Edizione per Testero — Inozemska Izdaja Leto LXXI štev. 94 a SpedMone Id abbonatneato postala Pottaiu«. plačana « gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, U lnozem-»tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir. rs Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserat«, Podrofnieal Novo mesto. . , , .. .. , ......... e Uredništvo ln apravai Kopitarjeva 4, LJubljana. Izključna pooblaščenca ta oglaSevanJe Italijanskega !n injega | Eedazione, Amministrazione: Kopitarjeva b, Lnbiana. tzvorai Unione Puhblir.itd Italiana S. A. Milana | Telefon 4001_4005, SLOVENEC Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka la dneva po praznika. Abbunamaott: Mm« IS Lira. Estero, me« ■a 31.50 Lir*. Edizione domenica. an-no 34 Lira. Estero 65 Lira. C. C P.l Lubiana 10.650 per jll abbooamenti, 10.349 per U iu-■arziont. Filiala! Novo moto. Conoessionarfa eselnslva per la pnbbTIelfi fll provemenza italiana ed estera: Unione PubhlicitA Italiana S. A, Milana Vojno poročilo it. 1064 Huda bitka v zahodnem Tunisu Na južnem odseku sovražnik ni napadal - Izkazale so sc divizija »Trieste«, 340. strojniški bataljon in še nekaj drugih edinic (ilavni Slan italijanskih Oboroženih sil objavlja : Bitka v Tunisu je včeraj počivala na južnem odseku, kjer sovražnik ni nadaljeval svoje akcije, ker je bil trdo preizkusni v močnem odporu in protiofenzivnem duhu naših čet. Bitka pa se je silovito razvnela na zahodnem odseku, kjer so nemški oddelki zlomili besne napade oklepnih sil. V bitkah preteklih dni so si zaslužili čnst posebno omembe divizija »Trieste«, 340. strojnični bataljon, dve feti divizije »Eolgore« in ena gro-nadirska četa. Posebno priznanje gre tudi italijanskemu topništvu, ki jc še enkrat dokazalo svojo visoko sposobnost in popolno požrtvovalnost. Osno letalstvo je brez prestanka delovalo nad zbirališči sovražnih oklepnih sredstev in nad sovražnimi letališči. Letalski napad na ozemlje pokrajine Nuoro ni povzročil težke škode: med civilnim prebivalstvom je obžalovati 12 mrtvih in C ranjenih. Tri sovražna letala, ki so jih prestregli nemški lovci nad vzhodno obalo Snrdinije, so bila sestreljena v morje. Saši hitri čolni so v sijajnem nastopu zlomili poskus napada ruskih hitrih čolnov v nekem krimskem pristanišču. / Duce o reviziji vojnih pogodb Včeraj se je sestala komisija za vojne pogodbe — Duce je na tem sestanku obrazložil njene naloge glede pravičnejše ureditve cen in davčnih bremen Rim, 24. aprila. AS. Duce je v Beneški palači sprejel člane osrednjega odbora za vojne [logodbc. Navzoči so bili: minister prof. Giovan-nini liellu/zo, predsednik; drž. svet. sen. Arnal-do Petretti kot zastopnik senata; nar. svet. prof. ielice De Carli kot zastopnik zbornice fasijev in korporacij, senator ing. Edmondo de Bufalo, ing. Bartolomeo Nobili, ing. Mario Tommassetti; ing. Achille Petenati, načelnik tir/, železnic; zastopnik vojnega ministrstva general Saverio Gostu, zastopnik vojnega minitsrstvo general llinberto Agostoni, zastopnik mornariškega ministrstva general Eugenio De Vito in general Erancosco Montculi, zastopnika letalskega ministrstva gcncrnl Mario Mele iu polkovnik Vilo Mastromatteo, zastopniku ministrstva za vojno izdelavo general Giuseppe Gatti in polkovnik Guglielmo Ingruvalle, in tajnik Agosiino Mac-cltia. Komisijo je spremljal finančni minister. Predsednik komisije drž. minister Belluzzo je predstavil člane komisije in zagotovil, da l«> svojo nalogo, zaii|>ano ji [>o zakonu, izvršila marljivo in s čutom odgovornosti. Nato je podil Duce naslednjo izjavo: »Komisija za revi/ijo vojnih pogodb je bila ustanovljena na moj predlog s Kraljevim dekretom z zakonom z dne 6. januarja I913-XXI št. 144 objavljena v Uradnem listu. Namen tegu zakona jc naslednji: V času sovražnosti in /lasti v hitrem prehodu iz mirnodobskega v vojno gospodarstvo je redi>.o mogoče javni upravi in pridobitnim podjetjem sestaviti tehtno analizo /aradi višjih neodložljivih zahtev s prevladujočim interesom čim prej zagotoviti to, liur jc neobhodno potrebno za ob- Lik generala PaSugija Riin. 24. aprila. AS General Giuseppe Palugi, junaški poveljnik divizije »Pistoia«, imenovane v včerajšnjem vojnem |xjročilu, je eden najodličnej-ših likov in poveljnikov v italijanski armadi; bil je večkrat ranjen v prejšnji svetovni vojni ter je bil mnogokrat odlikovan. Rojen je bil v Chianniju j>ri Pisi leta 1880. Kot pehotni podporočnik se je i. 1011 udeležil vojne v Libiji, nato pa v svetovni vojni na alpskem bojišču, kjer je bil ranjen pri Santa Lucia 1. 1018. Kot kapitan se je istega leta še vrnil na bojišče. 15. maja 1017 se je zopet odlikoval na bojišču in je dobil bronasto kolajno. Leta 1917, 30. oktobra, je bil njegov bataljon po- polnoma obkoljen, pa se je vendar bil do konca, dokler mi ni pošla municija. Takrat pa je v sijajnem napadu zlomil nasjirotni obroč in rešil ostali del svojega bataljona. Za to dejanje jc bil odlikovan s srebrno kolajno. Leta 1918 je bil [>o-povzdignjen v majorja in 21. junija 1918 se je zopet upiral močnemu sovražnemu ognju in je prezirajoč, nevarnost na čelu svojih pešcev pod ognjeno točo zasedel neko važno postojanko t°r jo več dni držal navzlic ponovnim sovražnim napadom. Leta 1920 je bil imenovan v generalni štab divizije v Livornu. Leta 1940 je bil povzdignjen v brigadnega generala. Italija vztraja na sedmih bojiščih Stockholm. 24. aprila. AS. »Svenska Dagbla-dett piše: Italija ima danes sedem bojišč. Za vse Italijane je najvažnejše prvo bojišče: bojišče v Sredozemlju. Brez Afrike Evropa ni več Evropa. Te besede se že nekaj tednov jionavljajo. Drugo je evropsko bojišče. Tretje bojišče je bojišče konvojev in četrto je letalsko bojišče. Vsak Italijan jo prepričan, da se bodo letalski napadi na lla-lijo povečali po številu in silnosti, toda ta zavest ne vzbuja panike. V Italiji in Nemčiji bolest nad uničenimi ognjišči in nad izgubami nenadomelji-vih kulturnih spomenikov krepi državljane v želji po maščevanju. Ta želja absolutno prevladuje. Peta je fronta dela in šesta je notranja fronta. Na tej fronti je manj dela kakor pa se misli iz- ven Italije. Čut dolžnosti do borbe in zato volje po borbi je v Italiji zelo močan. Nihče ne more pričakovati, da bi bili vsi Italijani istega mnenja, toda v tem vprašanju se vsi strinjajo. Treba se je borili, da bo Italija lahko delala in razpolagala z zemeljskimi bogastvi, katera ji manjkajo. Sedmo jo kulturno bojišče. Z večjo voljo ko^ kdaj prej Italija dela in posreduje v svetu svoj jezik in svojo literaturo. Jugoslavija še ni padla, ko je Italija že ustanovila italijansko univerzo v Ljubljani in kulturni institut v Zagrebu. Množi se število italijanskih predavateljev, ki potujejo po Evropi. V nekem najvažnejšem italijanskem listu je bil večkrat omenjen predlog o ustanovitvi ccn-trale za študij evropske civilizacije. Nasprotnikove bedastoče 1 Rim, 24. apr. AS. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočali« pravijo: Ankara: Dopisnik »Daily Telegrapha« v Turčiji je opazil zelo različno razpoloženje pri italijanskih in britanskhi vojnih ujetnikih, ki so bili izmenjani predvčerajšnjim. Neki italijanski natakar je dejal: »Nisem se rodil zat,o, da bi se vojskoval, pač pa zato. da bi igral na mandolino.« Britanski ujetniki brez rok ali nog. nekateri celo slepi pa so smeje se dejali: »Kadar je vojna, mora pač nekdo plačati račun« Italijani, ki so bili na britanskih ladjah, so pripiovedovali. da jim ni všeč, da jih pošiljajo nazaj v Italijo, eden izmed italijanskih ranjencev pa se je skušal med potovanjem celo vreči v vodo, da bi se tako izognil povratku v domovino. London: »Daily Mail« objavlja z debelini tiskom in pod naslovom: »Italijani zapuščajo protiletalske baterije« poročilo o bombardiranju La Spezie, v njem pa pravi po pričevanju angleških letalcev tudi, »da so italijanski protiletalski topni-čarji, ki so branili preteklo nedeljo La Spezio, zapustili svoja mesta in stekli v zavetišča, da bi se odpočili od strahot ognja in grmenja eksplozij.« Moskva: Agencija »Tass« poroča iz Kaira: Po poročilih iz Kaira se je izkrcalo v Napoliju in Brindisiju 6000 nemških mornarjev, ki so prispeli iz Kiela in jih bodo postavili na italijanske vojne ladje. Večinoma gre za častnike. Posadke nekaterih italijanskih podmornic bodo v celoti nemške. Število Nemcev, ki služijo na italijanskih prevoznih ladjah, 6e je močno povečalo. Lažna poročila o nemških letalskih izgubah Berlin, 24. apr. AS. Ameriško vrhovno poveljstvo v Angliji je 18. aprila objavilo, da so ameriški letalci pri 6trahovalnem napadu na mesto Bremen 18. aprila v hudih letalskih dvobojih sestrelili več ko 50 nemških lovcev. Dne 22. aprila pa je pod-tajnik ameriškega vojnega ministrstva izjavil, da eo Nemci ob tej priliki izgubili 95 lovcev. V nemškib uradnih krogih pa zatrjujejo, da bo bile nemške izgube objavljene v uradnem vojnem poročilu 18. aprila. Po tem poročilu je pri napadu na Bremen šlo v izgubo samo dvoje nemških lovcev in da se poslej ni prav nič 6premenilo. Zločinsko pobijanje otrok Rim. 24. aprila. AS. »Popolo di Roma« piše o smrti dveh otrok, kj sta bila ranjena od eksplozivnih polnilnih peres, kakršne so metala sovražna lelala blizu Napolija. Oba sta zaradi zadoblje-nih poškodb umrla. List takole pravi: Boljševiki pobijajo vojne ujetnike z revolverskimi streli v vrat, angleško-amerišlii piloti pa ubijajo otroke z eksplozivnimi polnilnimi peresi. Ta zadnja metoda prihranja sovražnikom neprijetnost, da bi slišali bolestne krike in prisostvovali agoniji svojih žrtev. To so značilne oblike morale in civilizacije Anglosasov, ki so vsak trenutek sklicujejo na sveto pismo in na evangelij. List zaključuje, da je konec koncev brez haska vprašanje, ali .je bolj perverzno, ako boljševiki pobijajo vojne ujetnike ali če Angleži in Amerikanci hladno pripravljajo smrt nedolžnim otrokom z vojnimi zvijačami. Naša obsodba in naše sovraštvo velja oliojim. Ankara, 24. aprila. AS. Poročilo, da Anglo-amerikanci mečejo na italijanska mesta poleg bomb tudi polnilna peresa, napolnjena s strelivom, z ogorčenjem komentira turški list »Tasviri«, ki protestira proli temu nečloveškemu početju, ki seje pokolj zlasti med otroke. S temi sredstvi ni mogoče zmagati v vojni, vzbujajo pa srd med prebivalstvom, med katerim se krepi volja po odpornosti in borbenosti. rambo zasebne industrije, četudi jo navdaja najvestnejši duh sodelovanja. Ta predlaga če-stokrat v sumarični cenitvi iu Ic približno in država sprejema brez možnosti |>o primerni kontroli ccne, ki sc očitno [Rikažejo zu [Kotirane. Tudi pri površni cenitvi so luke pogodbe te/ke, v kolikor vključujejo mnogo večje dobičke kakor pu zahteva uporaba kapitala, storjeno delo in ri/iko, tako du jih nikakor ni mogoče opravičiti. I/ političnih in moralnih, pn tudi finančnih vzrokov je potrebna revizija in pravičnejša ureditev cen. Naloge komisije «n torej dvojne: davčni dohodek, ki ga brez dvoma ni zanemarjati, /lasti v sedanjih okoliščinah; dosega pravičnosti iu socialne enakosti, ki nista nič manj važni in potrebni v trenutku, ko jc ves narod napet v odločilnem nn|>oru. Prepričan sem, da ho komisija delala brc/ dvoma z ozirom na pristojnost in zaupanje, ki ga tičivnjo njeni člani z velikim premislekom in opreznostjo, pa tudi z veliko ruvnodušno-stjo. Zakon z dne 6. januarja 194VXXI že vsebuje, kaj je njena nulogu: določiti ceno in sicer pravično v skladu s tem. v kolikor je bilo v, sedanjih razmerah treba povečati stroške in dovoljen dobiček. Zdrava podjetja, katerih korist v narodu, ki jc v vojni, prevladuje nad vsemi drugimi koristmi, se nimajo ničesar bati od te revizije. L druge strani se ni bati iuku-kega predsodka glede vodstva vojne, kajti delo komisije nu noben način nc more spraviti v nevarnost [Kilne pogodbene svobode vojaške uprave. V primeril nujne resnične potrebe bodo to uprave nu osnovi Kr. dekreta z due 23. marca t94VXXl št. 194 imele možnost ustanoviti tečaje /a nameščence, odobriti obstoječe pogodbe, ne da bi jih preiskala komisija, za morebitno revizijo cen |>o izvedbi tečajev. Zn to delo previdnostne pravičnosti se vlada ne lx> omejila «amo nu industrijsko produkcijo. Kakor je pred nedavnim izjavil finančni minister v zbornici fašijev in korporacij, sa preučujejo organski ukrepi za revizijo in boljšo razdelitev finančnih bremen, ki obremenjujejo vse oblike bogastva, /lasti pu sedanjo vojno konjukturo. Zato se brc/ uspeha trudijo tisti, ki mislijo, da bi se / rn/ličnim izmikanjem odtegnili svoji dolžnosti davkoplačevalcev in državljanov. Komisija, ki bo danes začela s svojim delom. bo tudi zelo pomagala obrambi lire. ki mora biti za vsako ceno zaščitena pred vsakršnim /nižanjem in proti vsaki protinarodni špekulaciji. lo je n n j I »i 1 j š d obramba prihrankov, ki jih je dobila država za vzdrževanje velikega vojnega nu|>oru.« Eksc. Rosi obiska! borce z vzhoda Rim. 24. aprila. AS. Eksc. načelnik glavnega stana vojske je pred kratkim v nekaj kontiimacij-škili taboriščih severne Italije obiskal oddelke vojske in črnih srajc, ki so se vrnili z ruskega bojišča. Hrabrim junakom je ponesel pozdrav vse vojske in domovine, ki je ponosna na svoje bojevnike v Rusiji, saj so dali novih dokazov o neukrotljivem in žilavem pogumu, ko so sprejeli nase žrtev, ki ne bo ostala skrita in tudi ne bo prazna. Vrhovno poveljstvo vojske je te vojake sprejelo s skrbno zdravstveno pomožno organizacijo, preden jih bo poslalo k rodbinam na zasluženi oddih. O dejanskem poslovanju te zapletene organizacije za preprečevanje bolezni in za kontumacij-sko bivanje se je hotel vrhovni poveljnik vojske prepričati sam. Lahko je ugotovil blagodejni te- lesni in duševni učinek, ki ga poraja to pomožno delovanje, pri katerem z bratovsko darežljivostjo pomagajo uslanove stranke. Eksc. Kosi je vrniv-šiin se vojakom povedal nekaj kratkih, pa učinkovitih pohvalnih in vzpodbudnih besed. Med globokim ganjenim molkom poslušalcev se je spomnil tistih, ki se niso vrnili, katerih žrtev pa jo zgled in luč vodnica. Nato se je pogovarjal z nekaterimi častniki ter zahteval, naj mu predstavijo vse tiste, ki so bili odlikovani za hrabrost. Obisk načelnika glavnega stana vojske, ki Je hrabrim vojakom dal pravično in zasluženo zadoščenje, je pokazal kar najboljše telesno stanje tistih, ki so se vrnili, njihovega vzvišenega bojevniškega duha in voljo do maščevanja, kar vse je dobilo izraza v enoduSnein kriku vere, izpovedauo s pozdravom Kralju in Duceju. Hitler sprejel dr. Tisa Hitlerjev glavni sfan, 24. aprila, s. Hitler je v svojem glavnem stanu sprejel včeraj predsednika Slovaške dr. Tisa, ki so ga spremljali ministrski predsednik Tuka, slovaški notranji minister Sanjo Mach in minister za narodno obrambo general Čatloš. Hitler se je prisrčno razgovarjal z dr. Tisom o vprašanjih glede boja, katerega oba naroda bijeta proti boljševizmu in proti angleško-ameriškemu bogataštvu za svobodo Evrope. Razgovori, ki sto es jih udeleževala z nemške strani zunanji minister von Ribbentrop, s slovaške strani pa ministrski predsednik Tuka, notranji minister Šanjo Mach ter general Čatloš, so potekali v ozračju tovarištva in prijateljstva, ki o/.načuje odnošaje med Nemčijo in slovaškim narodom. Slovaška se bori s hrabrimi oddelki svoje vojske ob boku nemških oboroženih sil in skupno z državami trojne zveze. Zastavila bo vse sile za dosego končne zmage. Razgovorov med Eiihrerjem in dr. Tisom so sc udeleževali tudi nemški pooblaščeni minister v Bratislavi Ludin, slovaški pooblaščeni minister v Berlinu Čermak ter nemški general Schlieper, ki je dodeljen slovaškemu obrambnemu ministrstvu. Berlin, 24. aprila. AS. Z obiskom predsednika slovaške repuhlike dr. Tisa v Hitlerjevem glavnem stanu 6e je nadaljevala vrsta sestankov, ki so posebno pomembni za razvoj evropske politike, kateri je bila po snidenju med Ducejem :n Hitlerjem podana točna smer. Pokazali 60 nerazrušno trdnost politične in vojaške povezanosti sil trojnega pakta. Obisk predsednika 6lovaške republike je potekel, kakor poročajo v berlinskih političnih krogih, v ozračju popolne prisrčnosti in globokega prijateljstva, ki že dolgo veže nemški in slovaški narod in je prišlo do pravega izraza predvsem pred nekaj leti, ko je siovaški narod dosegel svojo neodvisnost. Med sestankom Hitlerja z dr. Tisom, katerega so spremljali predsednik vlade dr. Tuka, notranji minister Sanjo Mach, obrambni minister general Čatloš, navzočna pa sta bila tudi nemški zunanji minister dr. Ribbentrop in maršal Keitel, so vzeli v pretres vsa politična in vojaška vprašanja, ki so nanašajo na razmerje med obema državama, združenima po volji usode. Pri izmenjavi misli se je pokazala popolna skladnost pogledov. Pri teh razgovorih se je vnovič potrdila volja obeh narodov, da bosta nadaljevala boj za osvoboditev Evrope pred nevarnostjo boljševizma in ameriškega boga-taštva, ki dela z njim z roko v roki. prav do končne zmage. Tako se bodo lahko ustvarili pogoji za popolno neodvisno življenje evropske celine na temelju resničnih koristi narodov, ki na njem prebivajo. Poglavar slovaške države, predsednik vlade :n ministra za notranje zadeve in obrambo ter njihovo spremstvo 60 se potem udeležili obeda, ki ga je njim v čast priredil Hitler. Z nemške strani so bili navzočni razen Hitlerja, zunanjega minjstra Ribben-tropa. maršala Keitla, tudi načelnik tiska dr. Die-tricli in druge visoke vojaške osebnosti. Zvečer pa so bili visoki slovaški zastopniki gostje nemškega zunanjega ministra. Obred velikega petka v Vatikanu Vatikansko mesto, 24. aprila. AS. V Sikstinski kapeli 60 imeli včeraj svete obrede velikega petka, pri katerem je bil tudi sveti oče. Pri obredih so bili še sv. kolegij, diplomatski zbor pri 6veti stolici, člani družine Pacellijev, rimski patricij, dostojanstveniki papeževega dvora, nadškofi, škofi in cerkveni prelati. Papež Pij XII. je v rdečem pluvialu \\ Nemška letalska ofenziva na vzhodu Berlin, 24. aprila. AS. Izvedele so se naslednje podrobnosti o včerarajšnjem delovanju nemškega letalstva na južnem odseku vzhodnega bojišča: Preteklo noč je močna skupina nemških bombnikov poletela nad pristanišče Poti in ga bombardirala. Pristanišče je poleg tega, da ima velike petrolejske naprave, važno pomorsko oporišče za Sovjete, ker leži 100 km severno od Ba-tuina in ker tudi v najostrejši zimi ne zamrzne. Napad, izveden v jasni noči, je boljševike popolnoma presenetil, tako da protiletalsko topništvo ni moglo ustaviti nemških letal. Nemška letala so lahko neovirano prispela nad cilje in jih obsula z bombami, kjer so takoj nato v raznih delih mesta izbruhnili požari. Zlasti na vzhodnem delu pri- stanišča so bili zelo prizadeti magazini in vojne naprave. Skoraj popoinomn so bile uničene pristaniške naprave ter ladjedelnice. V okolici Po-tija so bilo razdejane tudi vojaške kasarne. Na stotine nemških letal je napadalo Poti in sovjetske prometne zveze ter premikajoče se sovražne čete južno od Novorosijska. Medlem ko so strmoglavci obmetavali svoje cilje z bombami vseh vrst. pa so bojna letala spuščala svoj tovor na motorizirane in pehotne sovražne kolone, težka bojna letala pa so streljala na sovražno topništvo. Skupine nemških letal so bombardirale tudi boljševiške ofenzivne priprave med Novorosijskom in Gclendži-kom ter zadale sovražniku hude izgube. in s srebrno mitro vodil običajni 6prcvod, ki so je pomikal proti svetemu grobu v kapeli 6v. Pavla, ter se potem odpravi! v Siketinsko kapelo, kjer je kardinal bral masni obred velikega petka. Kapucin pater Giovanni da Baggio je imel poslednjo postno pridigo, v kateri Je govoril o trpljenju našega Gospoda. Potem so na oltarne stopnice položili relikvije sv. križa, spravljene v posebno kristalno posodo v obliki križa. Pij XII. se je nato sezut približal sv. križu ter ga poljubil in se vrnil k svojemu sedežu. Potem so še kardinali, škofje in prelati papeževega dvora sezuti pristopili in poljubili sv. križ. Nato se je zbrala procesija, ki se je pomikala k sv. grobu, od koder je sv. oče ponesel Najsvetejše v Sikstinsko kapelo. Nato se je obred velikega petka nadaljeval in po použitju svetih podob se jc 6v. oče spet umaknil v svoje zasebne prostore. Dr. Budak —■ novi hrvatski zunanji minister Zagreb. 24. aprila. As. Poglavnik je s svojim ukazom imenoval dosedanjega hrvatskega poslanika v Berlinu dr. Mila Budaka za zunanjega ministra namesto dosedanjega ministra dr. Mladena Lorkovičtt Dr l.orkovič bo obdržal naslov ministra in je bil imenovan za člana državnega sveta, Stran 2 »SLOVESLC«, nedelja, 25. april* 1SM3-3UU. ». 91 Akademik R. Jakopič na zadnji poti Visoki komisar je z vencem počasti! pokojnikov spomin Ljubljana, 24. aprila. Veliki mojster palete, 6likar in akademik Rihard Jalgipič je včeraj ob 1580 krenil s svoje umetnostniskih in drugih doživljajev polne poti na zadnjo pot z Žal na Božjo njivo pri Sv. Križu. Veliki petek. Pokojnik je dostikrat izražal za navadnega človeka nerazumljive nazore, kako ee prav za velikonočne praznike v prirodi menjavajo barve in kako jih je treba doumeti. Želel je, da bi bil besedo predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Milan Vidmar, ki je res v kratkem in resnično klasično jedrnatem govoru izrazil pomen Jakopiča za slovenski narod, poudarjajoč njegovo slovensko svojstvo, kri od naše krvi. Omahnila je njegova roka, ki je ustvarjala mojstrska dela, ostal pa je duh, ki bo bival vedno med nami in katerega naš narod ne bo nikdar izgrešll. Z Žal je nato krenil izbran žalni sprevod na pokopališče. V sprevodu za krsto so šli najprej sorodniki, zatem zastopnik Visokega komisarja, nato pa še mnogi najodličnejši zastopniki našega javnega življenja, tako člani Akademije s predsednikom dr. M. Vidmarjem, rektor univerze dr. Milko Kos z mnogimi univerzitetnimi profesorji, predsednik Narodne galerije dr. Fran Win-disehor, zastopniki tiska, tako predsednik Novinarskega društva in glavni urednik »Slovenca« g. H. Jurčec, in drugih kulturnih društev, gledališki veteran g Danilo, v zelo velikem številu pa v Ljubljani živeči likovni umetniki. Po opravljenih cerkvenih molitvah se je ob grobu velikega pokojnika poslovil v imenu Društva likovnih umetnikov predsednik g. Saša Santel, ki je med drugim poudaril: Dragi Jakopič! V imenu Društva slovenskih Proslava Marconljevega rojstva SI Visoki komisar je odredil, da se bo jutri, a v nedeljo, dne 25. uprila, proslavila obletnica M rojstva G u g 1 i e 1 m a Marconija, z obeša- g njem zastav na javnih poslopjih. i,: 19 ^ ta 9 R DALE CARNEGIE g Kako si pridobiš prijateljen Imenovanje onega uradnika pa ni bilo takoj zadnja Mrene P»tr.v. -.h »taovih J.»o», «11- j Ti.to o2l,' Sli k.rjev iu kiparjev. Tvoje in,o n, h,le — ime na- g »«». »J ,e,Tb„,t™ »oboe. Jeap, na-Sega najm.rtaUi.lle«. tovariš« -- bilo vet kot g, >»'■ ^ S,™njV. »elo hudem bo- Sf:,£SSe.tno SSSL I S =2 r i"p2." rsM "S ti" l- i« »»>. - ^ »»■*- „ _____a, n DOStelllK UCFUIVltJ iu vj. oauivi ivvri j/i — n »uliil štva je nato očrtal v glavnih obrisih pokojnikove O posieijn borbe za razvoj in napredek našega sodobnega li- g Hurok, eden najbolj znanih ameriških lmpre-kovnoumetniškega življenja. ■ sarijev, je moral neštetokrat uporabljati vso svojo Tiho so se nato mnogi slovenski umetniki po- ■ diplomatsko sposobnost in umetnost nad svoje-slovili od pokojnikovega groba. Naj bo velikemu ■ glavimi umetniki, nad Šaljapinom, Izadoro Dun-umetniku lahka naša zemlja, ki jo je opeval v ne- g canovo, Pavlovo. 'ikovniiTumetalkov Ti izročam, nepozabni mojster, | smrtni pesmi svojih barv. Jg Šaljapin, eden največjih basistov na svetu, je g bil ros zelo težak problem. Bil je tako razvajen, da —i—hib--O bi njem izgubil živce celo potrpežljivi Job. ® Poklical je na primer zjutraj Huroka in mu B > I!-«.« XI OB H rekel: »Danes mi je nemogoče peti, ker me boli »Krima linea«j Sli ca u grlo.« Hurok pa ni začel z njim debatirati. Z umet- K. Putrih in Zd. Kalin: Posmrtna maska mojstra Jakopiča. pokopan prav na dneve, ko se pokažejo vse pomladnega prerojenja poine barve v najpisanejši krp.-oti. Hojen je bil aprila in ločil se je s tega sveta v aprilu. Opoldne je bila krsta s pokojnikovim truplom prepeljana na Zale v kapelico sv. Jožefa. Tam so se mu do zadnjega poklanjali njegovi prijatelji in znanci, umetniki, priprosti ljudje, ki eo znali ceniti pokojnikovo plemenito dušo in tudi odličniki ljubljanskega javnega življenja. Že mnogo pred napovedanim časom pogreba so se zbirali vsi odlični pokojnikovi prijatelji, znanci in zastopniki raznih prosvetnih korporacij, da so pokojnika še pokropili. Ob krsto je bilo položenih več lepih in veliko čast pokojniku izražajočili vencev, tako v prvi vrsti krasen venec Velikega komisarja eksc. Emilia Graziolija, mestne občine ljubljanske, dr VVindischerja kot osebnega prijatelja, Akademije znanosti in umetnosti in še nekateri drugi. Stolni kanonik dr. Tomaž Klinar je najprej opravil ob največji tišini prve pogrebne cerkvene molitve pred kapelo in pozneje pred glavnim porta-lom. Po molitvah je povzel pokojniku v 6lovo prvo Pred zadnjim dejanjem italijanskega prvenstva V nedeljo bodo zaključili v italijanskem državnem nogometnem prvenstvu z igrami letošnje sezone. Na vrsti je 30. ali zadnje kolo. Vse do zudnjega ie ostalo vprašanje prvaka odprto: Torino ali Livorno? Prvi vodi z 42 točkami, Livorno pa zaostaja za njim samo za eno. Tokrat ima vodilno moštvo lažjega .tekmeca, čeprav mora na tuje igrišče v Bari. Vse prognoze govorijo v prid Torinu in samo tedaj, če bi tekmo izgubil (kar bi pomenilo ve-"iko senzacijo) in če bi Livorno na domučem grišču premagal Miluno, bi bil Torino ob po- Trenutni položaj v prvem raz redu je raz- viden z naslednje Torino 29 razpredelnice: 19 4 6 67 31 42 Livorno 29 17 7 5 49 33 41 Juventus 29 16 5 8 73 49 37 Ambrosiuna 29 15 4 10 52 34 34 Genova 29 14 5 10 59 51 33 Milano 29 10 9 10 38 41 29 Bologna 29 12 4 13 50 36 28 Atalanta 29 11 6 12 32 41 28 Roma 29 12 4 13 36 48 28 Fiorentina 29 U 5 13 53 61 27 Lazio 29 9 8 12 53 57 26 Bari 29 7 10 12 24 37 24 Vicenza 29 7 9 13 30 42 23 Triestina 29 4 14 U 30 40 22 Venezia 29 7 8 14 30 45 22 Liguria 29 7 6 16 33 63 20 Lazio — Atalanta, Bologna: Bologna —- Liguria, Bari: Bari—Torino, Milan: Ambrosiana—Venezia, Livorno: Livorno—Milano, Torin: Juventus —Vicenza. Genova: Genova—Fiorentina, Trieste: Triestina—Roma. Ta številka prinaša vrsto aktualnih člankov, g niki se vendar ne sme tako ravnati 1 Rekel je. kakor načelni članek »Verovati v Boga, v Musso- » »Kakšna škoda! Revež! Takoj grem zbrisat vaše linija in v Zmago«, članke o novem Tajniku Car- g ime. Absolutno ne smete peti! Stalo vas bo sicer lu Soorzi, več člankov o delu in o 21. aprilu kot n nekaj tisoč dolarjev toda vi morate paziti pred-simboličnem dnevu dela, o novem redu, o socialni a vsem na svoj ugled.« politiki fašizma, poleg tega več prispevkov soci- 8 Šaljapin Je zavzdihnil in rekel: »Morda se bom alne in ekonomske vsebine ter razna poročila Jj zvečer bolje počutil. Pridite k meni ob petih, in večjega in manjšega obsega. a takrat se bom odločil.« Ob petih pride Hurok k ■ šaljapinu, mu ponovno razkrije svojo žalost zaradi g, njegove nerazpoloženosti in 6e mu ponudi, da zbri-E še njegovo ime. Šaljapin pa je vnovič zavzdihnil Izpred vojaškega sodišča S fcJ^S?1116 k meni poznele' morda se bom Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani sta bila a Ob pol osmih je slavni basist pristal na na-obsojena na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi po- g stop, toda pod pogojem, da ga Hurok opraviči pred sledicami Skrjanec Janez, doma iz Pijave, rojen H občinstvom. Hurok je pristal, kajti vedel je, da je 21. II. 1908, bivajoč v Dobrniču, ter Omahen Pavle, M to edini način, kako spraviti Šaljapina na oder. rojen °6 lil. 1901, delavec, bivajoč v Zgornji Za- S Vsak človek na svetu si vroče želi simpatij. Že dobrovi. Oba sta bila obtožena protidržavnega in B otrok takoj pokaže svoje poškodbe, da bi vzbudil prevratnega delovanja Omahen je bil posebej ob- j* sočutje in usmiljenje pri velikih ljudeh. Iz istega tožen da je pustošil in klal v okolici Št. Ruperta, H nagiba govore tudi odrasli zelo radi o svojih ra-Trške gore in Sv. Križa, potem da je pripadal ■ nah, o svojih nezgodah, o svojih boleznih, o svo-oboroženi komunistični tolpi ter prevratni orga- B jih kirurgičnih operacijah Vsi bi radi želi sočutje nizaciji, dalje da je stregel po življenju pripadni- g in usmiljenje zaradi svojih resničnih ali namislje-kom italijanske vojske. Prav tako je bil Škrjanec h nih nezgod. .... , obtožen pripadnosti k prevratni organizaciji, član- H Ce torej hočete pripraviti koga, da deli z vami stva in oboroženi komunistični tolpi ter teroristič- g vaše mnenje, uporabljajte naslednje pravilo: nega delovanja proli javnim napravam. n Bodite naklonjeni idejam in željam drugih! __ M Klic, ki se mu vsi tako radi odzovejo. Srbske banke. Donavska banka v Beogradu g Vsi ljudje imamo vedno zelo dobro mnenje o Neznanec v Valvolcianl »II Piccolo di Trieste« z dne 9. marca poroča o najdbi nekega ranjenega neznanca v okolici Val-volciane. Takole piše: 3. marca ob 6 popoldne so našli v okolici Valvolciane nekega moškega v nezavesti, starega kakih 30 let, krepke rasti, plavili las. Neznanec je bil prepeljan v bolnišnico v Gorizii, ker je imel na glavi rano. Pri njem niso našli drugega kakor fotografijo, prazno listnico ter listek, na katerem je bilo napisano s svinčnikom: »Kos Uršula«. Policijske oblasti mislijo, da gre za zločin, ker ima neznanec videz miroljubnega in bogatega trgovca. Do danes neznanec ni mogel spregovoriti besede in zdravniki se boje, da je izgubil možnost govorjenja. »II Piccolo di Trieste« prinaša tudi fotogra fijo najdenca. Iz fotografije ter iz imena »Kos Uršula« pa se da sklepati, da je neznanec najbrž Vinko Škerlj iz Male vasi pri Ježici. Slika namreč odgovarja zunanjemu videzu Vinka Škerlja, »Kos Uršula« pa je dekliško ime njegove matere. po naivišjih dnevnih cenah kupuje ali zamenja za vrvarske in tkalske izdelke TOVARNA in se smatramo za dobre, ljubeznive in altrui-1"oL k„„i,o Či Iot.1 J H stične. Vsi: od razbojnikov iz preteklih časov pa do :LTpošft%o^eabanke,0v B^adutn ^ g-dobnega Al Capon^ja. Pief nt Morgan je ved-njoresavske gospodarske banke zvišala R]avnico " no reke^ da človeka priganjata k delu dva nagiba: od 12 na 25 mili j. din, izkazuje za lansko leto g eden teh^ nagibov je resničen, drugi pa ima samo čistega dobička 2.2^ Vloge so la-g^^VSSff treba govoriti. Toda ni narasle od 25.5 na 75.5 milij. din. B ker emo kone<. ^ ldeaJtetlt £ praVi ^ mi. EH slimo na te plemenite in dobre nagibe, [j Kadar koli hočemo kaj doseči, se eklicujmo Bi nanje in bomo na splošno dosegli vse, kar hočemo. Nek stanovalec je sporočil hišnemu lastniku, ' da bo zapustil stanovanje, čeprav štiri mesece pred ■ koncem stanovanjske pogodbe. O tem hišni lastnik W takole pripoveduje: »Bilo je ob koncu zime, in ve-3 del sem prav dobro, da ne bom mogel najti drugega H najemnika pred jesenjo. Tedaj 6em šel k tej etran- ■ ki, a se nisem nanjo razhudil in jo ozmerjal, tem-H več se z njo prijazno porazgovoril. Rekel sem ji: q »Mislim, da nimate resnega namena, da bi zapustili H stanovanje. 2e toliko let občujem z ljudmi, da sem E jih dobro spoznal. O vas imam mnenje, da ste mož IB besede. O tem sem tako prepričan, da hočem na-58 rediti poizkus. Tole vam predlagam: počakajte ne-§ kaj dni in šele nato se odločite. Ce boste prvega H v mesecu še nameravali oditi, vam prisegam, da W vas ne bom prav nič oviral. Priznal bom samo, da jjj sem 6e v 6voji sodbi o vas zmotil. Vendar sem pa H popolnoma prepričan, da ste mož besede in da ne B boste jemali časti lastni pogodbi.« Prvega v meji secu je prišel moj stanovalec plačat najemnino ter H mi rekel, da sta lako on kakor njegova žena miš-g ljenja, da bosta obdržala stanovanje do konca 31 pogodbe. M Ko je pokojni lord Northcliffe videl objavljeno B v kakem časopisu lastno sliko, ki mu ni bila všeč, jjj! ni rekel izdajatelju: »Ne objavljajte te fotografije, M ker mi ne ugajal«, temveč 6e je skliceval na bolj ■ plemenite nagibe, na spoštovanje in na ljubezen, $ ki jo imamo vsi do matere. Takole je rekel: »Proli sim vas, ne objavljajte več te fotografije, ker moji 5 materi ni všeč.« % John Rockefeller mlajši je hotel preprečiti, da M bi časopisi objavljali slike njegovih sinov. Sklice-J| val se je zato na željo, ki jo imajo v splošnem vsi tU ljudje glede otrok. Rekel je: »Dobro veste, kakšni H so otroci. Za njih značaj je zelo škodljivo, če ee S preveč o njih piše.« GROSUPLJE Lanišče in predivo pošljite po železnici v Grosuplje na naš naslov Princesa Helena Orleanska, hčerka pariškega grofa, ki je postala pozneje vojvodinja d'Aosta, bi bila res primerna nevesta za prestolonaslednika, kakor se je zdelo carici Mariji. Ta namig je dala danska kraljeva rodbina, kajti tudi veliki knez Vladimir, prestolonaslednikov najljubši brat, je bil poročen s princeso Orleansko. Pa bi bile zopet, nevšečnosti s to zvezo: zopet je bila tu vera, zaradi katere so imeli pomisleke. Za princeso francoske kraljeve hiše je bilo skoraj nemogoče misliti, da bi se izneverila katoliški veri. Tudi bi ta zakonska zveza v političnem oziru ne vplivala ugodno na francosko-rusko zvezo, ki so jo politiki pravkar pripravljali. Car Aleksander III. pa je imel v mislih še neko drugo nevesto, tiamreč princeso Heleno Črnogorsko, hčerko Črnogorskega kralja, o katerem je rekel nekoč car Aleksander III., da je edini resnični prijatelj Rusije. Princesa Helena je bila prav tedaj dokončala šolo v Petrogradu v zavodu Smolny, kjer so so šolale plemiške hčere. Njeni starejši sestri, princesa Miiica in Anastazija, sia »e šolali tudi v tem zavodu. Ti dve princesi sta se poročili z dvema bratrancema carja Aleksandra III. Milica se je poročila z velikim knezom Petrom, druga ti« 7. velikim knezom Leuchtenbercom. Ti dve visokosti carske dru žine bi bili lahko odprli in izgladili svoji mlajši sestrici pot na ruski prestol. Ta zakon pa bi tudi vsa Rusija pozdravila z veseljem, lepota in ljubeznivost princese je slovela po vsej Rusiji. Tu ne bi bilo ne plemenskih niti verskih zaprek. Princesa je bila Slovanka in pravoslavne vere. Toda ta zveza se ni uresničila. Dvor, ki ni ljubil njenih dveh starejših sester, je spletkaril proti »tretji Crnogorki«. Porabili so za svoje spletke celd slučaj, ko je ena njihova sestra umrla v Petrogradu za jetiko. Govorili so, da je mlada princesa tudi jetična. Te novice so vplivale na carico, po njej pa tudi na carja, in črnogorska ženitev se je razbila. Princesi Heleni pa je bilo usojeno, da bo postala italijanska kraljica: srečno naključje je pač hotelo, da se je izognila strašni usodi, ki je zadela rusko carsko družino. Prestolonaslednik je krotko čakal, kako bodo ukrenili njegovi starši. Toda ruska družba si ni delala skrbi zaradi njegove ljubezni, ta družba je namigavala na druge simpatije, spravljala ga je v zvezo z neko dvorsko plesalko... Prav zaupnim osebam na dvoru je bilo znano, da je prav carska dvojica želela, da bi se prestolonaslednik »zamotil« ž omenjeno osebo, da bi ga tako odvrnili od nekaterih njegovih sorodnikov, ki bi ga bili še vse hujše pokvarili in po-hujšali. Vse to se je dogajalo v začetku 1. 1894., ko se je carju Aleksandru III. bolezen poslabšala in je bilo pričakovati, da bo prestolonaslednik vsak čas poklican na prestol. Bil je 26 let star in vprašanje ženitve je bilo nujno. Ko so ga starši vprašali, ali se je že odločil, jim je odgovoril, da je že dolgo odločen1. Car in carica sta potem pristala na poroko s princeso Alikso. Treba pa je bilo premostiti še neko dmgo oviro, ki se je zdela vsem nepremostljiva: bilo je to vprašanje vere. Mogoče, da je bilo prinresi kolikor toliko težko ob misli, da so bo morala odpovedati svoji veri. Toda ona se je bila odločila, da se bo poročila edino le z možem, ki ga ljubi. Da bi dali mlademu paru priliko, da se razgovori o svoji bodočnosti, so poslali prestolonaslednika, da bi zastopal svojega očeta pri poroki brata princese Alikse, ki se je poročil z Viktorijo Melito Saško-Koburško. Zaradi tesnih zvez z angleško, rusko in nemško vladarsko družino, se je nabralo na dvoru veliko število kronanih glav in visokih oseb, med drugimi sta se odzvala povabilu tudi angleška kraljica Viktorija in nemški cesar Viljem II., bližnja sorodnika novoporo-čencev. Ker car sam ni mogel na pot, je jH>slal svojega sina, da bi ga zastopal na poroki hčere svoje seslre. Prestolonaslednik je odpotoval v Koburg, mesto v Nemčiji, kjer je bila poroka. Le malo oseb je vedelo, da bo prestolonaslednik navzoč pri poroki. Vse se je vršilo na skrivaj. Sorodniki princese Alikse in kraljica Viktorija so bili zelo navdušeni za to zvezo. Prestolonaslednik je dospel v Koburg 16. aprila. Naslednjega dne se je prvič sestal s svojo izvoljenko. Naj nam v naslednjih vrsticah sam pove, kaj je občutil, ko jo je zagledal. »Dne 5. aprila (po rus. koled. 17. aprila). Torek. Moj Bog, kakšen krasen dan! Po zajtrku, okoli 10-ih smo se sestali v palači tete Fle (velika vojvodinja Elizabeta), Erni (veliki vojvoda Hessen-ski) in Aliksa. Ona je postala zelo lepa, toda zdi se mi žalostna. Pustili so naju sama, Zdaj sva pričela pogovor, ki sem si ga tako želel, ki sem ga tako težko pričakoval in se bal obenem. Govorila sva do opoldne, toda brez prave odločitve. Ona se je vedno izgovarjala, da ji je hudo zaradi tega, ker bi morala menjati vero. Sirota se je veliko jokala. Vendar sva se razšla precej pomirjena...« Naslednjega dne je zapisal: »Dne 6. aprila... Aliks je prišla. Zopet sva so pogovarjala. Danes je bila že bolj popustljiva glede vere. Je že to velika sreča, da me želi videti in da hoče govoriti z menoj.« -iS Zveličat naš je vstal /j groba, fikluja! & "Oslikoriočni žrtvi Velikonočni žrtvi hvalnice pojte, kristjani! Jagnje je ovce rešilo: Kristus — nedolžni — je grešnike spravil z Očetom. Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja je mrtev — in — živ kraljuje! Povej nam, Marija, kaj si videla nn poti? Grob Kristusa živega in slavo sem videla vstalega, angelske priče, prtič in povoje. Vstal je Kristus, upanje moje, pred vami pojde v Galilejo. Vemo: Kristus je res od mrtvih vstal, Ti, o Kralj zmagoslavni, pa se nas usmili. Amen. Aleluja! (Stara srednjeveška himna.) KUGA, LAKOTA IN POŽAR 0 VELIKI NOČ11680 in1798 Kuga, ki je tako strašila po srednjem veku, nam jc skoraj povsem izginila iz spomina. In vendar je bila časih nekaj tako strašnega, da so se ljudje stresli že ob samem spominu nanjo. Leta 1680, prav o veliki noči. je ta huda morilka razsajala v Celju, tako da je bilo mesto povsem zaprto. Nihče ni smel iz mesta, vse obhajanje velike noči je bilo prepovedano. V najhujši potrtosti so meščani ždeli v svojih hišah in so vdano čakali, da kuga tudi njih po-bere. Kužni bolniki niso smeli iz hiš. Zdravila so prejemali javno, v dolgih žlicah, ki so jim jih dajali skozi okno in prav tako so skozi okno delili tudi sv. zakramente za umirajoče. Za mnoge mrliče ni bilo v mestu že nobenih krst več. Kužne mrliče so s krampi vlačili iz hiš in jih metali v velike jame zunaj mesta. Sleherna hiša, kjer so bili kužni bolniki, je bila zaznamenovana z belim križem in je bila 40 dni zaprta. Ker ie kuga le še dalje divjala, so Celjani v svoji nudi stiski poromali na bližnji grič in so ondi med molitvijo in jokom postavili lesen križ in se zaobljubili, da bodo ondi postavili cerkev v čast sv. Jožefu, če jili bo rešil kuge. Nato je kuga zares začela pojemati. Na belo nedeljo leta 1681 so slovesno blagoslovili temeljni kamen za cerkev sv. Jožefa. Že čez leto dni je bila cerkev dozidana, in 2t. novembra 1082 je v njej že bral prvo sv. mašo mestni župnik Graff. Po hudi in dolgi zimi leta 1797 je nastopila zgodnja, lepa pomlad. Vse je zelenelo in cvetelo in Celjani so vsi veseli pričakovali velike noči. Bilo je na veliki četrtek. 5. aprila 1798, ko se je po mestu razlegel krik: »Gori! GoriJ« Ljudje so vsi zbegani tekali po ulicah in nihče ni vedel, odkod je veter prinašal ogorke. V minoritskem samostanu, kjer so bili v oskrbi ranjeni vojaki iz Italije, so ženske tako nerodno ravnale z razbeljeno mastjo, da so se saje v peči vnele in je bilo kar koj vse poslopje v plamenih. Mimo tega pa je biio na podstrešju še vse polno vojaških tornister s patronami, ki so se seveda vnele, začele frčati na vse strani in raznašale ogenj po svoji okolici. Kot bi trenil, je bilo vse mesto eno samo morje plamenov in niti misliti ni bilo nn gašenje ognja. Meščani so si komaj rešili golo življenje in so morali praznih rok gledati, kako se jim uničuje njih lastnina. Od 192 celjskih hiš jih je ostalo samo 6, ki so bile po požaru 1. 1794 krite z opeko. Zgorel je minoritski samostan s cerkvijo in župniščem vred. Štirje novi, 2900 funtov težki zvonovi, so se od vročine raztajali, in raztopljena kovina je lila po cerkvenih vratih nizdol. Prav tako je zgorela stara, gotska mestna hiša z vsem arhivom. Le nekaj listin so kasneje našli med smetmi v kleti. Poginilo je mnogo živine, pomrlo več ljudi in zlasti otrok. Škoda zaradi zgorelih hiš, živil, oblačil in drugih dobrin so cenili na 341.617 goldinarjev. Ker so se bile zaloge živil sežgale in je bilo prebivalstvo brez vseh sredstev, je grozila tudi lakota. A prav na veliko nedeljo so poslali graški trgovci 600 goldinarjev za pomoč v prvi sili. Da bi omogočili novo zgrajo hiš uničenega mesta, so se zučele zbirke v denarju in sicer povsod v državi. A le počasi je začelo mesto spet oživljati. Še dolgo zatem so bili opazni sledovi požara iz dni velikonočnih praznikov leta (798, in obubožani meščani so si le z največjim trudom ohranili življenje in si postavili novo mesto. PRtdGI KRAJI • PR^GG NAVA^G —gm J€PILNIK IZ AZIJ€H^ Neokusne stvari...? Azijski jedilni list je povsem drugačen ko J njega imajo riz. naš. Ne glede na to, da se človešku prehrana Vzhoda je dejal ravna predvsem po podnebju in da je navezana na tiste proizvode, ki mu jih lahko nuja bližnja okolica, pa odločajo tudi navado in šege. Krog ra\nika bi pač ne bilo mogoče živeti, če bi jedli svinjsko pečenko iu krompir, ondotni ljudje se zatorej preživljajo z mnogo bolj preprosto hrano pa so vendarle žilavi in krepki. Medtem ko telita nuš povprečni moški po 70 kg, tehta uzijski človek le 50 do 55 kilogramov. In zato potrebuje naš človek na dan do 3500 ku-lorij, v Aziji pa le 1800 kalorij, lako daje na Daljnem Vzhodu meso le t odstotek moči za telo, pri nas pu ga potrebu jemo 20 do 40 odstotkov. Naša preskrba z beljukovinasto prehrano izvira iz 5+ odstotkov rastlinskih živil in 46 odstotkov živalskih proizvodov (mesu, mleka, rib). Na Japonskem pa sestoji prehrana iz 69 odstotkov rastlinskih živil, 30 odstotkov rib in I odstotka mesa. Na leto porabi pri nas vsak človek 21 kg živalskih maščob, na Japonskem pa le I V\ kg, saj uživa jo ondi nuj več rastlinske maščobe (soja!). Presnega muslu porabi na Japonskem vsak človek le po 30 gramov, sira sploh ne jedo, prav tako ne marajo kravjega mleku in ne govejega mesa. Tudi jajca niso zaželena jed. Kitajec porabi, na primer, le po 5 do 6 jajc na leto! Nu Daljnem Vzhodu tudi ne jedo sadja in ga uživajo le prav majceno količino v primeri z nami. Prehrana japonskega vojaka Juponski vojaki prejemajo v mirnih časih po 660 gramov rižn in 210 gramov j cšpren j u na dan in pa denar. Sleherni vojak si lahko k tem živilom dokupi še vse drugo. V vojni pa ne dobi vojaštvo nobene plače in prejemu le kuhana jedila, a riž si japonski vojak navadno sam pripravi. Vsakdanja prehrana je približno tukalc: Zjutraj dobi vsak japonski vojak fižol soju s slanimi slivami ali z redkvijo in še čaj. Opoldne 200 gramov ribe s prikuno, sojino omako in sladkor. Zvečer ribo ali meso v obliki omlete z moko in sočivjem. Ruzen tega dobi še vsak vojak na dnn po 15 gramov stlačenega fižola, 20 gramov sladkorja, 3 grame čaja in 5 gramov soli; na teden pa po 4 desetinke litra riževega vina, 120 gramov sladkarij in 20 cigaret. Na dan mora zaužiti vsak vojak 3600 kalorij, torej še enkrat več kot civilisti. Vsakdanji kruh 1000 milijonov Največji del človeštva, skoraj vse azijsko prebivalstvo, ne jiozna našega žita. Namesto Neki poznavatelj Daljnega du ima Vzhodna Azija trojo najboljših stvari na svetu in sicer najboljšo pijačo — čaj; najboljšo obleko — svilo, in najboljše živilo — riž. Ze več ko 5000 let pridelujejo ondi riž, ki izmed vseh žitaric vsebujo škroba. Imamo vodni riž in suhi riž; pr- vega pridelujejo iz zemlje, ki jo preplavijo z vodo, drugega pu na gorskih pobočjih. Mimo tega pa je še kakih 100 vrst riža in sleherna ima poseline dobrine in svoje posebne ljubit telje. Lahko rečemo, da se milijarda ljudi preživlja izključno le z rižem. Na Japonskem pride na vsakega človeka 100 kg riža nu leto in 22 kg ječmena. Ko so Japonci zavzeli Birmo, so si s tem pridobili na leto še do 2 milijona ton riža! zvanim »eksotičnimi«, to Daljnega Vzhoda? Znu- Kuko pa je s tako je z neokusnimi jedili no je že, da na Kitajskem ne pojedo veliko iu jc ' " bolj K blagoslovu je nesla... Mlnka Je hitela pomivati posodo v kuhinji, tako se JI Je mudilo, da bi skoraj pobila lončene sklede. »Kaj le tako hltlS, saj do blagoslova Je šo nekaj ur,« Jo Je pokarala mati. »Moram Sc pripraviti Jerbas In obleko moram vzeti Iz skrinje,« JI Je odgovorila. »Ce lil le vedno bila tnko roč-na. kot si danes. Saj scin rekla očetu, da Id bilo bolje, če bi jim ncsiii Jerbas, kot Rcm en vsa leta doslej,« Jc mrmrala mati. Mlnka Je dvignila glavo. »če nosim Jerbas v rovte ob košnji, ira nesem laliko tuill k blagoslovu,« je v naglici dejala. Dosti so se morali prerekati o Jerbasu. Oče je trdil, da je Mlnka že dovolj odrasla, da lil nesla k blagoslovu, mati pa sc je kot gospodinja čutila zapostavljeno. Pa je obveljala očetova. Mlnka Je bila vesela kot nikoli. Laliko se bo postavila z jerbasom; Raj 8 tem, da sme nesli k blagoslovu. Je lillo toliko kot reči: »('as je, da si zbiraš ženina.« V Izbi je odprla skrinjo In vzela lz nje šumeče svileno krilo. V sončnem siju sc je krilo spreminjalo v mavričnih barvah. Oblačila se Je kot mlada nevesta ln ko si je nadela na glavo še avbl-co, Izpod katero so jI silili melikl kodri, se je sama selil zdela lepa. Ko jc stopila Iz Izbe, Je obstala na pragu. Oče, kt Je ▼ veži nbn-val škornje, se Je zazrl vanjo. »čeden dekllč si, Mlnka.« jI je dobrohotno dejal. »A glej. da se ne prevznmcš. No neseš jerbasa le zato, da se z njim postaviš, ampak da prlnescš nazaj blagoslov, ki pa ga mora spremljati tudi tvoja molitev.« Blati je So pripravila Jerbas, Mlnka pa ga jo pokrila z žlvo-plsanim vezenim prtom. Sama ga Jo vezla v zimskih večerih zato, ila lil mofrla pokriti z njim Jerbas na veliko soboto. Na poti proti cerkvi so se shajala dekleta Iz vasi. Razgledovalo so se, katera je najlepše oblečena, katera Ima večji jerbas In lepše Izvezen prt. Pozdravljala so se, vsa v velikonočnem razpoloženju. Med razcvclimi vrtovi so bile pisane noše kot jahlanovo cvetje ln smeh brhkih deklet je naznanjal, da je res prava velika noč V cerkvi je vsaka položila Jerbas na tla ln med blagoslovom ga je odkrila. Mlnka se Je spomnila na očetov opomin, preden je šla z doma. »Illngoslovl, o večni Oče, ta dar, ki si nam ga dal ti ln daj, da lil nam poljo obilo obrodilo. Prlnesl nam s tem blagoslovljenim kruhom v hišo pravega blagoslova, da bomo vedeli spošto-vatl In ceniti tvojo dobroto,« je bila njena molitev. Odliajaje Iz cerkve, so si dekleta pomagala zadeti jerbase na glavo. Ko Je Mlnka stopila čez cerkveni prag, Je videla med gručo vaških fantov, ki so čakali, kdaj bodo šln dekleta od blagoslova, nasmejani obraz Sarčovcga Joža. Zardela Jc do ušes In skorajda lil jI padel jerbas z glave. »Pa lil ti jaz odnašal.« JI Jc ▼ smehu dejal, ko Je stopil k njej. »Ko si prosila za blagoslov, si morda mislila tudi name?« »Zakaj naj hI mislila nate pri blagoslovu? Prosila sem llnga. naj blagoslovi polja In naš dom.« »Jaz pa sem čakal velike noči, ko boš nesla Jerbas In sem Je pričakal. Tako si lepa danes! Ali pa jc v Jerbasu tudi kakšen plrli za mene?« »Ne SalI se vendar, saj še Rog nI vstal, ("c pa hočeš plrh .. . no, pa pridi jutri ponj.« V nedeljo po vstajenju Je bil Joža že v veži pri Matlčevlh, ko se Je Mlnka vrnila od prorqslJo. Kar srco jI jo zastalo, ko ga Jc zaprledala. »Mati so ml že dali zajtrk, zdaj pa ml moraš datj še ti obljubljeni plrh,« jI je rekel. Mlnka je Izbrala najlepScga In mu ga dala s tresočo se roko. Ko se jc dotaknila njegove dlani, jo v duši čutila mehko toplino. Stopila Je na prag In pogledala po cvetnih vrtovih. V srcu JI Je zaplalo pravo velikonočno veselje ln kakor bi jI duša vstala v novo življenje. in du so torej tudi »slavna« gnila jnjea bolj redka, kot st mislimo. Ta jajca — prvič — sploh niso splošno razširjena po Kitajskem, in drugič, so jako draga in so — tretjič — delikatesa, ki si je ljudstvo ne more privoščiti. Nn milijone Kitajcev jih sploh ne pozna — in kar se tiče njih starosti, so največ po dva meseca stara. Kar pri nas kvasimo o tem, du imajo »gnila« jajcu ik> več let zakopana v zemlji, je sploh neumnost. Na poseben način so shranjena lo po 30—35 dni in so takrat slična siru in imajo tudi tak okus. Kaj pa plavuti morskega volka? Te so sesekljane in je iz njih prirejena juha, ki ni prav nič drugačna ko kaka drugačna ribja juha. — Pu ptičja gnezda? To so gnezda, narejena iz rastlinskih ostankov, majhnih ptičev iz vrste jadralcev. Ti ptiči zlepijo rastline s svojim izločkom, tako da so gnezda trda, a prosojna. Po vsem indijskem otočju nabirajo ta gnezda in jih razpošljejo na leto do 10 milijonov na Kitajsko. Gnezda dajo v vrelo vodo in mešajo, du nastane nekakšna žolica. V to žo-lico zlijejo mesno juho — in juha iz ptičph gnezd je narejena. Vso to je jako dragu, vendar prav nič razburljiva zadeva, ki si jo privoščijo le denarni mogotci. Kitajsko ljudstvo ne pozna ne plavuti morskih volkov in ne gnilih jajc. Te tri delikatese so nn Kitajskem še vse bolj redke, ko pri nus kaviiar — in zato je čudno počemu je pri nas toliko kriku zaradi njih. Kaj pa zelenjava iz morja? Nekatere algo in morske trave so v Vzhodni Aziji dragocena živila, saj vsebujejo mnogo škroba in drugih hranil. Pri kuhi se te rastline jako nakuhajo in pravijo, da imajo slasten okus. V poslednjih' desetletjih jih umetno gojijo, in ker tako naglo rastejo, dajejo veliko dobička. Mnogo je popotnikov, ki pravijo, da je kitajska kuha najboljša na svetu. Ti ljudje, ki so preživeli po desetletja na Daljnem Vzhodu, ne vedo skoraj nič povedati o gnilih jajcih in umazanih ptičjih gnezdili, pač pa nn vso moč hvalijo prekrasne pekingške race, sladko, japonsko riževo torto, čudovita dušena kantonska piščetn, in kraljico vseh pečenk: sludko-kislo kitajsko, svinjsko pečenko. a — a — a g — g — h e — — n -r — črkovnica — a — c — d — e — e— f _ i _ 1 _ 1 _ n — o— o — o— o — o— p — r — s — s — t. Em • ■ « ■ • ■ em • ■ i ■ i t em » « « a < t em « ■ . , , a em . , a i ■ . em Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: mesto v Lombardiji; Odisejev sin; ameriški filozof (t 1882); mesto nn Rivieri; enooki velikan (grška pripov.); ljudski zapeljivec in hujskač. Rešitev črkovnice z dne 24. aprila Rešitev: Dobrova; Odoakar; Podolje; Gol-doni; Tenedos; torpedo. Velikonočni ogenj v cerkvi sv. Groba Ena najbolj redkih velikonočnih navad se je v grški cerkvi ohranila do današnjih dni. To je praznovanje prihoda svetega ognja iz ne-Iies, ki ga v Jeruzalemu obhajajo na veliko soboto zvečer. Tega dne odide patriarh z vso svojo duhovščino v cerkev sv. Groba, kjer se Krakatau rr\lajši Pred 60 leti se je pripetila na ognjeniškem otoku Krakatau, ki leži ob južni konici otoka Jave, ena najhujših nezgod novejše dobe. Od otoka, ki meri 33 kvadr. kilometrov, se je zaradi silnega izbruha ognjenika Krakataua odtrgal na severu otoka velik kos zemlje in je bil potopl jen v morje. Takrat so 6e dvigali v nebo do 20 000 m visoki stebri dima, in zaradi mogočnega valovanja morja, ki se je raztegnilo na tisoče morskih milj daleč, je povzročilo velikanske povodnji predvsem na Javi, zaradi česar je več ko 50.000 ljudi izgubilo življenje. Kasneje se je na zahodnem delu otoka dvignila zemlja iz morja, a leta 1930 se je spet kot otoka nogreznil v morje. Istega leta pa se je pripetilo novo čudo. Prav blizu otoka se je v juniju leta 1930 dvignil iz morja nov, majhen otok. Imenovali so ga »Anak-Krakatau«, to je »otrok Krakataua« ali Krakatau mlajši. Ta ognjeniški »otrok« je bil 8. avgusta 1930 že 60 metrov visok. Drug dnn pa je ta »otrok« kar izginil. Le morje je bilo vznemirjeno, dokler se niso začele ondi, kjer je bil »otrok« izginij v morju, dvigati iz njega gosti oblaki pare več sto metrov visoko. Ko se je para polegla, se_ je »otrok« spet prikazal na dan. Sicer je bil otoček za 50 metrov nižji, a na svetu je le bil. Nič ne vemo, ali ga morje ne bo nekega lepega dne spet požrlo in ga nemara spet dvignilo na svetlol zapre v posebno celico. Romarji, ki čakajo zunaj, nenadoma opazijo, kako švigajo iz celičnih sten živi plamenčki, nakar vsi romarji planejo brž tja in si prižgejo sveče ob plamenčkih, ki so, kot so ljudje prepričani, poslani naravnost iz neba. S plamenom teh sveč si prižgejo zaprte svetilke, ki jih odnesejo v svojo daljno domovino, tako celo na Balkan, v Sibirijo, Rusijo in Notranjo Azijo. V kmetskih hišah potem budno čuvajo ta plamen, ki gori tudi po več let, zakaj pobožni romar, ki ga je bil nekoč prinesel iz svetega mesto, si srčno želi, da bi mu nekoč, ko se bo poslavljal od tega sveta, svetila ob zadnji uri. Da bi si mogli ljudje zagotoviti to možnost, se ne strašijo dolge poti in stroškov za pot v sveto deželo po sveto luč. Celo Sovjetom se v boju proti veri ni posrečilo te pradavne šege iztrebiti iz duš prebivalstva. Velikonočni otok Velikonočni otok (Wnihu), je čilski otok nn najbolj vzhodnem delu Polinezije in ima svoje ime odtod, ker ga je raziskovalec Roggeveen odkril prav na veliko nedeljo, 6. aprila 1. 1722. Ta otok je kakih 3500 km oddaljen od Južne Amerike in je pravi pravcati ognjeniški otok, ki je poln ugaslih ognjeniških žrel in vročili vrelcev. Meri 118 kvadr. kilometrov, pa je navzlic tropskim ploham povsem brez tekoče vode in ima le malo rastlin. Prvotno polinezijsko prebivalstvo tega otoka je štelo več tisoč glav in je častilo knmnitne malike in zgradilo velikanske kamnitne stavbe, preden so prišli tja Evropejci. Ker pa so na otoku divjale večne bitke in je bilo ondi tudi veliko kužnih bolezni, še je prebivalstvo skrčilo na 280 duš. Leta 1888 je otok zasedla čilska država, ki pu je nekaj let uporabljala kot kazensko kolonijo. Še dandanes Je med nami mnogo legend, ki skušajo te in one čudne pojave v prirodi pojasniti z verskimi dogodki in predvsem s tistimi iz velikega tedna. Zakaj listje trepetlike venomer trepeče? Ker je nekoč dala senco bežeče-mu Judežu Iškarijotu in ni svojih listov ob priliki Jezusove smrti odvrglo. Vrba pa jc obsojena, da je večno tako krivenčnsta, ker se je izdajalec Judež obesil nanjo. V cvetu rože pa-sijonkc ljudje še dandanašnji opazijo vse tisto mučilne priprave, ki so z njimi trpinčili Kristusa. Prej je bila pasijonka čisto neznatna plezalka. Ovijala se je križa, da bi Odrešenika varovala spričo pripekajočih sončnih žarkov. Ko so potem križ podrli, so izruvali tudi pasi-jonko. Odtlej vsebuje njen cvet znake pasijona. Kri, ki je curljala iz plove umirajočega Sinu Človekovega, je kapljala na rastlinico, ki je rastla ob vznožju križa. Odtlej ima krvuvorde-čo barvo, ki jo še dandanes občudujemo na mahovki. — Zli duhovi pa živijo v glogu ali belem trnu, ki brez miru blodijo okoli in so zatekajo na varno v bodičasto goščavje. Zlasti po tem duhovom hudo prede v noči na veliki petek. Takrat se naj človek nikar ne približa glogu, zakaj tedaj ječi jo in stokajo zli duhovi v temini grmičja, čigar trni so se nekoč zabadali v Odrešenikovo čelo. vd -.-S Velika noč v dobi 3000 let na dan 25. aprila Letos, 1943, imamo veliko koledarsko posebnost, in sicer to, da je velika noč najbolj poznega datuma, to je 25. aprila. Ta la dan jo bila velika noč pred 57 leti, leta 1886. Od začetka našega štetja do danes, je bilo to 6nmo 16-krat, torej enkrat vsakih 120 let. Po letu 1943 bo tako pozna velika noč v letu 2038. Poglejmo, kdaj pade v 3000 letih velika noč na 25 april: leta 45, 140, 387, 482, 577, 672, 919, 1014 1109, 1204, 1451, 1666, 1734, 1886, 1943, 2038, 2190, 2258, 2326, 2410, 2573, 2630, 2782, 2877, 2945. i Blagoslovljene praznike! Uredništvo in uprava Koledar Nedelja, 25. malega travna: Velika noč, vstajenje Gospodovo; Marko, evangelist. Ponedeljek, 26. malega travna: Velikonočni ponedeljek; Klet, papež in mučenec; Marcelin, papež in mučenec. Torek, 27. malega travna: Hozana Kotorska, devica; Peter Kanizij, spoznavalec in cerkveni učenik. Sreda, 28. malega travna: Pavel od Križa, spoznavalec in ustanovitelj reda; Vital, mučenec; Valerija, mučenica. Lunina sprememba: Zadnji krajec 27. malega travna ob 8.51. llerschel napoveduje spremenljivo vreme. Zgodovinski paberki 25. mali traven: 1. 1864 je umrl v Ljubljani politik Mihael Ambrož, rojen leta 1808. Po dovršenih študijah je prakticiral pri mestnem in deželnem sodišču, služboval v raznih krajih kot okrajni komisar in bil leta 18+8 izvoljen za državnega poslanca. Leta 1849 se je odpovedal državni službi ter postal naslednjega leta ljubljanski občinski odbornik in župan, pa se je županstvu odpovedal, ker je vlada njegovo potrditev zavlačevala, in opravljal v letih 1851 — 1855 službo prvega mngistratnega svetnika. V ustavni dobi letu 1S6I je postni drugič ljubljanski župan ter bil izvoljen za deželnega poslanca. Ob marčni revolucij 1. 1^48 je navdušeno pozdravljal »svo-bodoljubje« Dunajčanov, toda kljub gorečnosti /a Nemce, zagovarjal uvedbo slovenščine v šole in urade ter zahteval od vlnde, da odstrani s slovenskega ozemlja vse uradnike, ki ne znajo slovenščino. Ko je postal v ustavni dobi leta I 1 i TEl. 22-11 KINO Odličen film Iz življenja velikega skladatelja uar- »Rossini« v glav. vlogah Nino Besozzl, Paola Barbara Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 ln 19.30; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30. TEL. KDO SLOGA 27-30 Drama pravega bratstva ln velikega junaštva v veleflmu »Junaki zraka« V glavnih vlogah: Gino Cervl. Antonio Centa. Adriana Benettl. Poleg tega še dokumentarlj: »HALO. KDO GOVORI?« Zaradi ve'ike dolžine filma ob delavnikih samo 3 predstave, ln Bicor ob 2.30, 4.45 ln 7. V nedeljo pa še ob 10.30 dopoldne I IEl KINO MATICA "41 NAS VELIKONOČNI SPOREDI Najboljši pevski tlim pretresljive vsebine ofiarljlve Žarah Leander D©" »Za njegovo srečo« Predstave: na vel. nedeljo ln vel. ponedeljek ob 15, 17, 19.16; ob delavnikih: 17 ln 19.15. MATINEJA: i,* S »Trgovec s sužnjami« Predstave: na vel. nedeljo in vel. ponedeljek ob 10.30 — ob delavnikih pa samo ob 15! m KINO KODELJEVO 41" Prekrasen roman v odlični filmski verziji ..«!?- »Intermezzo« INGRID BERGMAN — LESLIE HOWARD Film zabavnih dogodivščin in lepih tirolskih popevk jap- »Vse zaradi ljubezni« GUSTI HUBER, WOLF ALBACH, RETTY Predstave na oba praznika ob 14.30 in 17.30 1861 prvi slovenski župan, je deial: »Želimo samostojnost na ustavni podlagi brez prekucij.c Pod Ambroževim županovanjem je Ljubljana močno napredovala: izboljšalo in dopolnilo se jo šolstvo, mesto je dobilo plinsko razsvetljavo (leta 1861), kanalizacijo in tlakove. Novi grobovi iku je 27. marca a pokopana na Zala . Urček, vdova po niku. Blag ji s[>omin! bila V Kamniku roj. lJrček t. 1. umrla in h ga. Marija Milohnoja višjem finančnem svet- Henri Ghdon , rature. V torek bomo slišali de a treh k-larsklh mojstrov, in sicer; Italijana Moli-iin Nemca Calla in Ceha Matejko. Predprodaja vstopni« za ta koncert v knjigarni Glasbene Matice. Koncert slovenskega tenorista Miloša Brlšnlka, ki bo v potek, dne 30. t. m. ob 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani bt imel naslednji spored: v prvem delu bo zapel odlični pevce vrsto samospevov i?. domače. kakor tudi iz tujih literatur, ki so uvrščeni v dvo skupini. Velik, ohse/.en koncertni spored, kakor si ga more postaviti le pevec, ki ima vse tehnično znanje in tud glas, da izvede tako težko nalogo Na prvi koncert slovenskega tenorista Brisnika v naši sredi opozarjamo Pri klavir jubo spremljala pevca pianistka Silva Hrašov-čeva. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. Pianist prof. Anton Trost In violinist prof. Jan Slals, združena v Ljubljanski komorni duo. bosta izvajala v ponedeljek, dne 3 maja komorni koncert, na katerega spo- 3. maia Komorni suura i, .... .............. redu so sonate za klavir in violino naslednjih skladateljev: Tartini, Mozart, V orna 6-ka, Szlmanovski. Na koncert, dveh odllcn h naših umetnikov opozarjamo /.e danes, predprodaja bo začela v sredo, dne 28. t. m. v knjigarni Glasbene Matico. Strojepisni tečaji ln posebni stenogrnf. ski - novi eno, dvo- in trimesečni dnevni in večerni - se prično 4. maja. Specialna strojepisna šola: Največja, moderna strojepisni™, raznovrstni pisalni »troji. - I ouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji.obiskovalcev-: Učnina zmern. '^""""^Asto prijave dnevno: Trgovsko učlllšče »Lliristo tov' učni zavod«, Domobranska 15. Inštrukcile - Novi (Turjaški) trg 5-III Dijakom vseh Sol, za vso razredo ln pred inete dajejo ob koncu le a uspešno pomoč po dve uri dnevno dopoldne ali. popoldne diplomirani filozofi. Honarnr nizek. I r-prnvl.ia.io se dijaki za razredne izpito. Pri vatistl (toiie strokoven pouk. I rijave ...,e. no od 8-12 ln od 11-16: Novi (Turjaški) ti-S-I1I. Maturantom gimnazije sporočamo da bomo v začetku maja pričeli tečnje, v kate- rih se bo temeljito poučevala In predelala vsa lična snov, ki je potrebna za višje ln nižje tečajne Izpite. Poučevali bodo brezposelni profesorji. Javite se pravočasno in no zamudite ugodne prilikel Vpisovanje dnevno od 8-12 iu 14—16. — KorepetitorlJ, Mestni trg 17/1. Novi Jezikovni tečAJl Italijanščine, nemščine, angleščine ln francoščine se bodo pričeli dne 10. maja. Zato vabimo, da se prijavite čimpreje, ker se bodo tečaji mogli vršili lo ob zadostnem številu prijavljenjee. Tečaji so oblastveno dovoljeni. Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. — KorepetitorlJ, Mestni trg 17/1. Stenografija je potrebna vsakomur! Novi poletni tečaji se prično 4. maja. Oddelek za začetnike in posebni nadaljevalni te"n (debata in parlamentarna stenografija). Po-rahito svoj prosti čas, da se priučite spretnosti trajne koristi. Posebni tečaji tudi za strojepisje. Strojepisje in stenografija sta najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod Domobranska 15. Sobotni živilski trg. Živahen Je bil živilski trg na voliko soboto. Na trg jo po daljšem presledku prišla gorlzljska glavna-ta solata. Mehke In lepe solatne glavo so bile po 8 lir kilogram. Branjevci so to solato kai hitro poprodali. Trg je bil splošno dobro založen z domačo zelenjavo. Vedno več ie na trgu herivke. Tn in špinača sta hili v velikih nmožinali pokupIJenl. V splošnem pa jc trg kazni navadno sliko, ludi cvetača jo šla dobro v kup. , „„ V Ljubljani umrli od 1«. aprila do "I. aprila 1943. Kavčič Ana. 51 let, tov. delavka, Vidovdanska c. 9; Mervar Marija, roj. Krelncr. vil. Blaha, vdova žel. poduradnlka, Japliova ul. 2; Boneelj Frančiška, roj. Les-kovee. 65 let. vdova vlakovodje drž. žel. v p.. Vodnikova c. 8: fiolko Frančiška, roj. Novak. 85 let, vdova pisarn, sluge. Vidov-dannkii c. 3; Pogafm Marija, roj. A rta«, >» let. upokojenka tob. tovarne. Postojnska ul. 70; Abo Marija, 86 lot, postrežnicn, Japljo-va ul. 2; Mozetič Mihaela, 43 let, zasobmea, Celovška c. 32. Gledališče O p e r a t Nedelja, 25, aprila ob 18: »Thals«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeliek, 26. aprila oh 16: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Torek, 27. aprila ob 18: »Carmen«. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. člana zagr. Opere. Ceue od 40 lir navzdol. I) r a m a t Nedelja, !5. aprila ob 15< »V času obiskanja«. izven. Cene od 20 lir navzdol. Ob 18.30: »Prava ljubezen«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 2«. aprila ob 15: »V časn obiskanja« Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ob 18.30: .V času obiskanja«. Izven. Ce ne od 20 lir navzdol. Torek. 27. aprila ob 17: Prireditev »Orelie-stra Garibaldlna«. Izven. Naznanila RADIO. Nedelja, 25. aprila: 8 Napoved časa. poročila v Italijanščini, 8.15 Koncert Izvaja organist Luigi Kenzi — 10.30 Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Illmu -12 Razlaga evangelija v Italijanščini (o. (I 11. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slo-venščinl (o. K. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasila — 1 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.30 Orkester Celrn vodi dirigent Barziz 7.a — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Oper na glasba — 14.40 Pesmi in napevi — 15 Poročila v slovenščini — 17.16 inž. Novak Viktor: Merjenje in knjiženje v gozdnem go spodarstvu. kmetijsko predavanje v sloveti a?lni — 17.35 Pisana elnal.a — 1» so Poročili v slovenščini — 19 45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini - 20.20 Filmske pesmi izvaja orkester, vodi dirigent 1'otiaiia — 20.50 Kon- cert rad. orkestra ln Komornega zbora vodi dirigont D. M. Sijanee, slovenska glaBba — 21.20 Klasični orkester vodi dirigent Man-no — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Orkester Cetra vodi dirigont Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 26. aprila: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12 20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini - 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 13 10 Poročilo vrnovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini - 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert rad, orkestra vodi dirigent D. M. sijanee, glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Kmetskega tria — 17.35 Pesmi in napevi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 22 Napoved čnsa, poročila v italijanščini — 20.20 Klasični orkoster vodi dirigent Manno — 21.10 Orkes.er vodi dirigent Rizza — 21.411 Predavanje v slovenščini — 21.50 Koncert tria Snntoliquido-Pelliecia-Amfitheatrof — (Ornella Pulili Santoliquido — klavir, Arri-go Pelliceia — violina. Masslmo Amfitlica-trof — čelo) — 22.30 Pesmi ln napevi — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNI?. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo! dr. Plecoli. Bleivvelsova cesta 6: mr. Hočevar. Celovška cesta 62; mr. (iartus, Moste, Zaloška cestn 47; v pone-del iek: dr. Kmet. Bleiweisova cesta 43; mr i'rnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr Ustnr, ftelenburgova • ulica, 7;. v torek: mr. Ba-karčič. Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, lil mr. Murtnayer, Sv. Po-tra eesta 78. POIZVEDOVANJE. Reven fantek jo v soboto popoldne Izgubil suknjič (rekelc) po poti ob Grndašei iz Gline do Trnovega. Posten naiditelj se lepo prosi, dn ga vrne na naslov, ki se dobi v upravi ^Slovenca«. Osebna Izkaznica, lasclapasnre, šoferska Izkaznica ln listnica na ime Novak Janez, Zaloška c. 135 jo izgubljena. BANCO m ROMA BANCA D! INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE I 1 FILIALE v D 1 PODRUŽNICA V LUBIANA Marijin trg 5. telel 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA • VSI BANČNI POSLI DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE Križanka št. 84 1 2 3 4 5 6 7 8 9 H 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 Vodoravno: 1. cerkven praznik, 10. velikonočni dogodek. 19. kraj v Sremu 20. del vojskovanja, 21. žensko krslno imo, 23. lesena stavba. 21. država v Zadnji Indiji, 25. nasprotje smeha, 26. poldrag kamen, 27. obveza, preveza, 28. nemški filizof, 29. glavni Stevnik 80. dol noža, 32. pisalna potrebSSina. 34. bolezen, 36. ud družine, 38. del vratu, 39. posoda, 41. Stevnik, 42. podzemski hodnik. 43. del naslova. 44. otočje v Atlantskem oceanu, 46. Odlscjeva domovina 48. del obleke. 49. vrha žalujka, 52. rt!6 v Grčiji. 54. gr Sko pristanišče, 55. dolžinska mera. 56. divja žtvnl. 57. slovstvena oblika, 58. razdejalka železa. 59. ruša 60. pogojnn Menica. 61. dim, 63. lesonjafa, 63. svetopisomska oseba, 64. tatnrskl poglavar. NavptCno: 1. cvetlica, 2. grško božanstvo, 3. figura, 4. jarem. 5. trgovec, 6. gora v Italiji, 7. reka v Afriki, 8. del obraza 9 kraj na Hrvatskem, 10. bolgarski piastelj, 11. strast, 12. tul, strujn, 13. kraj nn Štajerskem. 14. žensko oblačilo. 15. prebivalec Estonske, 16. suknnpo 17. spomladansko žito, 18. moško ime, 22 egiptovski kapitan, ki je ob.iadral Afriko, 31. klada. 32. kuhinjska poaoda. 33. slovenska revija, 34. oblika gia gola »naviti«, naskok, 35. srbski denar. 36. del pohištva 37. del svota, 38. dan v tednu, 40. suha zemlja, 45. razpoka, 47. vrsta papig. 48. kraj v Slavoniji, 49. gora v Mali Aziji. 50. čut, 51. mesto v soverni Italiji 53. del voza. 54. domača ptica. Rešitev križanke št. 85. Vodoravno: 1 Pilatus — 8. Ita-la — 13. Federer — 20. Abadon — 21. Esrlna — 22. talar — 23 ara — 24. Uisan — 25. Ikona — 26. malin — 27. glas - 28. Azov — 30. Ajtka — 32. lakaj — 84 enotn — 86. ras — 38. Amaro — 41 Timor — 44 Apolon — 48 anntema — 51. Taeil — 53. emisija — 56. namera — 57. 7,oher — 58 epika — 59. pod — 60. Avala — 61. varuh — 62. tlaka — 63. čada. Navpično: 1. para — 2. Iblzn — 3. laso — 4. Ada — 5. tona — 6. unija — 7. sekt — 8 igo — 9 Tina — 10. anali— 11 lama — 12. nta - 13. Fala - 14. Elija - 15. Dana — 16. erg — 17 ralo — 18. Erato — 19. rasa — 29. vatel — 31. Kotor — 33. kotel — 35. nosa« — 36. rana — 37. Rama — 59. mera — 40 raza — 41. tnhu — 42. Mirt — 43. ropa — 45 pika — 46. lipa — 47 nada — 49. nav — 50. Mav — 52. ceh — 54. mik - 55. jod. želi vse m Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erben — Uisal Ivan Homih NAJLEPŠI DEL DOLENJSKE — zemlja in ljudje ob Krki — je podan v knjigi »LJUDJE 0B KRKI« delo mladega pisatelja Jožeta Dularja. Naslednja knjiga »Slovenčeve knjižnice« bo kanadski roman »BLISK« (spisal Cnrwood). svojim ceni. odjemalcem vesele velikonočne pra z n i k e! •»a Zahtevajte povsod nai list! v tem hipu zahruje zunaj veter in skozi zapadno okno prihrumi sonce. >duham, duham človeško meso! kje tiči?« botra pa mu reče: »o zvezda dneva, ves dan letaš po božjem svetu, ni čudno, da duhaš še zdaj človeško meso!« Kmetje, sadite bule! KORISTI razmeroma ogromna količina buč za živalsko krmo, pa tudi za človeško prehrano, 2. bučne peške, ki dajo izvrst no olje in oljnate tropine, prvovrstno močno krmo za živino. Seme in navodila dobite pri tovarni olja Hrovat & Komp., L jubljana Blelureisova cesta la/ill., (v palači Ljubljanske kreditne banke). OTROŠKE VOZIČKE globoke in športne si oglejte nafprvo v veliki izbiri in v domači izdelavi Priporoča Vam v Vašo zadovolinoat M TRIBUN A" - F.lazar Ljubljana - Kariovška cesta št. 4 M Izgubili smo najdražje, umrla nam je naša dobra in nepozabna mama, gospa MARIJA SEDLAK vdova po nadučitolju Pokopali smo jo na veliko soboto pri Sv. Križu. Prosimo tihega sožaljo. V Ljubljani, dne 24. aprila 1043. Žalujoče rodbine: Scdlak, Caspar, Gogala, Mirulinič in Zuvršnik. mmm zavod m trgovino in industrijo LJUSUfsNA, Prešernova ulica tt. 50 Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojnv. naslov: Kredit Ljubljana Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskonipt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits i. t. d., i. t. d. ŠPEDICIJA PROSTO IAVN0 skladišče LJUiUANS PREVZEMA sonce ne reče nič nato, le sede i< k večerji in zadremlje. Ocarinjenle vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to bitro, skrbno in po nainižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja ca rine in vsa pojasnila biezplačno. — Vilhar-jeva eest« 33 (naspro-li nove caiinarnice) -Telefon št. 24 59 Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. — Cesta Soške Divizije 9 (nasproti lovornoiia kolodvora Teieton št. 21-57 VskladiHenje raznega blaga, kakor tudi nohištva v lastnem, mesine tro šarine in uvoznine proslem iavnem skla dišču. Oskrba inkaso-povzetij. — Kotnikom ulica št. l'J (nasproti mesine elektrarne) — Telefon št. 30-7« Percift la KAWEC0 icorre tosl facilmente come una piuma tulia