JanuS Golec: $prc©brn€i.ic Ą fodnjaho. Pred 40 leti so po celi Sloveniji hodili po boljših kmetskih hišah obrtniki v takozvano »štero«. V zimskem ča8U so bili prav praznični dnevi, ako so priSH V hiSo krojači ali .evljarji. Na froko bo zaSHl za domafie ter družino novino in pokrpali med letom raztrgano obutev ter obleko. V tednih »Stere« je KUa boljša hrana in zmeraj nekaj fcolj dobrega mokrega za grlo. Še tako aakrknjen stiskač je postregel abrtniVom, ker se je bal, da ga ne bi raznesli pri sosedih. in sploh po okolici. SteroVanje so bili nekaki domači prazniki. Cevljarji in krojači so znali povedati marsikaj novega. Posebno gospodinje in sploh radovedni ženski svet jih je izpraševal, kako se jim je godilo tu in tam. V največje veselje so bili SterarJi deci. Otroci so se čudili obrtniški spretnosti; na drugi strani pa bili mirni kakor v cerkvi; ako je začel kateri B kako pravljico. V naši fari sta bila znana in od vseh Cislana šterarja zakonska Tumpec. Neža je bila šivilja za odeje in obleko, Matevž čevljar. da ga ni bilo boljšega da4eč naoferog. Prišla sta vedno oba k tiši in ostala po razmorah ter delu. Gruntarji so se pogajali z obema 2e na zgodnjo jesen, da so bili sigurni nn zimo. Ženske ao ei devale rute z glave, da 30 bolje sliSale, ako je razkladala Neža svoje doživljaje po hišah in o razliki med postrežbo. Otroci smo se tiščali krog Matevževega stolčka, ker je posnemal vsako znano žival in naganjal iz ust kratke smešnice, da smo se držali za trebuhe. Vse je utihnilo po hiši, ako je Neža merila nove obleke. Ni opravljala tega posla s centimetrom, ampak za vsacega je vzela posebno nit. Hodni cvirn je ovila krog telesa ter delala vozle brez vsakih zapiskov. Koga in kaj so pomenjali ti zagonetni vozli, to je bila Nežina skrivnost. Matevž je pri meri pisal. A, kaj mera! Nekaka skrinja zaveze so bile njegove debele, črne bnkve. V njih je imel v raznih barvah na tisoče vzorcev za spodnje dele Cevljev. Znal je za vsakega, katerega je komu izgotovil in kako dobro se je nosil. Vzorčno knjigo odpirati in po njej broaiti, je smel le moister sam; deca smo lahko lukali v sl<rWnost od daleC. Neža in Matevž sta sedela pri obedu ter večerji vedno skupaj. Vsem krog mize je bilo v zabavo, kako je znal če ljar kot blisk naglo izmakniti daleč na drugem koncu sklede ocvirk ali košček svinjine in ga potisniti pred 211co svoje ljubljene žene. V celi župniji sta bila Tumpeca vzgled prave zakonske zastopnosti ter ljubezni celo v malenkostih. Pri naši babici se je košatila Neža na prestolu priljubljenosti; deda so gledali bolj postrani in niso ^ovciill radi z njim. Zameril se jim je v dno srca a sirovo šalo. Maček mu je snedei kepo loja, 8 katerim je drguil po dreti, predno jo }e osmolil. Tatu je zvabil % mijavkanjem k sebi, ga prijel za košatl dvignil kvišku in mu odškrtnil košatl rep vtik ... Muca je presunila nenavadna bolest s tako nerazsodnostjo, da j« skočil od tal v okno, ubil dve šipi in v; sneg na hlad. Vsi so smatrali odščip repa kot šalo; le babici se je smilil maCek in obe šipi do vedne — na zunaj prikrite zamere. Odkrito lahko povem, da smo čakali z veliko radovednostjo ter nestrpnostjo po tedne naprej, predno sta stopila ˇ, hišo dobrodošla Tumpeca. Dokler smo bili otroci manjši ter nerazsodni, smo znali o Neži ter Matevžu le samo lepo ter veselo. Nikdo ni pognal med nas kake opazke, s katero b! nam bil pobil vzore obeh šterarjev. Ko smo bili že večji lolarji, je omenil pri mizi mlinar, da še niti slišal ni, da bi se bil kateri zakonski mož tako trajno spreobrnil, kakor se je Tumpec. Ta omenek je zadostoval, da je užgal otročjo radovednost, dokler nis« mo zvedeli po dolgem izpraševanju naslednjo zgodbo: Tumpeca sta imela čedno hiško na precej strmem hribu. Posest je bila majhna, a za dva več nego dovolj. Ša vinogradič je bil pri hiši. Matevž se ]8 priženil k Neži, ki je bila edinka in sama po smrti staršev. Mlada sta se vzela. Čevljar je bil kmalu sit zakona. Mesto na stolčku pri kopitu in šilu je po sedal po krčmah. Ako je bil pijan, ja podivjal do nerazsodne besnosti. V ta« kem stanju se je vračal na dom in u* stvarjal pekel ubogi ženi. Brez povodas in vzroka jo je pretepaval, vlačil za lase, jej česal obleko in razbijal kuhinjsko posodo. Ako je uteeriila, mu je reva ušla, a vsikdar se jej ni posrei.il pravočasen pobeg. Ko si je mrha izspal živinsko pijanost, ni hotel nič znatig kako je divjal. Ljudje so govorili, da ne more za to, ker pije in ponori. Mesec ga dvigne prl belem dnevu s trinožnega stolčka iu ga prestavi od dela k vinu. Resnica je, da je najmanj po enkrat na mesec popival ter razsajal. Dobro, da v zakontf nl bilo otrok, ker te bi bil pobil v napadu pijanosti. Ako mu je žena odnesla pete pravoCasno, je krepelil kravo ali svinje. Enkrat je zvalil celo poln polovnjak vinai pod hrib, da se je razbil in je vino popila zemlja. Cela župnija je dobro zna.a, da bo Tumpec končal v tepežu all pa v blaznici. Prišlo je, hvala Bogu« drugaCe na srcčo trpinke Nežo in vsrtl« ki so rabili dobrega Cevljarja, Jesenskega večera je bil Matevž zopet v popolrfem objemu pijanosti. Neža se je vrnila s štere in mislila, da ima dedec opravka pri živini. Kako se je prestrašila, ko je čula Matevževe piJanske kletvice, ko je kolovratil navegor po hribu. V naglici je pograbila odejo in ven iz hiše, da bi prebila noč kje skrito pred divjakom. Na dvorišču tik nad bregom je bil pripravljen odprt štrtinjak za trgatev. Skozi odprta .vratca je vrgla v sod odejo in že zlezla tama skozi odprtino, da bi se umaknila lidarcem. Čevljar seve v hišo nad babo. Znamenja so kazala, da je morala bitl Se pravkar doma. Pretaknil je med klet.vicami vse kote, proklete babe nikjer. Spravil se je nad lončene piskre ter aklede in nad ženlno obleko. Neža se je v sodu apomnila, kako je »kotal poln polovnjak po hribu in radi tega ni zaupala skrivališču. Odejo Je pustila v štrtinjaku, ven In navzdol v kritje nočf. Res, ko je pijandura opraTil opustošenje v omari in na ognjišču, se je prikazal na dvorišču. S kolom je Itoknil skozi odprta vratca na štrtinjaku, zadel ob nekaj mehkega in se rarežal v maščevalni škodoželjnosti. »Tukaj sl, vrag babji! Nocoj mi ne uideš, zadavil te bom kar v sodu in te spustil pod breg!« Že se je potegnil v ¦od in začel s pestmi lomastiti po dogah, da bi dosegel babo in jo zagrabil ca vrat. Prehudo se je znašal nad ne'dolžnim sodom, ki seje nagnil Iz ravnotežja ob robu hrlha in se začel kotaliti navzdol. Prvi preobrati so bili bolj počasni, a vedno hitreje in hitreje 8 pobesnelim Tumpecom, ki se je takoj za^vedel, da bo po njem. Še upiti ni utegnil, s tako naglico se je kotal in samo Cakal, kedaj bo treščil ob kako drevo in bosta končala on in strtinjak. Kotajoči se sod je parkrat prav visoko odskočil, ko se je prekotalil preko kake grabice in nadaljeval dlr z vedno ¦ilovitejšo naglico. Naenkrat — bumf *— tresk — štrbunk in obupni — Je»us — Marlja! Sod ni srečal med potjo nobenega drevesa. Ustavil se je v grabi, kjer je zadel ob dolgo korito za napajanje pri Cipolovem vodnjaku. Sanek je raztreščil štrtinjak, pa šc pognal iz njega pol nezavestnega Tumpec preko korita naravnost na dno globokega vodnjaka. Mrzla voda in globok štrbunk ata vrnila Tumpecu zavest. Za kamenje v obzidju Stepiha se je potegnil iznad vode, da ni utonil koj po padcu. Višje ni šlo, ker je kamenje popuščalo in je pri vsakem rešilnem poskusu štrbunknil na dno. Kriknil je na pomoč! Kdo bi ga naj slišal v temni noči, ko je bil vodnjak daleč iz vasi na sredini občinske gmajne. Tumpec j- dobro znal, da bo za kazen utonil v vodi, koje se je ogibal celo življenje. Radi brezuspešnega plezanja po štepihovih stenah je že bil ob vso moč. Mogoče se še bo pognal parkrat iznad vode, potem bo pil In pil, dokler ga ne bo objela — majka smrt. Strah ga je stisnil, bridko kesanje se mu je vzbudilo, jok groze pred odgovornostjo pred Večnim sodnikom ga je stresel, da je stokal bolestno iz gamotnega vodnjaka v — nemo — črno tn na tem svetu — zadnjo noč . .. Kamenje se je odluščilo od stene, JJofnil je pod vodo in slišal le na pol, kakor bi nekdo klical njegovo ime. Nekaj trdega se mu je spustilo na glavo. Srečanje s trdim predmetom mu je vrnllo v trenutku zavest, da je t)oerabll z obema rokama za cehto, ki se je dvigala navzgor. Ko se je pognal iz vodnjaka, je stala pred njim njegova — Neža! Z zadnjimi močmi j« pokleknil pred njo, ji objel kolena in med solzami obljubljal: »Nikdar — nikdar več, ti Neža, ti od Boga mi poslani angel.« Neža je odnesla skesanega Matevža v hišo in mu stregla z vso nežnostjo tedne In tedne, ker je blodil v hudi pljučnici. Ko je okreval, sta napravila skupno romanje k Mariji Bistrici na Hrvaško in od tedaj je bil Tumpec: inož, mojster in vzgled kristjana v celi fari. Nesreča, voda, smrtni strah in pravi trdni sklep so po Tumpecovem receptu zdravilo za trajno spreobrnenje in dosmrtno poboljšanje!