naj se ustavita. Razprava je bila odložena za nedoločen čas. da zasliši sodišče še nekatere priče. Razprava bo v mestu samem, kjer se je dogodek pripetil, namreč v Hebu. Normalna sezona v čeških kopališčih Praga, 28. jul. AA. V zahodnih čeških kopališčih je popoln mir in kopališka sezona poteka normalno. To velja v prvi vrsti za Karlove Vary, Marijanske Lažne, Fran-tiškove Lažne in Teplice Sanov, kjer je kopališki promet popolnoma normalen. Za potovanje v CSR ni vlada odredila glede potnih listov in carinskih in deviznih določil nobenih izrednih ukrepov. Podatke o deviznih določilih itd. je izdala pred kratkim češkoslovaška narodna banka v raznih jezikih in jih je poslala tudi jugoslovensktm potovalnim uradom, da jih dajo interesentom na razpolago. riško-francosko sodelovanje Pariz, 28. jul. d. Državni tajnik Z edin jenih držav za finance Mor gen thau je po razgovorih z vodilnimi francoskimi državniki odpotoval iz Pariza s svojo družino v Anti-bes na francoski rivieri. Čeprav je ob uradnem molku nekoliko težko zvedeti za podrobnosti o predmetu razgovorov, ki jih je imel Morgenthau, a francoskimi državniki, se da vendar po njegovih izjavah v ameriškem poslaništvu soditi, da gre za daljnosežno misijo, ki je v bistvu gospodarskega, ki pa utegne v tej zvezi postati tudi izrednega političnega pomena, v kolikor bi namreč Morgenthauovi razgovori imeli za neposredno posledico poglobitev sodelovanja treh zapadnih demokracij. Morgenthau je izjavil, da je njegovo bivanje v Franciji zgolj informativnega značaja, pripomnil pa je obenem, da bo s francoskimi državniki razpravljal predvsem o vprašanjih denarne stabilizacije m o vojnih dolgovih. To poslednje vprašanje se zdi za nadaljnji razvoj odnosa jer med obema zapadnima velesilama in Zedinjeniml državami Se posebno važno, kajti tu se je že večkrat poudarilo, da bi ureditev tega zapletenega vprašanja pomenila otvoritev velikih ameriških zalog surovin, industrijskih proizvodov m kapitala tako za Francijo kakor za AngrHjo. Borzna poročila Curih, 28. julija. Beograd IO. — Pariz 12.0675, London 21 48875, New York 436.SO Bruselj 73.875. Milan 22.9?. Amsterdam 240.075, Berlin 175.40, Dunaj 32.50. Praga 15.07, Varšava 82.40, Bukarešta 3.25. Republikanska ofenziva ob Ebru Republikanci so prešli na 120 km dolgi fronti ob reki Ebrn v napad ter reko na mnogih krajih Kupu} t Perpignan, 28. jul. d. V Francovem taboru priznavajo, da se je republikanskim četam posrečilo prekoračiti na več mestih reko Ebro nedaleč od ustja, vendar pa so jih na nasprotnem bregu obkolila naglo pozvana nacionalistična ojačenja, V naglici zgrajene utrdbe Francovo topništvo moč no obstreljuje, tako republikancem ni mogoče izkoristiti sunka preko Ebra za resničen uspeh. Večje strateške prednosti imajo republikanski oddelki le v odseku pri Flixu, kjer se jim je posrečilo s pomočjo domačih vodnikov, ki dobro poznajo pota. vdreti v zunanje okraje Fayona in Asca. Poročila iz republikanskega tabora poudarjajo presenetljivost operacij ob ustju Ebra. Republikanskemu glavnemu stanu se je posrečilo ohraniti načrte o ofenzivi v popolni tajnosti ter prevariti nasprotnika o pravih namenih z razbremenilno o-fenzivo pri Sortu v Pirenejih. Republikanske čete so nato prekoračile Ebro na već oddaljenih krajih, pri čemer jim jc morala Francova vojska prepustiti več skladišč z municijo, nekaj baterij ki mnogo strojnic. Francovemu glavnemu stanu se v nasprotju z vestmi i/ Salamance doslej ni posrečilo spraviti znatnih ojaeenj na najbolj ogrožena mesta fronte, le letalske sile so skušale pregnati republikanske oddelke z novih postojank. Francova fronta pri Tort osi je prebita, razen tega pa prodirajo dalje znatni republikanski oddelki, da bi izolirali Ebrovo delto ter pridružili republikanskemu ozemlju, Ofenziva ob Ebru se po vesteh iz Barcelone nadaljuje z neramanjšano silo. Froa-ta, kjer so republikanske čete prešle V ofenzivo, je dolga 120 km. Republikanski listi objavljajo dolge članke, v katerih hrpa lijo vlado in vojsko, ker sta s sedanjo ofea-zivo prevzeli pobudo in s tem olajšali položaj generala Miaje na levamtski fronti. Iz Francovega tabora Burgos, 28. jul. AA. Nacionalistične čete nadaljujejo čiščenje terena v 6V>fcfcni rek» Ebro. V to dolino se je republikancem posrečilo vdreti, vendar pa so nacionalisti njihovo prodiranje ustaviti, prešli v protinapad in prodrli. Tudi na estremaduraki trxj**ti nadaljujejo nacionalisti čiščenje tesena. Japonske operacije proti Hankovu Po padcu Kiukianga so se kitajske čete umaknile na že prej pripravljeno obrambno črto Hankov, 28. jul. d. Kitajska vojska je na svojem umiku zasedla že prej pripravljene postojanke 50 km zapadno od Kiukianga. Obenem je pričela utrjevati postojanke, ki se raztegajo v južni in južno-zapadni smeri proti mestu Tejan ob železnici Kiukiang-Nančang. Kitajske Čete, ki operirajo v južnem odseku, so dobile povelje, naj se polagoma umaknejo. O položaju pri Kiukiangu ni nobenih točnih vesti, ker so prekinjene vse prometne zveze z zaledjem . Se včeraj opoldne so trdili, da je japonska vojska zavzela samo del Kiukianga, dočim so ostali okraji mesta, med njimi tudi Levji hrib, še vedno v kitajski posesti, od japonske strani pa poročajo, da se je glavna japonska vojska, ki je na pohodu proti Hankovu, razdelila pri Levjem hribu v dve koloni, izmed katerih prodira prva preko Kiukianga ob reki Jangce proti Hankovu, druga pa v južni smeri proti Nančangu, glavnem mestu pokrajine KvangsL Naknadne vesti iz nekitajskih virov pojasnjujejo, zakaj je prišlo do padca Kiu- I kianga Trdijo, da je kitajski general I Čeng, poveljnik čet v okolici Kiukianga, 1 odredil umik potem, ko je pustil porušMJ vse mesto. V Kiukiangu se je nevarno razširila kolera, ki je grozila obema vojskama. Kolera razsaja skoro v vseh krajih med Vuhujem. Nankingom pa do Šang-haja. Glavne kitajske postojanke se nahajajo V okolici mesta Tiekiančena, 105 milj pod Hankovom. Iz Hankova poročajo, da se ameriško, angleško, francosko, rusko in italijansko poslaništvo pripravljajo za odhod v Cungkiang, kamor so se že preseHM glavni uradi kitajske vlade. Ruski demanti Moskva, 28. jul. A A. Sovjetski uradni krogi zavračajo vesti, ki so se razširile iz Tokija, da je sovjetski vojaški oddelek prekoračil mejo pri Usuriju in da so ga od tam prepodili s streljanjem iz pušk. Vpliv na borzi New York, 28. jul. AA. Vesti o možnosti zapletljajev med Japonsko in Rusijo so na včerajšnji borzi vplivala r«n f^čaip raznih papirjev. Triestina : Viktorija 56:47 Tudi svojo zadnjo tekmo za Jadranski pokal je odloČila Triestina v svojo korist, ker je bila štafeta Viktorije diskvalificirana Trst, 28. julija V kopališču »Ausonia« v Trstu je bila snoči pred velikim številom občinstva tekma za Jadranski pokal med Triestino in Viktorijo. Triestina je s tem absolvirala svojo poslednjo tekmo v tem telonovanju. Srečanje se je končalo z incidentom, kajti Še v predzadnji točki je vodila Viktorija s 47 :46 točkam in je zmagala tudi v poslednji točki, štafeti 4X200 m prosto, ter hi moralo biti končno stanje 57 : 52 za Viktorijo, toda njeno štafeto so diskvalificirali, češ, da je eden njihovih pJavačev prezgodaj startal. Na ta naftm je Triestina prišla do zmage v razmerju 56 : 47 točkam. Tehnični rezultati so bili: 400 m prosto moški: 1. DefiHpis (V) 5:08.8, 2. Luciani (T) 5:09.6, 3. Struceij (V) 5:20.3, 4. Toribilo (T) 6:33.8. 100 m hrbtno ženske: 1. Smofflc (V) 1:25.3, 2. Skerlj (T) 1:38.1. 3. Wnnmer (V) 1:33.2 4. Balaben (T) 1:36.5. 200 m pmo mofth 1. Grkmže (V) 2:56. 2. Bertetti (T) 2:56.4, 3. Kon (V) 3KM, 4. Garboni (T) 3:06.9. 100 m prosto tenstee: 1. Lofcar (TJ 1TK, izenačen italijanski rekord, 2. Ruzzter (T) 1:15. 3. KrmpotM (V) 1:16.6, 4. (V) 1:19.4. 100 m prosto moški: 1. Mini (V) 1:04.5, 2. Luciani (T) 1:04.6. 3. Stocker (V) 1:04.8 4. Carbinati (T) 1:05. 100 m prsno Ženske: 1. Frausin (T) 1:34.9 2. Prekop M. (T) 1:35, 3. Boršić (V) 1:35.1, 4. Smolik (V) 1:41.5. 100 m hrbtno moški: 1. inž. Marčeta (V) 1:13.8, 2. Angeli (T) 1:14.4, 3. Negovetič (V) 1:16.6. 4. Consturbeni (T) 1:17.2. Po tej točki je bilo stanje 41 : 36 za Viktorijo. 4X50 m prosto ženske: 1. Triestina (Ruz-zier, Radivo. F os ca ti, Lokar) 2:14.4, 2. Viktorija (Smolik, Krm potic, Rapanovič, Wrm-mer) 2:21.4. 4X^00 m prosto moški: 1. Triestina (Fantini, Bacchi, Luciani t Carboti) 10:42.5. 2. Viktorija v postavi Mini, Strucelj, Defl-bpis, Stocker je zmagala z veliko razliko, a je bila diskvalificirana in je bflo zato končno stanje 56 : 47 za Triestino. Po tem srečanju je stanje tekmovanja za Jadranski pokal v plavanju naslednje: Triestina 469 toč* (8 nastopov), Fitimana 374 m, Viktorija 351 (6). Jadran 281 (6) Ilirija 263 (5). Poprečno so dosegli Triestina 58.625, vartorija 58.5, Fiumana 53.43, Trh-ija 52.6, Jadran 46.83. »Jug« v državni reprezentanci? juJrJa. L Drcvi ob 21. bo v kopališču Ilirije poslednja izbirna tekma za sestavo državne reprezentance, ki bo nato v soboto in nedeljo nastopila na Bledu nasproti Italiji. V tej izbirni tekmi bi morali nastopiti vsi tekmovalci IBrtje. Viktorije in Jadrana, ki na državnem prvenstvu niso startali in jih zato savez še ni mogel postaviti v rmfm esaptlanieo ne tekme so določene za KM m 200 m prosto, 400 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m prsno. Je suspendiral, tik pred zakrjuekom Je pa nam je sporočila IJirfja, da je prejela od saveza iz Zagreba brzojavno ob-V€SJnga« m sicer ZiMe, Stakala in Oganovjc. Razen njih bo igrsso to* kompletno waterpoto rnodtvo »Joga* m sieer proti kxiinbtniranenm moštvu Viktorije, Jadrana in Ilirije. H5 nam znano, da 1 Je savez JsJMsI »Juga* suspenz, dejstvo Je le, da be eve- vi ^^^B^BSSSSS^B^BSSSSSSSSBSSSS^IBBBl \ »SLOVENSKI N ARO D«, četrtek, 28. julija 1938. Stev 167 Zakaj je vevška papirnica v zastoju? Kje je krivda — na kartelu aH papirja? Ljubljana, 28. julija Združene papirnice Vevče, Goaričane in Medvode uživajo velik sloves po svojih izdelkih in gospodarski moči, kar je Se tem bolj razumljivo, če pomislimo, da bo minilo skoro že 100 let. odkar so začele na industrijski način izdelovati papir. Družba je obrat postopno izpopolnjevala in zdaj je vevška papirnica v resnici moderno industrijsko podjetje. Delavstvo se je veselilo razvoja podjetja, pa tudi racionalizacije, vendar je bilo kmalu razočarano. Kaj koristijo velika poslopja z obsežnimi dvoranami za predelavo papirja, kakšen pomen imajo veliki moderni stroji, cenena pogonska sila itd. — ko pa ogromne naprave počivajo in čakajo bolj-fih dni. Vevška papirnica letos zelo neredno obratuje. Delavstvo je začelo praznovati že marca. Bil Je redek teden brez praznovanja. Od tedaj praznuje skoraj vsak teden po dva ali tri dni. Toda dogaja &e tudi, da stoji ves obrat po teden dni. Delavstvo se je v začetku začudeno in s skrbjo vpraševalo, zakaj je nastal zastoj, saj je podjetje solidno ter je vedno dobro uspevalo. Kmalu so pa prodrli v javnost glasovi o ustanovitvi kartela za razpečavanje papirja po vsej državi in delavstvo je začelo upravičeno sklepati, da je zastoj v zvezi z novim kartelom, že februarja je bOa vpisana v trgovski register nova družba >Centropapir«, ki je pri nji baje udeleženih 5 največjih papirnic. To se pravi, da j- bil ustanovljen kartel papirne industrije v Jugoslaviji. Na- men kartela je bil producirati papir za domači trg, regulirati cene in omejevati uvoz papirja iz inozemstva, skratka urediti produkcijo in konzum, kakor navadno zagovarjajo zagovorniki kartelov usta navijanje kartelov. Toda kakšni so bili uspehi kartela ter kaj so dosegle z njim naše papirnice? Ali je bil kartel ustanovljen zato, da jf omejil produkcijo Združenih papirnic ? Vse že, da je bilo tako. Poraba papirja po ustanovitvi kartela nedvomno nI manjša in znano je, da domača produkcija še niti ne krije vse porabe. Zato tudi S« ni mogoče povsem preprečiti uvoza papirja. Po izjavah nekaterih zastopnikov podjetja se je pa uvoz papirja zadnje čase zmanjšal ter pač nihče ne nnore trditi, da nase papirnice zdaj obratujejo v skrčenem obsegu zaradi uvoza papirja. Ti pojavi bude pač upravičeno skrb med delavstvom in tudi drugim prebivalstvom v vevški okolici, ki je vsa v^č ali manj odvisna od obratovanja papirnice- Vprašanje je, aH drže izgovori podjetja, da mora obratovati v skrčenem >bsegu zaradi manjšega konzuma in nikakor ne zaradi obvez do kartela. Vendar bi to delavstva ne zanimalo, če bi končno prejelo resno zagotovilo, da bo papirnica obratovala bolj redno, ne gledP na kartel in na druge razloge. Gre za to, da delavstvo dobi zopet zaslužek ter da mu za jamčijo vsaj skromno eksistenco, ali da odkrito povedo, ali je kriza v naši papirniški industriji stalen pojav. i SAMO SE DANES OB 19.15 EN 21.15 URI PRETRESLJIVO VSEBINO TA FILM MORATE VIDETI: 15 B\r 21.15 URI — DRAMA Z GLOBOKO IN ■ Brhka dekleta pri Malnarjevi koči Mladinska kolonija SPD se počuti zelo dobro — Dekleta se boje preobilne hrane Ljubljana, 28. julija Ko smo se odpravljal: te dni v Orožno. vi koči na Crno prst, nas je gospodinja vabila nazaj, Češ. pri Malnarjevi koči Je samo mladinska kolonija, za pod zobe pa tam bo posbnih dobrot. Drage volje smo se odrekli bogato obloženi mizi Orož-nove koče, ko smo zvedeli, kaj je prav za prav s to mladinsko kolonijo. Na uho smo si pošepetali, da so tam zbrana dra~ žestna, brhka dekl ta z glavicami, ki so jim ljubljanske česalne umetnice že nabrale in naplele vsenaokrog bohotno cvetoče kodrčke- Kdo bi se premagal? V tako kolonijo rad pogledaš, če drugače ne iz radovednosti in ljubezni do bližnjega. Nazaj grede s Crne prsti smo jo torej ubrali po serpentinah proti Malnarjevi koči. Na levem skalovju so nas nekaj časa mikale planike, kakor tolarji velike, a kmalu smo se pognali proti svojemu cilju, kamor srno pa žal prispeli že po opravljenem in pospravljenem kosilu. V bližini koče smo ugotovili tole: Deklet ni bilo nikjer, pač pa se je sredi zelene trate zibala skupina bohinjskih študentov ob spremljevanju kitare. Fantje so peli domač p pesmi, vmes tudi zaljubljene, kaj bi prikrivali. Ubogi trubadurji so prišli kar iz Bohinjske Bistrice, prinesli so s seboj harmoniko, kitaro in svoje »štimce«, da bi priredili mladenkam skromno zabavo (seve s plesom). Strogo oko nadzorujoče ga profesorja pa je pravilno poseglo vmes in program tega planinskega veselja nekolik ^ izpremenilo. Mlade gospodične so obtičale na vratih ter izt govale ven svoje nežne vratove in še bolj mične glavice. Taksne parade Malnarjeva koča pač še ni videla, odkar stoji. Mladenke so milo poslušale njim namenjene pesmi, žalostno ozračje smo pa takoj doumeli, da ga z nedolžno zviiačo na mah razpršili. Veselo smo stopili do koče. kjer smo >neznanega« gospoda z naočniki kar moči nedolžno vprašali, ah je tu mladinska kolonija, ki o njej gre g"las, da ima zelo strogega profesorja na čelu. > Smola« je hotela, da smo vprašanje naslovili kar na prijaznega in od same dobrote žarečega profesorja, kar sq seve mlad onke sprejele z veliko radostjo. A tudi profesorfn je nedolžna šala ugajala, saj se je enako sladko muzal. Kolikor amo mogli med razgovorom z dekleti in prat. Avsenakom, ki vodi kolonijo SPD — vseh deklet z druge državne realne gimnazije, nekaj jih je tudi s Trgovske akademije, je iS — razbrati, se počutijo prav dobro. Hrana je kar preobilna, če pomisfeno, da je že tudi takim damicam s?krb aa vitko linijo načelno važna, Seve, vreme je zadnje dni malce nagajalo. Tu pač tudi najboljši profesor postane diktator. Sploh pa eo skrbi takega nadzornika tudi na planini precejSnje. Te drobne stvarce rade skačejo po skali kakor gamsi, ti pa skrbi, da si ne izpahnejo nožic aH da se kakorkoli ne poškodujejo. Pa Se koš drugih s&rbć. Glejte, se oglasi ztafbotaeka. Tu smo zgradile bazen. Potrasffbe, v kakšni višini brez pomoči tehnikov in mzenirskifa kandidatov! Same, prav same. Ifajprej smo bazen iamerile, potem zakoličile, ogradile in dogradile, tako da ae v nJem ob vročih dnevih kar lepo hladilno. Kaj pravite k naši podjetnosti? — Hm, imenitno, bazen je zgrajen po pravi Mh in ni mu kaj oporekati. — Kaj pa teleti, vprašamo. Vse okott-flke vrbove amo otfceate. S Kbt*e imamo preagraaap rnagtađ na Podtardo. Kar na dlani amo imele vas. Gledale smo Ratito-vec, Savrdk, Bagpal, Poreaen. Ifa črni prati amo bfte žg vočkraC Kar čudni amo ae tolikšnemu zemlja-pisnemu znanja in navcjnaV nju, za planine. — Dovottte, gospodične, kaj pa počenjate, ko ni izletov in aovekoijutmin oblakov iz nižine? — Tedaj smo pa še psav posebno raz-Draga đna^f nagajamo, smeje- mogočem. Saj veste, da smo od sile radovedne in da tudi same rade postavimo kakšno »nedolžno« vprašanje Saj jeseni se znova prične in zopet nas oodo, je otožno pripomnila svetlolaska poleg profesorja. Ker je bilo »oko« v bližini, si nismo upa li na dan s podrobnim; vprašanji. Pač pa smo kasneje ujeli trenutek m vprašali prav brhko dekletce, kako se počutijo ua počitnicah v tej planinski koloniji. — Veste, je odgovorila .odkrito rečeno: prav zadovoljne smo. Tu nam je SPD uredilo idealno počitniško kolonijo. Naš nadzornik je blaga, mehka, dobra duša, da je ni boljše. Hrana je za spoznanje preobilna. Le ko b' imele vsak dan vsaj pet minut promenade po Aleksandrovi cesti ali kake pol ure unionsk ga kina. To dvoje manjka, pa peče, peče ... Malo je manjkalo, da ni potočila solzi, ce, filmske namreč. Ce ni hujšega, smo si mislili pri odhodu ... Za namcček je tedaj še posijalo solnce sfeoat meglo. Gospodične so se jele opravljati za izlet. V ko. Ioni ji je zavreščalo. Kolon is tke pod Crno prstjo imajo najsrečnejše počitnice. Obilo planinskega zraka, tečne hrane, prijetnih izletov, mnogo, cele košare porednega smeha in šal. Solnčijo se na planinskih tratah, ki jih v takem cvetnem obilju pozna samo črna prst Gospodične so že kar žalostne, da jih bodo v kratkem prepodili iz tega raja. Nazaj bo treba v mestno obzidje, čez mesec pa v šolske klopi. Oh, le kdo je iznašel šolo, to najbolj kruto iznajdbo vseh iznajdb! Po kongres« strojevodij Ljubljana, 28. julija živa slika stanovske zavednosti in borbenosti za uvel javi jen je stanovskih teženj je bil tudi letošnji kongres strojevodij, ta mesec, v Beogradu VTI. v Sokolskem domu. Pomoštevilna je bila udeležba delegatov s strani oblastne uprave v Ljubljani, ki šteje okrog 400 članov takorekoč 99% vseh strojevodij v tej upravi sploh. Kongresu so prisostvovali zastopniki oblasti in deloma član stvo, otvoril In vodil pa ga je predsednik centralne uprave g. Drago Jovanovič. Poročila funkcionarjev so prišla na vrsto šele naslednji dan, razprava o stanovskih zadevah pa je bila tako vsestranska, da je delal kongres še tretji dan, tja do večernih ur. Kongres je potekal v nekakem nerazpolo-ženju. ker je moral ugotoviti, da ni uspeha. Ista vprašanja se vlečejo iz leta v leto, in prav tako obstojajo iz leta v leto na papirju — nerešena! Članstvo bi želelo, da organizacija vsaj postopoma doseže uspeh, saj ne zahteva nič nemogočega. V večini primerov se bore strojevodje za pridobitev onih pravic, ki so jih svoje dni že imeli, a so jfan bile potem postopoma vzete. O prekategorizaciji članstva ae je neštetokrat govorno, pravtako o službeni obleki, o ki-lometraži. o premijah itd. Pri premijah so delegati ljubljanske oblastne uprave zlasti obrnili ost proti lokomotivam serije 20. kjer je premija naravnost malenkostna in za svojih 80*% nižja od ostalih strojev. Strojevodje, ki so prideljeni v turnus teh parnih strojev, ne morejo resno govoiHl o premiji. Razlika na slabše za dravsko banovino nastaja zaradi mnogih postankov na progi, nabiralnih vlakov in terena fhrfbovitost) ■amsga Seveda pa je bila na dnevnem redu še dolga vrsta drugih perečih zadev, saj se je naglašala del i kat -nost m odgovornost strojevodakega poklica, ki mu daje služba prav izjemen položaj. Tudi splošna javnost hi ae morala zavedati, kako težko delo opravljajo strojevodje, ki pa nalete tako lahko na gniha ušesa — čim pokaftejo na pereca nedostatke in potrebe ■tojega stanu. Osrednja uprava al je mnogo |slsa2 »c je Horvat preserU v Cače pod Dobračem m se je posvetil zapisovanju in harmoniziranju koro*:* ljudskib pesmi. V ZiH je skupno s prijateljem Oskarjem Devom zapisoval na-Y Cnoafa pa ae » odpustljivo pregrešil, ker je bil preveč naroden, ga je zagrizeno nemčurstvo L 1910 spravilo v nemški Pootafel. Tam je imel svoj kvartet, ki je na skupščini C. M. družbe v Ljubljani prvič zapel »Glej črez iza-ro, tam črez gmajn i co« Vsega skupaj je Horvat osnoval na Koroškem H pevskih zborov in širil po deželi lepo petje. Med svetovno vojno je služboval v slovenski Globasmici. dokler mu niso nemčurji zaradi Podlimbarskega »Gospodina Fran j a« naprtili hišno preiskavo Ob koncu L 1918 je bil premeščen v Prevalje na ocazTedno nemško šolo, ki jo je preobrazil v slovensko. Tam ga je čakala zopet kruta usoda. L. 1920 sta mu tekom 6 mesecev umrla dva sina. L. 1922 je stopil Horvat v zasluženi pokoj in od takrat je živel na svojem posestvu v Kamniku, kjer je včeraj umrl. Vse življenje je nabiral koroške narodne pesmi, izdal jih rudi v tisku. V »Zborih« je izšla njegova priljubljena »N' ča bom več vinca piv«. Bi1 je tudi zastopnik UJMA za kamniški okraj. V petek dne 29. t. m. ob 5. popoldne bo legel ta vzorni koroški rodoljub na idilične Zale v Kamniku in bo spal poleg pesnika Antona Medveda in Ahasverja Radivoja Petruske večno spa- nje. Blag mu spomin! Z. P. Iz Celja —c Hitro razčiščeni tatvin/. Ko je spal posestnik Matija V. iz Jurkloštra v noči od ponedeljka na torek na hlevu pri nek: gostilni v Celiu se je splazila k njemu 181©t-na delavka Filomena L. iz Nove cerkve, ki je vedela, da ima posestnik denar. Filomena je spečemu posestniku izmaknila denarnico, v kateri ie t4k> 500 din m izginila. Posestnik je zjutrai, ko j* opazil tatvino, prijavil zadevo pohciji, ki je še v sredo aretirala storilko. Filomena pa ni imela več ukradenega denarja pri »ebi, kor si je bila s 500 din takoi kupila obleko io čevlje. Celjska polieija ie v torek izvedela, da ie neki moški v Carju prodal okmog 800 dm Policria je kmalu izsledila prodajalca v osebi 18-letneea delavca Rudolfa G. iz Celja. Aparsi ie bil ukraden pred irrevi iz stanovanja višjeffa Železniškega kontrolorja g. Vran jeka v Trubarjevi ulici Rudolf G. je iziavn. da je bil našel aparat na travniku ob Trubarjevi ulici kar pa seveda °e bo držalo. Filomeno In Rudolf;« ho oddali v srodne 7^lpore. —c Uveden padec. V ponedeljek je padla 3t-Jetna 4elavka Alojzija Mehova iz Vojnika aa ceeti s kolesa m si zlomila desno roko ▼ zapestju. Zdravi se v celjski bolnici. KOLEDAR Danes: Četrtek 28. julija katoličani: Viktor, In ocen*"; i j DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pevec Njene visokosti Kino Union..* Dve siroti Kino Šiška: Alahov vrt D11DSN1 LEKARNE Danes: Dr. Knnet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, TJstar, Salenbur-gova uL. 7, 3sk&o rej toliko čuta dostojnosti in poštenosti, da bi objavilo pojasnilo svojega dopisnika, temveč mu priporoča, naj se obrne m sodišče, če hoče priti do svoje pravice. Čestitamo takemu uredništvu, čestitamo po tudi dopisnikom takega lista, ker so res lahko ponosni na svoje dopiso\'anje. Ves vpliv vročine pas tih dni se pa pozno »Slovenčevemu« repku v njegovem fenomen al nem modrovanju o tem, da smo čisto kratko zabeležili spontane manifestacije ob sprejemu iz Francije vračajočih se tekmovalcev. Tudi nam je bilo znano, da so zmagali in da se vračajo trije tekmovalci, a mi nismo govorili o njih, temveč o njihovem sprejemu. In ta sprejem je bi! res spontana manifestacija, kakršne Ljubljana še ni videla. 7 let ' * v^ \ o \t wc r<**-iS^i v ■ h IrvSj t" a *i * - *• % «0» i . J0>< '»i i A k k* A ' , |*S\* N t •» T. t V—'fT 1^**1 9 .% ' -<* i Ji tO " \ f>w*K. *W' <* ♦ *' '» ipl l>.t.» t, ♦ i -t \' \b> m\ J JL* »V* t k ' * A ' A ' a * K mi* 1 i . * *>».,» 1B t«. . j ^-OLw#iu, aV *VV >,# ■fU'fmC « « ' * f V- V V i * > * . * ' 1 * > " Sv A .4 ,.*V *,JL S- ^.~~Q -V^hlrtv Upamo, da bo to »Stovenčevemu« repku zadostovalo. Če bi nsu pa ne zadostovalo, smo vsak čas priprax'ljeni še malo pobrskati po govnu, da ga bo naše govnobrb-stvo se bolj zaskelelo. 240.000 vagonov pšenice LJubVjana, 28. Julija žetev pšenice v Jugoslaviji Je v glavnem končana. Letina je bila dobra in račun a-£>, da smo pridelali 24O.00O vagonov pšenice. Bojazni pred podražitvijo moke ir. knihg Je zdaj konec, kajti tudi najbolj spretni spekulanti zdaj ne morejo več povzročiti posebne podražitve. javnost bo nedvomno zanimalo, da je ostalo v zalogi Se 5 000 dO 10.000 vagonov pšenice. Tako se Je zop t izkazak), kdo je imel prste vmes pri podražitvi peciiice in moke prejšnje mesece. Ah" so vse to zakrivile nepravilne statistike? Nove pšenice je določeno za izvoz okoli 40.000 vagonov, vendar i z ]aj ni točno znano, koliko jo bomo izvozili ker bo d^fmitivni prebitek določen šele, ko bo znano, koliko bomo pridelali k<»ruze. ker e koruzo dopolnjujemo porabo p6 niče. Skoraj polovica izvožene pšenice pojde v Nemčijo. Češkoslovaška in Švica bosta prevzeli mnogo manj nase plenice. K občino bodo določali še na trgovinskih pogajanjih. Nobenega upanja ni, kako bodo naši izvozniki plasirali drugo polovico za izvoz določene pšenice. Pšenica se Je pocenila ob žetvi za nad tretjino. Maja in junija Je bila pšenica ceK) po 250 din, nakar je vlada odobrila carine prost uvoz 1000 vagonov pšenice, kar Je bfla predvsem demonstracija proti visokim cenam, a rts*»riica m bfla motena. Toda tudi na. cene pšenic** ta ukrep ni imel nobenega vpliva. Sele žetev Je vplivala na cene. ki so padle na 160. pa čudi že na 150 din. Te cene veljajo tudi za PRIZAD. Iz škofje Loke — 1,700.000 din posojila s poroštvom mestne občine škofjeloške bo dobila škofjeloška Mestna hranilnica v svrho svoje sanacije in likvidnosti. Posojilo bo dala Hranilnica dravske banovine v Ljubljani vračala pa ga bo občina skozi 17 let po 100.000 din, ki jih bo v ta namen stavljala v vsako-letrr' občinski proračun. Morebitne ugovore so nrv)gli staviti davkoplačevalci v drugi polovici julija. — X'ako se ne dela! Znani lastnik kopališča v Retečah g. Jurij Gosar je postavil oni dan skoraj 2 m dolgo smerno znamenje, v orientacijo avtomobil istom! Znamenje na križišču poti pred prestopom z banovinske ceste v vms Rateče pa nekomu ni dalo miru, kajti čez nekaj dni Je ee ležalo v jarku — podrto! Omenjamo da je bilo postavljeno znamenje s odobritvijo g. župana! Komentar res ni potreben! Pbjuiiuci, planinke, loška SPD vam pripravlja prijetno, originalno zabavo! SI. t- m. popoldne pridite k nam, pri Krevsovem mJL Stev 1(57 SLOVENSKI lf A ROD«, četrtek, 28, jotrja tftSS. Stran I DNEVNE VESTI v Zagreba, v Zagrebu :ka glavni urednik švicar-skega^ ZSta. >Journal de Genevec Yvon Marfli s soprogo. Ostal bo v Zagrebu, nekaj dni kot gost mesta. Martin dobro pozna nade razmere In spada med najboljše prijatelje Jugoslavije v inozemstvu. V svo jem lista Je priobčil že mnogo člankov o Jugoslaviji, pdsardh strogo objektivno. Ez Zagreba odpotuje v Skyvenijo. — Angle&Ko in italijansko tvodovje v nagih vodah, v Hrvatskem Primorju in v r>atm.aciji ae že več dni mudi del italijanskega in angieskega vojnega brodovja. V torek so priredili naši italijanski in angleški mornariški oficirji iz Šibenika izlet na slapove Krke. Najprej je prispel tja italijanski admiral Ricardi s poveljnikom italijanskih vojnih ladij in s svojim »^fcabom. Sprejel ga je komandant nase mornarice admiral Polic. Pred Splitom je zasidrana angleška vojna ladja \Varspite, na kateri je priredil admiral sir Dudly Pount s svojimi častniki v sredo zv- čer čajanko, ki se Jo je udeležil tudi predsednik naše vlade dr. Stojadinovič z dvema ministroma. Včeraj zjutraj se je pa odpeljal angleški admiral s svojo ženo, hčer ko in adjutantoni z avtomobilom v Lavno, kjer je v reki šujlci do večera lovil postrvi. Včeraj opoldne je priredil italijanski admiral Ricardi na admiralski ladji >Omte dl Cavour« svečan obed na čast of5cirj~m naše mornarice. Popoldne je pa priredil komandant 6. divizije angleških rušilcev našim in italijanskim mornari- !:im oficirjem na rušilcu leis čajanko. — Stavfcnjoči zavarovalni uradniki do. be plače. Z v za bančnih zavarovalnih, trgi ^kih in industrijskih uradnikov je skle nila izplačati vsem stavkujociin zavaro- om uradnikom 1. avgusta polne me-G ače, če bi dotlej stavka še ne bila končana. — Razpr*aai slnžbi banovinskih cestarjev. R. .vn dravske banovine razpisuje dSv ernzbean mesti hnnovinskih cestarjev m s novinski cesti T. reda M. 35. Ptuj- meja Durmanec za progo od kx "O km 9000 m za proso od km E ■ km 13.500 banovinske ceste I. red? If )ravoorad—Poljane — z odcepom Polja <;- -državna meja ter za dovozno cesto na postajo Preval te. Prošnje ie treba vkii io 31. av<_rusta za prvo mesto pri okr-a;' »tutnem odboru v Ptuju, za droco pa ;>ri okrajnem cestnem od tom v DravoGTndu. — Češkoslovaški pavfljon na »»iKreb^kem velesejma. Xan bodo tudi Borovo. Batino jiidust rajnko mesto, nakar se bodo po 5 dnevnem izostanku vrndi domov. . * la Legije koroških borcev. Tovariši! Koroški borci! I>ne 14. in 15. avgusta bo v Mariboru proslava 201etnic-e osvobojenja. Naša dolžnost je, da se kot nekdanji borci za severne meje. katere smo pred 20 leti branih z orožjem v roki, r« proslave v Čim večjem številu odeležjmo, ter pokažemo, da smo še danes zvesti čuvarji naše severne meje. Kraievni odbor LKB v Ljubljani poziva se tovariše, ki se nameravajo udeležiti proslave, da se zglas© v pisarni Cankarjevo nabrežje 7/1 med IS. in 19. uro. Vsa druga navod?la bodo podana na članskem sestanku v soboto 80 t. m. ob 20. — Jote Pibernik se je »opet oghV*iL Približno mesec dni jL. tega. ko je prejelo naše uredništvo iz Harbina v državi Mandžukuo pismo Slovenca Jožeta P mernika, ki je nas prosil, naj bi objavili vest o njem, ker bi rad vedel, kje je njegova sestra Milka Miklič. Njegov brat in njegova sestra sta se takoj oglasila v našem uredništvu in dali smo jima bratov naslov. Danes pa smo prejeli drugo Pibernik ovo pismo iz Harbina. Piše nam, da je on edini Slovenec v Harbinu, pač pa žive tam še 4 Hrvati in 5 Srbov. Pibernik je pisal svojemu očetu v Mokronog, pa ni dobil nobenega odgovora. Zato se boji, da mu je morda oče umri. Tudi od brata, ki je bil žekzmčar, nima nobenih vesti. Pravi, da mu je težko pisati, ker že 20 let nima pri 13c,. govoriti ah pisati v slovenščini — Iflet pJamneev pod pokroviteljstvom. Podružnica SPD v Črnomlju priredj v nadel io 7. avgusta na Mirni gori belokranjski dan pod pokroviteljstvom narodnega poslanca dr. Jureta Koeeta. Pokojninski zavod za nameščence ▼ Saraievu. Načelnik ministrstva socialne politike m narodnega zdravja Dušan Jeremič ?e imel v ponedeljek in torek v Sarajevu konferenco e zainteresiranimi ustanovami in organizarijami v zvezi z ustanovitvijo POfeo^m^ke^a zavoda. Na tem področju je bilo doslej zelo malo zavarovancev. Zavarovanje m imela niti polovica tistih, ki mo-raio biti po zakonu zavarovanj pri Pokojninskem zavodu. V področju sarajevskega PZ se je prijavilo 3.500 obveznikov, brti ]ih pa mora po statističnih podatkih nad 7.000. Zastopniki ustanov rn organizacij so izrazi, li željo, da bi se kljub nezadostnemu Številu prijavljencev Pokojninski zavod ustanovil. — Dubrovnik dobi najmodernejši hotel. Hotel >Exceisior< v Dubrovniku to znatno dvignjen tako da bo eden najmodernejših hoteJo v naši državi. Imel bo več salonov in apartementov za najrazličnejše goste, glede katerih je Dubrovnik večkrat v zadregi, ker pm o© more post reči s prhner-narri sobami. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in vroče, nagnjenje k nevihtam. Včeraj ie znašala najvišja temperatura v Splitu 35, v Dubrovniku 32, v Beogradu 31 v Ljubljani, Zagrebu in na 80. v Sarajevu 29, v Mariboru 36, na Vam 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763-1. temperatura je poafala 17.6. _ Samomor Slovenca v Zagreba. V Za cTet-u eo našli včeraj popoldne mrtvega privatnega uradnika Antona Logarja is Li-trie. Z britvijo « je prečesal žSe na levi roki. Pri njem «o načlj tefrrbmacijo ikuStva Merkur, « katere je razvidno, da je HI Član beograjske podružnice in da je najbrž tudi stanoval v Beogradu, Policija je ugotovila, da je prišel Logar v Petrinjeko ulico št 40, kjer so našli njegovo truplo v torek popoldne ob 15. Od sobarice prenočišča ie zahteval umivalnik, da bi si umrl roke, češ da je padel, ko Je izstopal iz vlaka. Dejal je, naj ga nihče ne rootL Vendar je pa fioDarica včeraj zvečer potrkala na vrata, da bi vprašala gosta, če Jeli večerjati. Ker ee ji ni odzval je odšla, mjerač da je zaspal. Tudi včeraj dopoldne ie potrkala na vrata, pa se zopet ni odzval. Isto je storila okroa poldne in šele potem je obvestila lastnika prenočišča, ki je poklicaj policijo. Vdrli so v sobo in našli Logarja mrtvega. Zapustil ni nobenega piema in tako se ne ve kaj ga je pognalo v Smrt. Iz legitimacije je razvidno, da je bil poročen, ni pa znano bivališče njesove žene Leopoldioe. — Kača jo je pičila. Včeraj so prepeljan v bolnico 16 letno služkinjo Anico Dećmanovc, ki je zaposlena v Lichtentur. novem zavodu. Dekle Je pri delu na perju pičila v nogo kača, najbrž gad. — Tatvina v Zagradiscu. Oni dan Je bilo vlomljeno v hišo posestnika Magistra v Zag-radišču pri Dobrunjan. Vlomil Je okrog 20 letni zlikovce, ki se je že več dni potepal po okolici ter odnesel domačemu sinu Filipu dve, njegovemu bratu Antonu pa eno obleko in več perila, Skoda znaša okrog 2000 din, — Obelila se je. V Zagrebu se Je obesila v torek ponoči hišnica Marija Mato-šić, stara 67 let. ze dolgo jo Je mučila neozdravljiva bolezen in zato je obupala nad življenjem. — Otroka hotela resiti, pa Je sazna uto. ; lila. Osi ješka policija je bila šele včeraj obveščena o nesreči, ki se Je pripetila v soboto zvečer. Na policijo je prišel strojni ključavničar osiješike livarne Josip Ko_ privšek povedat, da je nj.gova žena Terezija v soboto utonila v Dravi. Predzadnjo nedeljo je bilo v osiješkem pristanišču .več parnikov. Na enem služi Kopriv-škov brat, ki je narednik-vodnik in on je povabil brata, naj ga z družino obišče. Z ženo, svojim gospodarjem, njegovimi otroci in še z enim prijateljem je Kopriv-šek obiskal brata. Ladja je bila zasidrana sredi reke in zato so &e odpeljati do nje s čolnom. Ko je prispel Čoln io ladje, je en otrok padel v vodo. Koprivškova žena je takoj skočila za njim. da bi ga rešila. Skoraj istočasno je skočilo z ladje v reko več mornarjev, da bi rezili ženo in otroka. Otroka so res kmalu potegnili iz vode, Terezijo Koprivšek je Pa potegnilo pod ladjo, kjer je utonila. Njeno truplo so našli šele v torek zvečer- — ZagOiietna »mrt dveh otrok, v kleti Nikole Mirniča v vasi čokorim blizu Banjaluke .o našli mrtva dva otroka. Mir-ničevi spe poleti v kleti, kjer Je hladno. Mirničeva žena Zorka je odšla pred dnevi s svojim 8 letnim sinčkom spat v klet. Ko se je pa zjutraj prebudila, Je našla sinčka mrtvega. Bil je ves otekel, toda na trupelcu ni bilo nobenih znakov, ki bi kazali kaj je vzrok smrti. V torek so se igrali na Mirničevem dvorišču otroci in 8 letni sosedov sin Milorad se Je hotel skriti, in odšel Je v klet. Kmalu je pa p rini tel nazaj in klical obupno na pomoč. Tako je tekel dvakrat okrog hiše, potem se je pa zgrudil, kri mu Je udarila iz nosa iz ust in vse telo mu Je zateklo. Nesrečni deček Je kmalu izdihnil. Vaščanov se je polastilo silno razburjenje, ker ne vedo. kaj Je vzrok zagonetne smrti obeh otrok. — Za 100 000 dm jeklenih cevi za mestni vodovod itn napravo betonske ograje ter ključavničarska dela v mestni klavnici so razpisana v >Sluzhenem Mstu< 27. t. m. Iz Ljubljane —li Še o škropljenju ulic. Aleksandrovo ulico in najožje središče mesta ekrope mestni škropilni avtomobili vsak dan od treh do štirih zjutraj. Zakaj je potrebno to nočno kaljenje miru, kj je po policijskih predpisih kažnjivo, nam ni znano, jasno pa je, da to škropljenje ne zaleže prav nič, ker tedaj na teh ulicah sploh se ni nobenega prometa, ko pa promet okoli osmih zjutraj oživi, so ulice že suhe in spet prašne. Mestna občina bi škropljenje ulic morala pač tako uravnati, da v najbolj zgodnjih urah škropi dovozne ceste v mesto, kjer je tedaj največ prometa, po osmih pa ^ mestne ulice. Prepričani smo, da bo mestno poglavarstvo tudi brez uradnega popravka uredilo to važno vprašanje in privoščfk) meščanom, ki stanujejo sredi mesta, malo več jutranjega spanja. —Ij Ureditev ljubljanskega »eiezuiskega prometa. Da bo javno»t povsem točno poučena o akcifi za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, je treba piipomniti k vestem o dosedanjih uspehih akcije: Ne sre le za uvel javi jen ie in uresničenje po-globitvenega načrta, temveč za celotno ureditev žol^7«iic g kolodvori in vsemi železniškimi napravami. Nekateri namreč mislijo, da nameravajo poglabljati kolodvor sam na set-i z delom železnice. Ureditev železniškega prometa je v najtesnejši zvezi s cestnim prometom, ki bo idealno urejen pri križanju cest z železnico hkrati s poglobitvijo. Za preložitev kurilnice tn ranžimega kolodvora še ni odobren kredit pač pa bo v prihodnjem proračunu vstavljen predlog zanj. —1 j Moderne b I o z e Karničnik Nebotičnik. —lj Razstava d. Inkiostrl, p. Loboda, ki Je doživela lep sprejem od strani jav. nosti in kritike, je povečana z dvemi deli in sicer: D. Inkiostri »Pokrajina* in P. Loboda »Portret«. Razstava ostane odprta le še čez nedeljo 31. t. m. teniabc rdgovc umlhwy bfskpz fičj —lj Ne pozabftp, da bo v nedeljo in ponedeljek že gnan Je v Sv. Jakobu ob Savi. Pečnikarjev avtobus vozd iz Krekovega trga ob 15., 16., 17- in 18.30. Odhod iz Sv. Jakoba ob 19.30, 21., 22.,24. —lj Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija LJubljana vabi člane na ogled preizkušanja betona z Em perge r jevim i gredami, ki bo v ponedeljek 1. avgusta ob 4. uri popoldne na Zgradbi banke »Slavije* v Gajevi ulici. —ij Dražba sa Vožnjo e*a*» x parkih bo v nedeljo 31. t. m ob 9. na licu mesta, Interesemcje naj se xgi&se v mestni vrtnariji. Gasilski prazniV v Zg. Šiški LJubljana, 28. julija Zc- šiaka a sosesko se pripravlja na ve tik Rasflsfci prasnik. V oeoeijo 14. avgusta priredj gasilska četa v Zg- šiški veliko javno tombolo »druženo z veliko vrtno veseli en. Prireditev bo na senčnatem vrtu zasiuž-neca predsednika šišenske čete g. Josipa Cerneta, poleg gasilskega doma. Kakor je razvidno z lepakov, se bo tombola pričela ob 14. Prireditev bo gotovo dot«) obiskana, saj bodo na tomboli razdeljeni krasni dobitki Glavni dobitek je motorno kolo,, potem krasno izdelana kuhinjska oprema, ki jo je dobavilo podjetje Josip KuTnik, moflK) ter žensko kolo, zaboi sladkorja, 4 m drv. razna posoda m Se mnogo drugih dobitkov. Motorno kolo ter obe kolesi je dobavna znana tvrdka Ig- v°k v Tavčarjevi uhei. kjer bodo do tombole razstavljena. Drugi dobitki so na vpogled v izložbenem oknu mizarskega mojstra Avgusta Cerneta v Zg. Soški. Šišenski gasilci so spnčo neumornega dela potrebni vsestranske podpore. Cieti dobiček prireditve se bo porabil za izpopolnitev gasilskega orodja. Zato hitite z nakupom tablic, ki vam prinašajo srečo. Iz Ptuja _ Velik požar na Hajdini. V sredo ponoči je začel goreti kozolec posestnice Juli jane Mustafe, kmalu pa se je vnel še kozolec posestnice Marije Bezolič. V ne. varnosti so bila tudi sosednja poslopja. Na kraj požara so takoj prihiteli hajdiraški gasilci, ki pa niso imeli na razpolago dovolj cevi, zato so bili poklicani na pomoč tudi ptujski gasilci. Z druženimi močmi se jim je končno po napornem delu posrečilo ogenj pogasiti m a tem odstraniti vsako nevarnost, g koda se ceni na 20.000 din. Najbrž je bdi ogenj podtaknjen iz maščevanja. _ Berlinčani obiskali Ptuj. V torek Je prispelo okrog 34 izletnikov z velikim avtobusom v Berlina v Ptuj. Izletniki so si čez dan ogledali rasne zanimivosti našega mesta, potem so odpotovali preko Maribora nazaj v domovino. _ S »oino kislino se je poliL Družina Pišek iz Apač je bila zaposlena na polju, doma pa so pustili • no letno hčerkico Ivano. Otrok se je priplazil do steklenice napolnjene s solno kislino ter se z njo polil po vsem telesu. Otroka so takoj hudo opečenega po telesu in nogah prepeljali v bolnico. _ Napad. Na poti proti domu so neznanci napadalci napadli 20 letnega vini-čarskega sina Antona Kranjca iz Za vrča ter mu prizadejali z nožem na levi roki težke poškodbe, tako da s . je moral zateči v ptujsko bolnico. Iz Maribora — Iz učiteljske službe. Xa lastno prošnjo sta bila premeščena Črnko Draže, šolski upraviteli iz Resnika, za učitelja nazaj v Jarenino in Sajna Janko, zač. šol uprav, iz Sv. Marjete ob Pesnici na osnovno sotlo v Beograd z dodelitvijo na službovanje na III. oddelku za osnovno šolstvo pri ministrstvu proevete. — PobreŠka občinska politika. Snoči je bila, na pobrežju pri Renči i u redna občinska seja, na kateri »o med drugim razpravljali o prizivu glede prispevka k meščanskim salam. Še vedno ni doseženo soglasje z nekaterimi okoli'Šdmi občinami radi primernega prispevka k vzdrževanju mariborskih meščanskih šoL v katere je dotok iz okoliških občin zelo velik. — Strela je udarila v viničarijo g. Lovra Petovarna v Pleševiču v Slovensfcih goricah. Vmičari ja je popolnoma pogorela in znaša Skoda okoli 20.000 din. — Ce*ta Maribor—Sv. Lenart—Gornja Radgona ima, kakor nam poročajo, zopet svoie posetnosti. Kotanj ne manjka, do Lenarta jih zasujejo na dolgo in široko e srednje drobnim, loml^enJm kamenjem, ki je od Sv. Lenarta dalje §e večje. Menda ni pretirana trditev, da je tako gramoziranje sredi poletja in ob takšni suSj nesmiselno, saf ga avtomobili kai kmalu razmoče jo, do-cim pešci radi tega zelo trpe. pa tudi kolesarji in vnrežna žrvma. — Sokolski nacionala| Maribor se bo v veHkem številu udeležil proslave 20 letnice osvobojen ia v Središču ob Dravi. Proslavo pripravi jajo tamošnje Sokodsfeo društrvo. Društvo kmetskih fantov rn deklet in ga-sflefca četa. Proslava bo 7. avgusta na Gradišču v Središču, združena s predstavo *De-setega brata*- na prostem, ki jo organizira mariborski režiser Milan Košič, kj že teden dni pridno vežba središke Sokole in Sokon-ce. Na bKžnjem idfličnem griču t odo zgra-dffi te dna oeđo naselbino, kjer se bo v*Sik> dejanje >Desetega tratfa*. — Mariborske nočne ptičke Imajo v njem času precej smole. Dan na dan, noč za nočjo se vrste racije po sumljivih lokalih in okoKških goščavah. Na policiji izna^o vsak dan v trdi soli taksno greznico, ki ji temeliiTO sprašujejo veSt — K(Hesa izginjajo. Slikarskemu mojstru Martinu Šafranu in dninarju Franca Mež-nariu iz Reke sta Jagmili kolesi. Policija je drznim tatovom na sledu. — Kolodont... V Melju pri brodu so našu nezavestnega mlajšega moškega, o katerem se je uepotovilo, da ie 214etni vini-earski sin J. M. iz Spodnje Kungote. V bolnici so dognali, da je v obupu pogoltnil veliko koliflino >Kolodontovec zobne paste, ki je 6 precejšnjimi količinami zavzvtega vina rovzročila neprijetne posfledice. — Tudi kmečko delo je nevarno. V Bukovcih ie padel s skednja 60-letna posestnik Ivan Korenjak ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bomišmoo in je njogovo stanje precej resno. — Fantovske ladevščine. V Zavrču je nastad med fanti spopad. Se ne izsledena napadalci so navalila na 20-letnega viniČar-skega sina Antona Kranjca in ga obdelali t nožem no levi roki. OdpremiH so ga v bolnico. — Zopet uboj. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah ie padel kot žrtev ljubosumnosti 18-letni hlapec Karel Vičanski. ki ga je ljubavna tekmec v času, ko se je razgovar-ial s svojim dekletom pod njenim oknom, zabodel do smrti, tako da je Vičanski obležal v mlaki krvi in izkrvavel. Orožniki iščejo ubijalca. — Celo grsboii jim sveti. Pokopa-liščnj Čuvaj na Pobrežju je opažal v sadnjom Času, kako izginjajo s grooov cvetlice in vaze. Poostril ie svojo poaornost m se mu je končno posrečilo izslediti skruuilko grobov v osebi 26-letne Terezije ki ae bo morala zagovarjati pred sodiftam. — Detomor. Studenški orožniki so aretirali neko T. iz Nore vaai. ki je osumljena, da je umorila dvojega 8 tednov sta-reea otroka* Mariborsko državno tožilstvo ie odredilo obdukcijo rrupslea. Iti ae je vršila včeraj popoktoe v mrtvačnici na poko-patidču v Radvanju, Rezultati ooduketje še niso znani. Avtomatska telefonska centrala v št« Vidu Ljubljana, 28. julija Direkcija poete telegrafa in telefona raz-srlaša: Dne 1. avcusta t L bo v Sv. Vidu otvor-jena avtomatska telefonska centrala, ki bo neposredno priključena na ljubljansko avtomatsko centralo. Krajevni promet med šentviški mi naročnik] in mod ljubljanskimi naročniki se bo vtšŠ na isti način, kakor v Ljubljani. Mednarodni In medkrajevni promet pa se bo vršil preko avtomatske centrale Lmbijana (klicati Stev. ničla). Obenem z otvoritvijo centrale so biK ljubljanski naročnik; štev. 20—76. Čeme Ivan, mizarstvo, štev. 23—77 zavod Sv. Stanislava, štev. 26—18 Beer, Hribemrk ln drug in št 33—42 elektrarna Česen j izključeni iz ljub-Banske centrale in priključeni na novo centralo St Vid. Šentviški naročniki naj prečrtajo navodila na strani IV pod I in strani VI telefonskega imenika, izdaja 1988. Nove štev. šentviških telefonov so od 1. 8. t. L sledeče: Arhar Rok 709 Arko Dr. Joško, okrož. zdravnik 711 Cerar Franc 722 Cerne Ivan. stavb, m pohišt. mizarstvo 765 Elektrarna Cesenj I. 750 Erman & Hribar, mizarstvo 716 Hribernik tovarna 760 Justin Dr. Matej 754 Kaizer Jakob, Vižmarje 58 732 Kette I. štev. 85 703 Kogovšek Ivan. ŠL Vid 71 728 Kolb B. športna delavnica Vižmarje 719 Koman Albin, narodni poslanec in posestnik, Vižmarje 33 718 Kregar Andrej, stroj, mizar 712 Kremžar Anton, stroj, podjetje 705 Kuhar Jože, mizar št. Vid 79 733 Lenard 720 Logar Jernej, trgovec 725 Mizarska zadruga 713 Mrak Valentin, mizar Gunclje 23 731 Novak Dr. Prane, Tacen 715 Občina St. Vid 714 Posta št. Vid 741 Rebolj Staša, lastn. tvrdke S. Rebolj & drug, stanovanje Trata 17 727 Rozman S. J. trgovina z mešanim blagom, bencinska avtostanica in pnev- depot 702 Rozanc Jožef, mizarstvo. Trata 6 704 »Seta« Ivan Seunig*. tovarna, Tacen 724 Seunig Ivan, stanovanje 726 »Staklo« B. Tober tvorniska in komisijska zaloga stekla št. Vid n. Lj. 87 734 šola ljudska, 717 šola meščanska drž. 729 Vrhovec Ivan, krojač 701 Zaletel Prane, žganjarna 708 Zaletel Ivan, domača žganjarna in de- stfl. »Jelen« 710 Zalokar Anton, stroj, mizarstvo 706 Zavod Sv. Stanislava 755 Železniška postaja 723 župni urad 707 V Ljubljani, dne 28. julija 1938. Direkcija pošte, teJografa in telefona Iz Trbovelj *6BBaJ p stavil na prostoru pred gostilno Forte na Vodah breaposemi kovaSki pomočnik g. Rudolf Kovač iz Celja svoj dJx*tnopis, napisan ns> po* papirja, dolgi 73 m široki 30.5 om. Na njem je vsebovana v«a zgodovina Jugoslavije od majske deklaracije ki razpada avStro-ogrske monarhije. «nr. ti kralja Petra Osvoboditelja, življenja kralja Aleksandra m tragične smrti v Marselju ter življenje kralja Petra U do danafinjih dni. Drobnopla, ki je napisan • svinčnikom, Šteje 375 vmtic m 375.000 crk. Ptoee je rabil aa to dek> 367 ur. Zanimivo je, da s, da drobnopis bolje črta-, ti s rjroatkn očesom kakor s povečevalnim Steklom. Pisec bo raestavn 9voje zanimivo v vseb veCjib krajib naSe dr. zave ob 20 letnici nastanka Jugoslavije pa ga hoče pokloniti Nj. Vel. kralju Petni H. In bo potoval v ta namen peš v Beograd. Drobriopis je vok^irjen in obrobljen z državnimi trobojni mi barvami. _ živilski trg. čeravno amo se ž zelo daleč odmaknil od plačilnega dne, ali bolje rečeno smo tik pred prvim, je >*ik> raj na tukajšnjem živilsk* m trgu dokaj živahno. Sreda je bila in ob sredah in sobotah se dobi na našem trgu vedno dovolj dobrih stvari. Danes pa je bil trg posebno dobro založen z vsemi dobrotami. Zlasti je bilo mnogo perutnint\ Pisčanos pa so kmetice prodajale po razbenm cenah, že za 12 din si dobil čednega piščanca, za 14 pa že prav lepega- N ki branjevec, oči vidno prekupčevalec, pa jih je prodajal kar po 18 din, mlade peterrnčke pa po 20 dinarjev. Krompir je bil še vodno po 1-50 din kg. zelje belo po 3 dm, rdeče pa po 5 din kg. paradižniki so bili po 5 dm, kumare po 2, drage pa so se vedno breskve m marelice, ki so jih prodajali po 10 din kilogram, vendar ne kaže. da bi se letos pocenile, ker gre zlasti sezona marelic že h kraju. Paprika % bOa po 3 komade z* 1 din, jabolka po 5 din, vodne meJone po 4 din kg, pesa Po 3 dm, ohrovt po 3 din, jajca po 12 za 10 din. surovo maak> po 24 dinarjev kg in sladka smetana po 67 din liter. Cene mesa so bile danes na tngu sledeče: goveje 10 din kg, teletina 16, sv4-njina sveža 16. pljunka 5, vampi 6 din kg*. — poskus samomora. Natakarica v neki tukajšnji gostimi je bOa pred dnevi tako obupana, da je . kleni la skočiti v S»-vo. Napisala je več pisem, med drugim tudi staršem, v katerem jim sporoča, da življenja za njo nima nobenega smisla več in da bo napravila konec. Pisma je že oddala na pošto in odšla proti Savi, pa si je na obrežju menda premislila, kajti na postaji je zahtevala od pismonoše pisma, ki jih je hotel oddati na vlak, nazaj. Pisma pa je površno raztrgala in radovedni ljudje so iz njih razbrali njen namen. Je menda tudi nesrečna ljubezen vmes. — Pred nakupom prekajenega svinjskega mesa, ki pa ponuja-to neki ljudje po hišah, svari občina in porfva prebHnalstva, da prijavijo prodajalce obtasti. PIJAN^JSV SAMOGOVOK Pod ulično svetilko lezi temna postava m sodro ja: To je lep red, to je varnost! fte tri ure ležim tu, ne vem, kje stanujem, pa me Se niso pobraJi in odvedfi. Cemn potem takem človek plačuie davke. ZDRAVSTVENA KOMISIJA — Gospod, vaše vino vsebuje bacil., ta zarodke raznih bolezni, tako da je zdravju škodljivo. — To ni mogoče. Vtoo dobivam neposredno od vinogradnika m prihM sem mat samo malo pitne vode ... — S tem je vse ponaanjeno. ne, milostiva gospa, ni »prav isto« Samo NTVEA vsebuje Eucertt kre pčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni >prav isto«. NTVEA krepi kožno Stanič je in zmanjšuje nevarno st sončnih opeklin. Z NTVEO okrepčana koša porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave bsaerta Din X.—, davek posebej. Za pismene odgovore gleda malih- oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov aa mala oglase ne priznamo. RAzno Oaseds 50 par Najmanj«) posebej 8 Dm LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjici, perilo L t d prodaja najceneje PBESRER, 14. UL Sv. Patra easta KLIŠEJE JUCOGSAEir.A ■::: ka Na. !Py 3 STAnOVADJA 5-soBNo stanovanji: komfortno, z vsemi pritiklinami v JX nadstropju, se odda za november na Aleksandrovi cesti St 20. Poizve se istotam pri 1915 KUPIM drugim reklamnim sredstvom ae morete doeeej enar- čftgar delokrog Je ne- niso In deaetttoooan 9ta*eijev. Bedno sanje v veHkem rnvesdeljft, ki korftst »SLOVENSKI NAROD«, ftetrtak. ta g Modernih stanovanj še vedno premalo V Kotnikov! ulici je zgrajenih 6 novih Mi, v katerih je Parcele v starem delu mesta in v središču so skoraj vse zazidane. Ljub Ijana se širi čedalje bolj zunaj svojega starega okvira; mestno površje je vedno večje, novih cest in uVc je od leta do leta več. To bi bilo razveseljivo, ko bi stari del mesta bil racionalno izrabljen in ko bi najlepše ter najdražje parcele v osrednjih mestnih okrajih bile zazi-z Klane smotreno. Toda zelo veliko mestno površino zavzemajo že zastarele, nezdrave hiše. skladišča in tovarniška poslopja, ki so samo ovira pravilnemu mestnemu razvoju in ki kradejo zrak in sonce stanovanjem. V mislih imamo predvsem kolodvorski okraj; napravite samo sprehod po Kolodvorski ulici in Sv. Petra cesti! Na najlepših parcelah čepe nizke in vlažne pritlične hiše, cesto zožujejo ograj-ni zidovi, ki skrivajo razpadajoča skladišča rn cehovske delavnice, pa tudi hleve in gnojišča. Na teh parcelah bi lahko še celo desetletje zidali, da bi meMo dobilo sodobno lice ter da bi bil prostor smotreno in po načelih naše dobe izrabljen. Kakor je razveseljivo, da sc mesto širi. je vendar škodljivo, da preveč prerašča svoje meje ter se preveč podaljšuje cestno omrežje, ker zahteva tem več vzdrževanja. Zelo lepe parcele blizu kolodvora so bile dolgo neizrabljene tudi med plinarno in elektrarno. Ta del mesta se ni razvijal predvsem zaradi plinarne. Prestavitev plinarne iz mestnega središča je že dolgo aktualna in prej ali slej bo prišlo do nje. Ker je pa sredi mesta že velika zadrega za parcele, so pred dvema letoma parcelirali tudi kompleks med elektrarno in plinarno ob Kotnikovi ulici. Tam so bila skladišča in razna nizka manj vredna poslopja. Kot-nikova ulica, ki leži med šolo na Ledini in Slomškovo ulico, je zdaj podaljšana proti Masarvkovi cesti, ni pa še zvezana z njo. Mestna občina se baje že delj časa pogaja i lastniki zaradi odkupa zemljišč za podaljšek ulice do Masarvkove ceste. Pogajanja so zastala, ker baje dva lastnika zahtevala znatno odkupnino. UI:co pa bodo nedvomno kmalu podaljšali, saj je ob nji nastala v dveh letih cela stanovanjska četrt. Sazidanih je bilo šest modernih stanovanjskih hi.š, ki imajo 58 stanovanj. Stavbnik Iv. Bricclj je pred dvema letoma začel zidati ob Kotnikovi ulici dve tri-nadstropni stanovanjski hiši, ki ju je, ko s»ta bili sezidani, kupil Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Lani je isto podjetje ob hišah Pokojninskega zavoda sezidalo 2 stanovanjski hiši veletrgovcu A. Volku in začelo je zidati tase veliko vogalno stanovanjsko hišo na vogalu Slomškove in Kotnikov? ulice, ki je prav zdaj gotova. Govoriti moramo prav za prav o dveh hišah, ker sta dve stopnišči in dve hišni številki. Hiša ob Slomškovi ulici ima 7 dvosobnih stanovanj in pisarniške prostore ter stanovanje za hišnika. Nova hiša zasluži pozornost, ker je v pravem pomenu besede moderna stanova.njs.ka hiša. kakršnih še ni mnogo v Ljubljani. Vsa stanovanja imajo kopalnice, kar se je zdelo v Ljubljani doslej pri dvosobnih stanovanjih luksus. Vsa stanovanja imajo tudi sobo za služkinjo. Vsi prostori imajo neposreono razsvetljavo in zračenje, razen prednje sobe. Sobe imajo povprečno 20 do 21 mr površine in so torej precej večje od sob v hišah, sezi-danih v prvem desetletju po vojni. Vsa stanovanja imajo tudi plinsko napeljavo, da gospodinja lahko kuha na plinskem ali navadnem štedilniku. Stavbnik je mislil na vse, zato imajo stanovanja tudi priključek za radijsko anteno. Piav tako prihaja povsod do izraz solidnost ter sc n. pr. balkonska vrata zapirajo tako. da voda pri nalivih nikakor ne more prodirati proti pragu. Podobnih praktičnih novosti, ki jih nestrokovnjak ne opazi na prvi pogled in ki z njimi stanovanje mnogo pridobi na sol i dn osti in udobnosti, je uvedenih več. Omenili smo jih zaradi tega, ker je bila doslej v Ljubljani navada, da smo dvosobna stanovanja prištevali med piebejska in jim stavbnik i niso privoščili posebne udobnosti. Hiša ob Kotnikovi ulici je nekoliko večja, zato so v nji 4 dvosobna in 4 trisobna stanovanja, razen tega pa še 4 samska stanovanja, gar^oniere, kakršnih doslej v Ljubljani tudi še ni bilo. Tudi vsa samska stanovanja imajo namreč veliko kopalnico in prednjo sobo, uporabljivo za zasilno kuhinjo s plinskim štedilnikom. Trisobna stanovanja imajo še velike solnČne balkone ob spalnicah. Vse sobe so solnčne. Kuhinje imajo tako zvane čistilne balkone. Kopalnice niso le najmoderneje opremljene, temveč so tudi prostorne. Vse naprave so zelo praktične; ureditev je premišljena do vseh podrobnosti. Ko si ogledaš takšno stanovanje, imaš v resnici vtis. da si — v modernem stanovanju. Tega naštevanja bi ne bilo treba, ko bi pri nas nekateri ne trdili, da ima Ljubljana že preveč stanovanj in da smo prerevni za »luksuzna« stanovanja. Pri nas je pač doslej veljala kopalnica za luksus. V tem primeru se je zopet izkazalo, da pri nas primanjkuje res modernih, udobnih stanovanj, ki hkrati niso predraga. Vsa stanovanja v novih hišah so bila namreč oddana že davno prej. Stanovalci se bodo vselili 1. avgusta. Obe hiši sta bih sezidani natančno v enem letu; začeli so ju zidati lani L avgusta. Zidanje takšnih stanovanjskih hiš bi naj bila izpodbuda tistim, ki oklevajo z zidanjem, ker se boje, da je v Ljubljani žc dovolj primernih stanovanj. Praktični nasveti V Angliji je izšla zelo zanimiva knjiga, ki je bila takoj prevedena v francoščino, zdaj jo pa prevajajo tudi v druge jezike. Knjiga prinaša praktične nasvete mladim diplomatom, je pa poučna tudi za druge ljudi. V nji so zbrani nasveti, kako naj se človek ogne neprijetnostim v družba in v svojem nehanju vobče. V Franciji velja za neotesanost, če človek zanemarja pogovor, aJi če ga noče nadaljevati, v Ansliji je pa neprevidno pogovor navezati, će si dober igrač tenisa, odgovori na vprašanje, ali igraš tenis, samo: Ne igram posebno slabo; Ce si prejadral Atlantski ocean s 6 m dolgo jadrnico, reci malomarno- Da, nekoliko se ukvarjam tudi z jadranjem in plavanjem. Angleži neradi izkusajo usodo. Angleški častniki pravijo: Nikoli ne odkloni dane naloge, nikoli ae pa. tudi za nobeno ne poteguj, će se pojavi v gradu, kjer si gost. v spalnici strašilo, počakaj, da ti gostitelj tO saim pove. Ne spodobi se opozarjati gostitelja na njegova lastna strašila. ' V Angliji se izogibaj zgovornosti. Ne pozabi, da si v deželi, kjer parlament nima govorniške tribune, kjer govore ljudje polglasno in kjer je znak neotesanosti izražati se preveč jasno in glasno. Zlasti pa ne smeš Angleža nikoli siliti, da bi delal kaj drugače, kakor je vajen. Zgodilo re je že, da so angleški trgovci, da bi zadovoljili vsiljivega tujca, odgodili odhod svojega osobja na počitnice za nekaj ur. In take kupčije so bile vedno slabe, tako da jih je bilo treba navadno razveljaviti. Tetovirano čudo sveta V londonskem cirkusu >01ympia« se je pripetil med predstavo s človeškimi ab-normainostmi senzacijonalen dogodek. Po programu so nastopila prva dekleta iz Burme, ki imajo tako dolge vratove, da eo podobna žirafarn. Potem je nastopil mož z nojevimi želodcem, ki je požiral vpričo ohftinatva najneverjetnejse stvari. Za nrjkn je nastopil Orni, tetovirano čudo svota. To Je mož. ki se je dal tetovirati od glave do pete. Oči vseh gledalcev so as obrnile k vhodu, reflektorji so zopet zažareh in v stiku njihovih Mestecih stožcev me je pojavil krepak mož. Samo ozke, bele proge po njegovem sinjem telesu so pričale, da je imel nekoč normalno belo polt Omi se je priklonil in pripovedoval, da je pretrpel strasne muke, p redno je bUa končana mučna procedura tetoviranja. Dobil je več milijonov vbodi jajev z Sjk>- Dvakrat v dobrih treh letih je izgubil vid pod vplivom barvila in ves čas se je moral strogo držati dijete. Sredi predavanja se je pa začul iz množice krik. Bivši angleški udeleženec vojne je skočil proti izhodu, kjer se je Orni poslavljal od občinstva. Gledalec je bil spoznal v nJem svojega bivšega majorja, pod katerim a? Je boril v Flandriji in ga pozneje spremljal v sirsko puščavo. Ganljivo Je bilo svidenje bivšega vojaka in majorja. Major ga je prosit naj ne izda njegovega imena. Ko so ga odpustili od vojakov, je zaman iskal službo. Polagoma je zašel v bedo in s svojimi bivšimi tovariši ni hotel imeti nobenih stikov. Za svoje prijatelje v cirkusu je major Orni, za občinstvo pa tetovirano čudo. žalostna Je bila njegova povest o tem. kako ga je beda prisilila, da je jel nastopati v cirkusu, v katerem pa zasluži več, nego je zaslužil kjerkoH. Seveda mu j? bil ta poklic skraja težak, saj je zelo dobro vzgojen. Ameriški notarji Pri nas je pojem notar vedno združen z izvestnim spoštovanjem. Gotova eksklu-zivnost in po državi notarju poverjeni posli povzročajo, da navadnemu zemljanu nekoliko zastane sapa, če stopi v notarsko pisarno. Tako je v večini evropskih držav, po svetovni vojni nekoliko manj kakor pred njo. ko so bili notarji veliko bolj v čast h kaker so zdaj. čeprav se tudi zdaj ne morejo pritoževati, da bi ne uživali v javnosti ugleda, ki gre njihovemu stanu. Drugače je pa v Ameriki. Nekemu fran coskemu novinarju Sg je pripetilo, da je potreboval na potovanju po Ameriki notarsko legalizacijo nekega dokumenta. Vzel je telefonski seznam in ostrmel nad dolgo vrsto notarj-v. Skoraj v vsaki hiši lahko v Ameriki dobite notarja. Novinar se je napotil v bližnji nebotičnik, kjer mu je deček v dvigalu povedal, da ima v vsakem nadstropju na razpolago vsaj enega notarja. Novinar 9? je odločil za notarja v desetem nadstropju. Vstopil je v njegovo pisarno, kjer je pa našel mlado dekle, sedečo za mizo; strigk> in poliralo si je nohte. Presenečenemu novinarju se je dekle predstavilo kot notar. Pojasnila mu je, da lahko v Ameriki postane javni notar vsak človek, če je le dopolnil 21. leto in napravil predpisane, ne posebno težke izpite, še večje je bilo pa novinarjevo pres-nečenje, ko je dobil račun, ki je znaša celih 25 centov ah v našem denarju okrog 10 din. To je pač posledica hude konkurence. Elektrika iz solnčne svetlobe Trije londonski bogataši in neki francoski izumitelj hočejo izpremeniti lice sveta. V kratkem nameravajo pričeti z izdelovanjem helioelektrične celice, ki bo baje povzročila revolucijo v vsej električni industriji in posegla v moderno življenje prav tako globoko kakor izum motorja ali radia. Zanimivo je pa. da zaenkrat še ne vedo o svojem izumu točno, kako deluje. Helioelek-trična celica je velika približno tako kakor žepna ura in tudi enako močna. Ce zvežemo več celic v serijo, lahko razsvetljujejo hišo ali gonijo avtomobil. V celici ni nobenih cevk ali drugih »električnih« sestavnih delov. V bistvu je to medeninasta ploščica, pokrita s tenko plastjo posebne snovi, ki je tajna izumiteljev. In ta celica lahko izpre-minja solnčno energijo neposredno v elektriko. Pomen te naprave je ta, da lahko z njim na poljubnem kraju proizvajamo poljubno količino električne energije, ne da bi rabili za to komplicirano aparaturo ali drag mehanizem. Poleg tega odpadejo vsj produkcijski stroški, seveda če ne bo treba plačevati davkov tudi od solnčne svetlobe. Avto- mobiliat bo pritrdil na svojem helioelektričnih celic, ki mu bodo polnile akumulatorje. Hiše na samem in naselbine v težko dostopnih krajih, ▼ pustinjah, v pragozdovih ali v gorah bodo dobile tako ne samo električno luč, temveč tudi energijo, ki jim bo gonila ventilatorje, gospodarske stroje, radijske aparate itd, Helioelektrično celico so preizkusili v angleškem narodnem fizikalnem Mboi atisdjn in se prepričali, da res proizvaja ešektrfko. Odkod kozmičtti žarki Se vodno je zagonetka, od kod izvirajo in kako nastanejo kozmični žarki, prodirajoči iz kozmičnih daljav v naše ozračje. To vprašanje so sicer skušate pojasniti razne teorije, toda nobena izmed njih nas ne more povsem zadovoljiti. Eoa pravi, da nastanejo kozmicni žarki nekje v skrivnostnem kotlu vsemirja, kjer vre nestalna gmota sestavljajoča m razbijajoča atomska jedra. Ne zdi se pa posebno verjetno razlagati tako visoko energijo delcev kozmač-nih žarkov, dosegajočih 10 in 100 miljard elektron voltov. Ti dvomi so utemeljena. V laboratorijih so že opetovano razbili atome prvim, toda pri tem sproščena energija je d žar. zvezd, kj j.m a novae a£ supernovac, in pogosto zasenčijo potem pa zopet ugasne-jD. To je sfeer lepa tcortbv ne moremo je pa peakaane duftinatt Vrsto teh hipotez je TmmnrJFB A0PBD V rftmV* lil lift fUr PhvsLk< z nošo čudno dOBSgPPPli Bo nji naj bi nasta-fafi kozmični žarki v sozvezd jih. te » so-zvezdna re* inagnetaČna. kakor somce m zemlja* jm lahko smatramo strokovno rečeno za rnagne4£cne dipole Potem izvira iz sotovdh mzrtetrjaticnin predpostavk, da se izločijo iz ^ozvezdij električno napolnjen i deka gmote, ki lahko dobivajo z rotacijo okrog magnetičnih sozve«Ej energije, lastne kozmičnetmu izžarevanja. Njihova pospešitev postane podobno kakor v I^wrencovem ry-fclotronu, s katerim pridobivajo v laborato-rfpfc potrebno energijo za razbijanje a to mov. Iz sozvezdii f*p-ro6oerti elektroni in protoni so nekoliko podotni e-lektnrziranim, po "^Bej verjetnosti iz solnca izvira iocrm deseem. ki povzročajo polarni sij. Grozen samomor ameriškega bogataša Pet ur se je »prehajal po napušta v 17« potem je pa skočil na ulico Iz New Yorka poročajo, da se je zbrala v torek popoldne na Peti aveniji velika množica radovednežev, ki so opazovali čuden prizor. 281etni John Ward iz znane bogate rodbine je zlezel skozi okno hotelske sobe m se izprehajal po 35 cm širokem napustu ob fasadi. Ljudje so mislili, da se mu je zmešalo. Tako se je izprehajal skoraj pet ur in kadil cigareto za cigareto. Lahko si mislimo presenečenje radovednežev, ko so videli, kako se mladi bogataš izprehaja po ozkem napustu v 17. nadstropju. Takoj so obvestili policijo in gasilce, ki pa \Varda niso mogli pregovoriti, da bi opustil svoj nevarni izprehod. Gasilci so si zaman prizadevali priti do nje- ga, ker jim je zagrozil, da bo skočil na ulico, če bi poskušali približati se mu. Gasilci so zaprli ulico in razpeli mreže ob vsej fasadi velikega hotela. Mreže so bile razpete mod IS. in o. nadstropjem. Filtnsiki operaterji so prihiteli od vseh strani ki posmeh' prizor, kakršnega menda niti Amerika še ni videla. 200 redarjev je vzdrževalo red. Ves promet je bil ustavljen. Ljudje so sklepali stave s 3:1, da bo skočil na urico. Ta čas, ko si je policija prizadevala prisiliti ga. da bi skočil v mrežo, si je prižgal Ward zadnjo cigareto, potem se je pa pognal v globino. Letel >e nekaj centimetrov od mreže ki padel na ufc-co, kjer je obležal ves razmesarjen. Naistarejši vladar Evrope umrl Kneževina Lichtenstein ima samo 7 vojakov, ki so obenem tudi polica p Knez Franc I. Lichtensteinski je umrl v ponedeljek na svojem gradu v Vaduzu. Star je bil 84 let Princ regent Franc Jožef Licntensteinaki je prevzel vlado kneževine Lichtensteinske kot knez Franc Jožef I. Zgoraj knez Franc I., spodaj njegov nečak, Franc Jožef Franc I. knez Lichtensteinski, najstarejši vladar Evrope, je zasedel prestol svoje državice, ki meri samo 160 km2, pa je vendar ohranila neodvisnost, v februarju 1929 po svojem bratu Johannu II. Vladal je torej samo 9 let. Živel ie večinoma na Dunaju, kjer hnajo knezi Lichtenstejni krasno palačo z velikim parkom in slovečo galerijo slik. Veljal je skoraj za DunajČana. Sele po priključit« Avstrfje k JJerncrji *b je knez LiehtiecjBteinjski spomnil, da je vladar suverene države. Predstavnik ene najstarejših nemških pjomuikih rodbin je bjl oaonreč no nornbecškiih rarinorob žkL ker je knel sa ženo hčerko duna£&**ja bankirja Elso U uf mannovo. Zato ni hotel izobesiti hitlerjo« ake zastave. Nedavno je zaprl svoj dunajski park jamosti, ko je bflo žadom prepovedano hoditi v javne parke. Vlado je pa izročil Frane L kmalu po priključitvi svojemu vnuku 32-letnemu Francu Jožefu. Kneževina Lichtenstein, ki ie sdružena po postni, carinski m valutni uniji s &vico, je postala v zadnjih letih zakladnica Evrope. V njeno glavno mesto Vaduz se je formalno preseiik) mnogo velik h finančnih družb ta Nemci upajo,, da bi naJOi v oodotnih pisarnah imena nemških induetrijcev in finančnikov, ki so skrivaj spravili svoje pre_ možen je v inozemstvo. Prebivalci Liehten-stema Se ne vedo. kaj so davki. Franc Jožef ie sac princa Alojza in princese Eliza bete Amalij® HabeburSke. Ta driLavLca im« Samo 7 rojakov, ki opravljajo obenem poli djsko službo. Njena edina Ofora je Svira hi pod njeno zaščito se je satekia, ko se r> po vojni rezila usodne skupnosti z Avstrijo "Prebivalcev šteje Liehtenetein 11.500. Že to kaže. kako mirno življenje Imajo ti ljudje, «j Jim dela red »amo 7 vojakov o* i -nosno policaje»v in še ti nimajo mnogo dela. SFOMlX — Milostiva, moram vam priznati, da je ta papiga sicer zelo bistroumna in premetena, ima pa eno slabo lastnost: ce ne dobd pravočasno jesti, s>e začne jeziti, razburjati, kričati in zmerjati človeka, da je groza. _ O, tem raje jo kupim. Me bo vsai spominjala mojega pokojnega moža. GROŽENJA PO TELEFONU — Se enkrat mi recite, da sem taiot, pa Od ložam eiu-5aJko. GEORGES OHNETr 11 S eRfiEj ranm Romun V tistih časih je bil princ zelo vnet oboževalec gospodične de Cernav. Obsipal jo je s svojo pozornostjo. Cayrol ga je opazoval, da bi zvedel, ali govori z njo o ljubezni, toda Panin je bil mojster v salonskih trikih in vse bankirjevo prizadevanje je bilo zaman. Cavrol je bil vztrajen, to je bil že temeljito dokazal. Sprijateljil se je s princem. Storil mu je nekaj milih uslug, ki hitro ustvarijo med ljudmi zaupljivost, in ko je bil prepričan, da ne bo ponosno odklonjen, je vprašal Sergeja, ali ljubi gospodično de Cernav. To vprašanje, izgovorjeno z drhtečim glasom in ob prisiljenem nasmehu, je pustilo Panina povsem mirnega. Odgovoril je neprisiljeno, da je gospodična de Cernay prijetna plesalka, da pa ni nikoli pomislil na to, da bi ji dvoril. Po glavi mu roje drugi načrti. Cayrol mu je krepko stisnil roko in mu tisočkrat zagotovil svojo globoko udanost. Tako je slednjič dosegel polno njegovo priznanje. Sergej ljubi gospodično Desvarennesovo, da bi se ji pa mogel približati, se suče okrog njene prijateljice. Ko je Cavrol zvedel za prinčevo tajno, se je zopet umaknil v svojo običajno hladnokrvnost. Vedel je, da je Mihelina zaročena s Petrom Delarueom. Toda ženske so muhaste. Kdo ve? Morda je gospodična Desvarennesova ošinila s prijaznim pogledom lepega Sergeja. Ta Panin je bil zares krasen mož: modre oči, jasne kakor oči nedolžnega dekleta, dolgi svetli brki, štrleči na obeh straneh rdečih usten, pri tem pa postava zares kraljevska, postava plemiča starega rodu. Lepa roka in majhna elegantna noga sta mogli zmešati glavo vsaki ženski. Princ je imel, nežen, mehak glas Slovana. V nobenem pogledu ni bil vsakdanja pojava. Zato ni čuda, da je vzbudil splošno pozornost povsod, kjer se je pojavil. Zgodba njegovega življenja je bila v Parizu zelo znana. Rojen je bil v tistem kraju Poznanja, ki ga je bila tako brezobzirno zasedla Pruska, ta polip Evrope. Med vstajo leta 1848 je bil Sergejev oče ubit. njega samega 1« odneliat niegov stric Tadej Panin v Pariz. Takrat je bil star komaj leto dni. Vzgajali so ga v Rollinu, kjer so bile študije dokaj srednje. Leta 1866, ko je izbruhnila prusko-avstriiska vojna, je bilo Sergeju osemnaist let. Na povelje svojega strica je zapustil Pariz in vstopil v avstrijski konjeniški polk, da bi se v njem boril do konca vojne. Vsak, kdor se je pisal Panin in je mogel držati sabljo ali puško, se je dvignil, da bi se boril proti tlačiteljem poljske domovine. V tem kratkem, toda krvavem boiu, je storil Sergej čudeže. Zvečer po bitki pri Sadovi, je bilo od sedmih proti Prusiji borečih se Paninov net mrtvih, eden pa rani*»n. Kdini Sergej. oškronljen s krvjo svojega strica Tadeja, ki je bil ubit, ko mu je eksplodiral naboj. je ostal nedotaknjen. Vsi ti Panini, živa in mrtvi, so bili omenjeni v armadnem povelju in če se je govorilo o njih pred Avstrijci ali Poljaki, so ti vedno zatrjevali: To so junaki! Tak mož je bil zelo nevaren skromnemu in naivnemu dekletu, kakršna je bila Mihelina. Njegove pustolovščine so morale razvnemati njeno domišljijo, dočim je njegova lepota omamljala njene oči. Cavrol je bil mož nasprotnega kova: opazoval je in kmalu je opazil, da Mihelina zelo rada vidi princa. Brezskrbno mlado dekle ie ozivlialo, kadarkoli je bil Sergej navzoč. Mar je bila ljubezen vzrok te izpremembe? Cavrol ni okleval. Takoj je uganil, da pripada bodočnost Paninu in da je ohranitev njegovega lastnega vpliva v domu Desva-rennesovih odvisna od položaja, ki ga bo zdaj zavzel tam. Tako je presedlal s šili in kopiti v tabor novega prišleca in zaupal se je povsem njegovemu vodstvu. In on je bil tudi tisti, ki je pred tremi tedni v Paninovem imenu spregovoril 7 gospo Desvarennesovo. Njegovo poslanstvo je bilo težko in ubogi bankir je mnogokrat obrnil jezik v ustih, p redno je izpregovoril. Toda ta Cavrol je znal premagati vse ovire. On je znal prikazati predmet svojega poslanstva tako, da ga je gospa Desvarennesova mirno poslušala. Ko je pa povedal vse, kar je imel na srcu, je zaplesala nevihta. Bil je priča enega najstrašnejših izbruhov jeze, kar jih moremo pričakovati od temperamentne ženske. Gospa Desvarennesova je nahrulila domačega prijatelja tako, kakor bi se he upala nahruliti trgovskega zastopnika, ki bi bil prišel ponujat robo svojega gospodarja. Pokazala mu je vrata in zakričala nanj, naj se ji nikoli več ne prikaže pred oči. Če je bil Cavrol odločen, je bil v enaki meri tudi potrpežljiv. Čakal je, da se vihar poleže. Molče je poslušal očitke gospe Desvarennesove, ogorčene nad tem, da si nekdo dovoli postaviti kandidata proti zetu njene izbere. Ni odšel, in ko se je gospa Desvarennesova po prekipevanju svojega ogorčenja nekoliko pomirila, je jel mirno govoriti: Gospa je prešla takoj k stvari. Človek se ne sme nikoli odločiti brez premišljanja. Gotovo nihče bolj ne ceni Petra Delarueja nego on sam. Toda treba je vedeti, ali ga Mihelina ljubi. Otroško nagnjenje, še ni ljubezen. A princ Panin domneva, da more upati, da ga gospodična Desvarennesova... Gospa Desvarennesova je pustila Cavrola govoriti do konca, potem je pa stopila k zvoncu in dala poklicati svojo hčerko. Tedaj je Cavrol previdno izginil. On je bil začel bitko. Zdaj je bilo ležeče na Mihelini, da jo odloči. Bankir je odšel v sosedno sobo, da bi tam počakal na izid izmenjave nazorov med materjo in hčerko. Skozi vrata je slišal srditi glas gospe Desvarennesove, ki ji je Mihelina odgovarjala prevdarno in hladnokrvno. Mati je grozila, besnela. Hladno in mirno je sprejemala hči njene napade. Borba je trajala dobro uro, potem so se pa vrata odprla in na pragu se je pojavila gospa Desvarennesova, bleda in še vedno drhteča, toda pomirjena. Mihelina si je obrisala svoje krasne solzne oči in odhajala je v svoje sobe. Josip Zupančič — Za >Narodno tiskarno« Fran Jaran — Za upravo In inseratni dal Usta Oton Chriatof — Vsi v T JnbAJal