Stev. 324 TRST, sreda 23 novembra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA 9» aedaljab Id premiki* tk 5, eto pemielffclli «ft t. loae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. aa, nartmce, z aH vale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. mm Za ogla 24. V Trstu, t$, novembra In slovanski prebivalci vseh teh okrajev naj izgubijo pravico do porotnih razprav v svojem jezika, ker so na sedežu porotnega sodišča Italijani v večini ? ! ! Ravno Italijani ne bi se smeli postavljati na okrutno »tališče, češ, manjšine naj se v jeziko nem oziru podvržejo večini, kajti sicer bi oni, kakor najmanjši narod v Avstriji, sploh ne smeli zahtevati, da se njihov jezik v p ošteva ! No, za-se poznajo Lahi prav dobro določbo čl. XIX. drž. osnovnega zakona od 21. decembra l. 1867 in zahtevajo (in tudi vživajo) na podlagi iste popolno jezikovno enakopravnvst celo za tako neznatne manjšine, kakor je laška v Dalmaciji, kjer tvorijo Lahi komaj 2 vsega prebivalstva. Tu se vidi jasno tisto dvojno vlogo, ki jo Lahi igrajo: kjer so v manjšini, kličejo ti ubogi „zatiranci" po enakopravnosti, kjer pa imajo moč v rokah, tam zahtevajo za-se predpravice in postajajo najostudnejši zatiralci. No, „Piccolo" se v svojem članku ne •pira samo na pretvezno moč večine, temveč navaja v podporo svojega stališča tudi zako«. O tem v drugem članku! Dr. O. RybAf. Tajni dogovor med Avstrijo In Italijo? Pariški .Matin" je poročal te dni, da je doznal iz povsem zanesljivega vira, da je na dogovoru, ki se je vršil pred dvema mesecema v Berolinu, prišlo do obnovljenja zveze med Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Podpisana da je bila pogodba, glasom ka- j tere sta si Avstrija in Italija toliko v gospo-! darskem, kolikor v političnem oziru razde-' lili svoji interesni sferi na Balkanu. Albanija in Črnogora da sta prepuščeni Italiji, Makedonija — do Soluna — pa Avstriji. „Vossische Zeitung", ki stoji zelo blizu nemškemu državnemu kancelarju, pa dementira to vest ter izjavlja, da ne abstoji druga, nego samo pogodba trozveze. Dnevne novice. VseuČiliško vprašanje in Čehi. Jutri se po dolgem času zopet otvorijo duri državnega zbora. Na vrsto pride zopet italijansko vseučiliško vprašanje in dr. ŠusteršiČ je že sklical za danes sejo „Slovenskega kluba", ki se bo posvetoval o nadaljni taktiki ia postopanju v stvari italijanskega vseuči-liškega vprašanja. Kakor znano, je prišla vladna predloga o tem vprašenju v proračunski odsek, a vsled slov. obstrukcije ni aioglo priti do nikake razprave. Sedaj hoče vlada poskušati z nova. — „Neue Freie Presse* je p sala te dni, da se je več Čeških poslancev izrazilo, da odslej ne bodo ■ogli več podpirati Jugoslovanov pri eventualni zopetni obstrukciji v proračunskem •dseku Ker je „Neue Freie Presse* že stara in znana intrigantinja, tej vesti ne moremo verovati. To bi stalo tudi v kričečem nasprotju z izjavo dra. Kramafa na nekem shodu v Humpolcu, da Čehi Slovencev v ajihovem pravičnem boju'nikdar ne puste na aedilu 1 Upamo, da se bodo Čehi tudi ravnali pa tej izjavi in da tako postavijo ,N. Fr. Presse" zopet enkrat na laž. Spremembe v narodno - napredni stranki. Novi izvrševalni odbor kranjske aarodno-napredne stranke ima šest pristašev stare ia štiri pristaše mlade struje, med temi tudi g. Adolf Ribnikar, kakor blagajnik. Načelnikom stranke je bil izvoljen dr. Ivan Tavčar. — Dosedanji predsednik Ivan Hribar je odložil načelstvo, ker smatra s tem, da se mu je posrečilo doseči sporazum v stranki, svojo nalogo za dovršeno. Madjarske julijanske Sole v Hrvatski ia Slavoniji. — Julijansko društvo je obelodanilo svoje letošnje poročilo. Iz istega je razvidno, da je društvo vzdrževalo v Hrvat- i ski ia Slavoniji 33 madjarskih šol, katere je letos pohajalo 4859 „madjarskih" otrok aasproti 4821 v minolem letu. Bolgarska carska dvojica na Du-■aju. Iz Sofije: Tukajšnji „Dnevnik" poroča, da pojdeta car Ferdinand in carica Beonora meseca januvarja na Dunaj, da aaknadno čestitata cesarju povodom 80letnice ajegovega rojstva. Obsojen vohun v Srbiji. Iz Belega-grada poročajo : Ogrski državljan Dragutin Moldovan je bil pred nekoliko meseci po sodišču prve instance obsojen na pet let ječe radi poskušanega vohunstva. Moldovan je svoječasno vložil priziv proti obsodbi. — Prizivno sodišče je sedaj povišalo kazen na 10 let ječe. Duhovniki izključeni od finančnih podjetij. Kakor poročajo iz Rima, je papež kdal motu proprio, v katerem pod kanonič-aimi kaznimi prepoveduje duhovnikom vsako udeležbo pri financijelnih podjetjih. Izvzete so konsumne zadruge, posojilnice in drugi slični zavodi pod cerkvenim patronatom. — Papež je izdal to odredbo očividno pod uti-som klerikalnega gospodarskega poloma na Koroškem. Patrijarhat in eksarhat. Iz Petro-jrada poročajo : Grški patrijarhat je zapričel akcijo, da bi se pomiril z Bolgari, ki se abirajo okolu eksarhata. Turški listi tolma-iijo zelo skeptično te possuse zbliževanja. Listi naglašajo, da ne more Turčija protežirati zbliževanja Bolgarske in Grške. Voditelji albanskih ustašev v Črni-gori. Kakor znano, je večje število albanskih ustašev potem, ko so bili premagani po turški vojski, pobegnilo v Črnogoro. Begunci so se nastanili večinoma v Podgo-rici. Črnogorska vlada je posredovala v Carigradu, da bi se begunci smeli brez kazni povrniti v domovino. To posredovanje črnogorske vlade je imelo najboljši vspeh «n te dni so bili vodje Albancev pozvani na Cetinje, kjer jim je črnogorska vlada svetovala, naj se vrnejo v domovino. Vodje so se vrnili v Podgorico, da se tam posvetujejo in odločijo, da li vsprejmejo predlog črnogorske vlade ali ne ? I Razmere na Portugalskem. O priliki proglašenja portugalske republike smo mi pisali, da sreča narodov in držav ni odvisna od vladne oblike, ampak od ljudi in izrekli sno svoje dvome, da-li republika donese portugalskemu narodu zaželjene sreče. In vesti ki prihajajo sedaj iz Portugalske, dokazujejo, da se razmere po proglašenju republike ne le niso nič poboljšale, ampak še celo poslabšale. Uprava, ki je bila že poprej slaba, je sedaj še slabša, ker so re-1 publikanci prisiljeni, da preskrbe svoje pristaše z državnimi službami. Število državnih uradnikov se je skoro že podvojilo. Kaki prihodnjosti gre nasproti Portugalska, jej povsem negotovo, vendar smatrajo vspo-stavljenje dinastije tudi kraljevi prejšni pristaši za nemožno, ker sta kra?j in njegov stric o priliki revolucije pokazala tako malo poguma, da se nista niti postavila v bran, ampak takoj pobegnila. Domače vesti. Čuvajmo svoje! Že večkrat so poživljali slov. listi rodoljube in občine, naj čuvajo svoje prastarine, naj skušajo ohranjati sebi in svojemu narodu domače znameni- j tosti iz narave in iz zgodovine in naj nikakor ne dovoljujejo, da bi kdorsibodi smel odnašati v tujino, stvari, s katerimi se potem drugi ponašajo in okoriščajo. Ponovno so bila naprošena slavna županstva po Go- ' riškem in po Istri, da ne bi dajala kar tako na slepo in brezpogojno tujcem v najem j posamičnih kraških jam, ki krijejo v sebi še toliko tajnega in nepričakovanega. Saj je dovolj, če dovoljujemo tujcem, da pregleda-vajo in raziskavajo po našem ozemlju ! Ali da bi oni smeli kaj odnašati, tega ne smemo nikakor dopuščati! Posebno pa ne, če se ne spoznava vrednosti in pomena najdenih stvarij. Zakaj ne bi se obrnili vsakikrat do naših slov. društev, ki znajo vsaj poskrbeti s strokovnim nasvetom, ako sama ne morejo ali ne utegnejo poseči vmes v korist in čast slovenskega imena. Nočemo tu navajati, kako je že mnogokatera dragocena zgodovinska starina zginola iz arhivov, kako marsikaka izkopina diči daljne in tuje muzeje pod nepravilnim ali dvomljivim napisom, in kako so v nekih znamenitih jamah zagospodarili tujci, ker domačini v svoji neukosti niso vedeli ceniti pomena in vrednosti teh naravnih čudes in ker so se zadovoljili z najmanjim dobičkom v denarju, mesto da bi sebi in rodu ohranili koristi in pravice. Nočemo nikomur ničesar očitati, ko tu v svarilen izgled navajamo iz neke občine na Goriškem dva res žalostna slučaja, ki sta nam dala povod za gornji poziv. Zgodila sta se oba ta slučaja v občini nakelski, ki je sicer glede svoje narodne zavednosti vse hvale vredna, ali, žal, preveč izpostavljena navalu in izkoriščanju od strani „prijateljev narave- vsakovrstne baže, tako, da se jih skoro ne moreta ubraniti. Pred vsem je znano, da se je prepustilo Nemcem ono svetovno znamenito škocijansko jamo; in Čeprav si je občina pridržala pravico odpovedi, so „alpenvereinovci" zagospodarili tam, tako, da preostaja le malo upanja, da bi ta svetovna znamenitost prišla zopet v j domače roke. Kakor nam poročajo, pa se j je ravno v istem kraju ponovil nedavno temu stičen slučaj, ki nas mora navdajati z nevoljo, ako naše informacije odgovarjajo dejstvom. Neki mladi trgovski pomočnik iz Trsta, imenom Savini, si je pridobil, kakor pripoveduje, za samih 100 (reci: sto !) kron 1 vse pravice do neke druge jame v bližini Škocijana, v kateri je zasledil celo shrambo, silno starega in znamenitega orožja iz pra- j zgodovinske dobe. Izkopine iz te jame izkorišča in prodaja omenjeni Savini kar na debelo — kakor sam pripoveduje okolu, in kakor potrjuje tudi „Piccolo" — na Dunaj in sicer za prav mastne novce (govori o 80 000), ker mu drugje niso hoteli dovolj plačati. Če je vse to res, — česar pa ml od tu ne moremo kontrolirati, ker nismo prejeli še nikakega obvestila — moramo le obžalovati, da so se naši ljudje dali zopet enkrat brezpogojno vjeti od bolj premetenega tujca, ki se sedaj smeje v pest. Obžalujemo, da se odnašajo v tujino tolike dragocene znamenitosti, ki jih je skozi tisočletja hranil naš kršni Kras pod svojo molčečo odejo in katere bi bila občina, da le pravočasno zaznala za to, s pametno kupčijsko pogodbo lahko ohranila doma v svojo korist in čast, ker se za take znamenitosti zanima cela sila učenjakov, ki bi vsak čas prihajali v deželo občudovat nje naravne krasote in zgodovinske znamenitosti. Upamo, da dobimo o tej zanimivi stvari še podrobnejih in točnejih podatkov. Skle- 1 pamo pa s pozivom do našincev, naj te i preje, nego sklepajo take pogodbe, obračajo do zanesljivih svojih ljudi, da jim pozneje ne bo žal, ako bodo prikrajšani oni in žnjimi ves narod. Ti Smentana „petizza" I Ko sem te dni čital v „Piccolo" o ljudskem plesu iz leta 1800, sem se domislil, da nam je stara mati večkrat pripovedovala, kaj in koliko vsega se je v starih časih kupovalo za eno samo — petico I „Picculo" je sicer povdarjal, da je knjigo, o kateri je govoril, spisal neki nem-. ški mladenič, a „Piccolo" jo je vendar citiral | le zato, da bi vtrdil italijanstvo Trsta, češ, da je rečeni Nemec opetovano povdarjal tedanje italijanstvo Trsta ! Slovencev menda še ni bilo na svetu, ker je bila okolica tržaška tedaj obljudena — po zatrdilu „Piccolove" avtoritete — le 'z Dalmatinci in Čiči! V Trstu pa ni bilo niti duha o naših pradedih! Kakor rečeno, je bilo vse čisto laško — le ljudski ples so imenovali „11 ballo della petizza" (Ples petice). To označenje pa je izhajalo iz dejstva, da se je plačevalo petico vstopnine. Petica pa je, kakor je Slovencem znano, čisto laška stvar — ker brezdvomno izhaja iz besede „pet" !! Ni pa samo mesto laško, ampak laška je tudi okolica! In zakaj? „Piccolu" pripoveduje: Zemljo, ki jo vidite danes do pod vrhov naše okolice, so Tržačani — pristni Lahi — prinesli iz Istre — iz laške Istre ! Zato je ta zemlja laška! Vprašanje je le, kako so ti bivši dobri Tržačani spravili toliko zemlje v tržaško okolico, ko niso imeli še na razpolago parnikov, vlakov in menda tudi zrakoplovov ne ? ! Ali Šalo na stran I Kakor vidite, se je naš „modri" „Piccolo" malce — osmešil! Hotel je dokazati nekdanje italijanstvo Trsta, in izlegel je — il ballo della petizza! Škoda! Mi res obžalujemo to ponesrečenje imenitnega poskusa, a kaj hočemo, ko je ta presneta petizza pokvarila vse I In pa ti Čiči in Dalmatinci v okolici! Pardon! Ciči so po rodu Romunci — latinci... morda so pa naši okoličani vendar le laške krvi ? „Piccolo- naj poišče — morda najde še kako starinsko knjigo, ki to dokaže! — „E se non ridi di che rider suoli?" Petica. Audiatur et altera pars. Zastopnik tvrdke Schmidt & PelosJ nas je naprosil, da z ozirom na napade na to tvrdko v zadnjih dneh, priobčimo to le njegovo izjavo, da v svojem trgovskem poslovanju nikdar ne dela nikake razlike med Slovencem in Italijanom, da so nje stalni uslužbenci (7 njih) po narodnosti Slovenci, a drugi pretežno Slovenci, da so zavaro- j vani pri „Trž. podp. in bralnem društvu , da tvrdka daja pivo raznim slov. tvrdkam, ne da bi bilo kedaj kakih pritožb. Tipičen slučaj slovenskega odpadnika. Iz Skednja nam pišejo: Ko sem se te dni vozil s tramvajem iz Trsta domov, je medpotoma vstopil znanec naš g. Franza z nekim prijateljem svojim — seveda Italijanom. Na vprašanje sprevodnika: „Dove !a va signor?" — je Franza odgovoril na ves glas: „In paese dei mussi!" (V deželo — oslov!) Vsi navzoči, brez razlike, so kar ostrmeli na taki predrznosti in infamiji! Ali si morete misliti veče drznosti, če kdo prebivalce kraja, v katerem sam živi, na javnem mestu in vpričo drugorodcev pavšalno zmerja z osli in svoj rojstni kraj zasramuje z „deželo oslov" ?! Čim pa vemo, da je ta kraj tudi žaljivcu samemu dal življenje in žnjim plemensko sorodstvo z drugimi prebivalci, potem pa predrznost, prehaja mejo od predrznega žaljenja so-j človeka k pljuvanju na svojo lastno kri. J Moža je dojila škedenjska mati, dekliškim priimkom Godina, a oče mu je bil iz Gračišča v Istri. Vendar nas žali, kakor nas ne bi noben pravi Italijan! Seveda, njegov strup ne doseza višine našega ljudskega in narodnega poštenja. Vzbuja se pa v nas čut grenkega pomilovanja — starišev, ki niso znali drugače vzgojiti svojega sinu. Ali kraj vse naše vzvišenosti nad njegovo — nižino, vedi vendar Tonček, da tudi naše potrpljenje ima nekje svoje meje in da vsaka kri utegne kedaj vzkipeti... Ne zahtevamo od njega, ne da bi nas ljubil, ne da bi nas spoštoval. Na tem ni prav nič. Odkrito bodi povedano to — Tončku. Ali jedno zahtevamo od njega: naj pušča Škedenjce na miru in naj se jih ne dotika se svojim jezikom ! Ruski kružok. Jutri zvečer od 7 30 do 8 30 bo v CM. šoli na Acquedottu št. 22. III. pouk iz slovenščine. Oni ki se žele učiti slovenske stenografije naj se čim prej — vsak večer ob 7. uri zglasijo v omenjeni šoli, da bo možno pričeti s poukom tega predmeta. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Sigetvar" dne 21. t. m. dospela v Solun, kjer ostane 14 dni. — Na ladiji vse zdravo. Koledar in vreme. — Danes: Kle-ment pa p. — Jutri: Janez od križa sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 5*5 Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semterja oblačno. Zmerni vetrovi. — Zelo hladno. _ ! Tržaška mala kronika. Samomor, nesreča ali zločin ? — V sobi, kjer ima v ulici Torre Bianca št. 4, 1. nadstr. svoj sedež delavska zbornica, so našli včeraj zjutraj mrtvega 30-letnega Angela David, ki je baje tajnik omenjene zbornice. Ni še ugotovljeno, če si je David saw vzel življenje, ali se je zadušil vsled plin«, ali je pa bil izvršen na njem zločin. Obveščeno je bilo o tej misterijozni smrti tudi državno pravdniŠtvo. Poskus samomora. Julij Schmidt, star 25, učitelj nemške šole v Škednju si je včeraj z brivno britvijo prerezal žile as levi roki. Prvo pomoč je dobil na zdravniški postaji, ki ga je potem spravila v bolnišnico. Vzrok obupnemu činu je baje srčna hiba, na kateri trpi Schmidt. Drug poskus stmomora. Predsin. je* 21-letni delavec Ernest Stand:n^er, stanujoč v Androna dei Sotterranei št. 3, izpil dozo bakrovega klorurja, da bi se zasfrupfl. Zdravniška postaja ga je prepeljala v bolnišnico. Ni pa hotel povedati, zakaj je ta storil. Žena ušla ! — Kurjač Josip Schweller. stanujoč v Škednju št. 579, je naznanil po liciji, da je njegova žena Marijana, stara 23 let ušla skupaj s svojo ilegitimno 7-letn* hčerko Pctrovskajo Mohorović, pustivši mu pismo. Imtla je pri sebi le 5 K. Dva druga, ki sta izginila. Iz ha-tela Volpich je zginila 24-letna sobarica Frančiška Haar iz VVethmanstadter na Štajerskem. Iz mestne ubožnice je pa izginff 55-Ietai Fran Žerjav iz Liberci. Regnikolski pobalini proti redarjem. — Na pomolu Sanita se je 11-letni pobalia. Fran Cardassr iz Bari, zabaval s tem, da je po tiru suval mal železniški voziček. Opozorili so ga, naj to opusti, pubalin pa se* ni zmenil za svaritev. Tedaj je interveniral redar, ki je pobalina prijel. — Ta se je p* brž izvil in dvakrat brcnil redarja v trebuh Pristopil je drugi redar, ali tudi tega je-drzni pobalin brcnil. Slednjič so ga ugnali-v kozji rog. A ko so ga redarji vedli na v j policijo, sta dva njegova sodruga pričeto* lučati kamenje na redarje. Tudi ona-dr»r sta bila aretirana ~ imenujeta se Dominik Grasso, star 11 let, iz Locorotondo pnk Bari, — Rozarij Spina, star 12 let; iz Ca-tanie. Vsi trije so potepuhi, ki uganjajo veda« i svoja pobalinstva na nabrežju. Bilij so izro- •• čeni t. zv. domači kazni (f?) Črna nehvaležnost! V neki gostilair pri južnem kolodvoru je predvčerajšnjem' zvečer ob 11. uri sedel Ivan Mejak, vsluz-| benec državne železnice, stanujoč ▼ ulici Economo št. 9. Nedaleč od njega je sedel drug mož, ki je večkrat tožil, da ns ve * kam bi šel spat, češ, ker nima denarja: — Mejaku se je dotičnik smilit in mu je ponsdfi, naj gre spat k njemu na dom. Oni se kar tajal samih zahval in je šel spat k Mejaku. : ki mu je dal na razpolago posteljo. Drugo i jutro sta se razšla, a, ko Mejaka ni bilo več doma, je neznanec prišel nazaj in rekel domači gospej, da je na postelji pozabil denarnico s par vinarji. Gospa mu je kar dovolila, naj si gre poiskat svojo stvar. — Lopov pa je ulomil predal omare in vkradel denarnico z 20 kronami. — Na to je pa-begnil. Drzni tat. Ko se je dr. Seitz, sodnffc okrajnega sodišča za civ. stvari, oddaljil k svoje uradne sobe, je vstopil noter nelc tat, ki mu je vkradel zimsko suknjo v vrednosti 100 K. — To je pa že vrhunec drz- -nosti T Izpred sodišča. Radi ubojstva. Včeraj dopoludne se je pred tukajšnjiai porotnim sodiščem vršila razprava proti Josipu Vuici radi ubojstva. Predsedoval je predsednik dež. sodišča dr. Milovčič. Obtožbo je zastopal drž. predsednik dr. ToraJ-čič, branil je dr. Laneve. — Iz obtožnice posnemamo: Dne 20. avgusta t. 1. okolo 10. ure zvečer so šli 4 mladenči pevaje po Corsu. Ko je četvorica šla mimo Greinizove hiše, je naletela na nekega človeka, ki je bil pijan in se je opotekal. Eden^ četvorice je tega človeka hote ali nehote sunil. Nastale je pričkanje, in zdelo se je že, da se vse mirno izvrši, ko je priletel neki 20-letni mladenič, ki se je pričel umešavati. Omeijena četvorica je došleca pozvala, naj se oddalji, ali ta je naglo potegnil nož in je istega z vst> silo sunil v pijanca, 22-Ie*nega težaka Karla Marsicha, ter je potem zbežal. — Marsicha so odnesla na zdravniško postaja, in potem v bolnišnico, kjer je dva dni za rano umrl. Omenjeni došlec, ki je Marsicha ranil, se je zatekel v kavarno „Diana", kjer so g« aretirali in odvedli na policijo. Identificirali so v njem mizarja Josipa Vuica, rojen. 188© in doma iz Mostarja. Na včerajšnji razpravi je Vuica skesana priznal svoj zločin. Zaslišanih je bilo več prič. — Na podlagi pravoreka porotnikov je sodišče obsodilo Vuico na pet let težke ječe. — Obsojenec je izjavil, da vsprejaie kazen. Kazenska razprava proti onim 32 tožencem, ki so obdolženi, da so dne 4. septembra t. 1. (povodoM Y Trste, 28. novembra 1910, „ETMNOtfT- Ai. 324 8tr*n in ♦blska NDO iz Pule) demolirali kavarno .Mmerva", razbili šipe na nekaterih slovanskih zavodih in drugače razgrajali prične pred tukajšnjim deželnim sodiščem dne 29. t. m. in je določena na tri dni. Razprava ge bo vršila v porotni dvorani. Braniteljev bo dvanajst. Naše gledališče. „Kovarstvo in ljubezen". Žaloigra v 5 dejanjih. Spisal Friderik Schiller. Neka tesnoba v prsih nas je navdajala, ko smo šli k nedeljski predstavi. Schiller aa našem odru ? Beseda je zvenela kakor lep sen — toda sen neverjetnosti. Kako bo pač možno uprizorili to lepo delo svetov-aega orjaka? Naše razmere so skromne, eder za uprizoritev klasikov premajhen, garderoba skromna. Kako bo pač vse to izgledalo? Radi in z veseljem konstatiramo, 4a smo bili prijetno iznenađeni. Vse je bilo »a svojem mestu: oder je scenično odgovarjal, garderoba za naše razmere narav-■ost sijajna. In s uprizoritvijo so tudi «og'i biti zadovoljni največji skeptiki. Da-si ima ta žaloigra 8 sprememb, vendar je igra končala že pred polenajsto. To je dejstvo, ki je pri naših razmerah zelo važno, ker ae obiskovalci po predstavi lahko poslužujejo tramvaja. Če tudi ni bila nedelja, je bila dvorana vendar skoro razprodana in tržaško občinstvo iz vseh slojev se je zbralo, da prisostvuje predstavi. Vprizoritev klasičnega dela je za nas gledališki „dogodek" in hvaležni moramo iiti vodstva, da je imelo poguma, da nas je seznanilo s tem umotvorom germanskega genija. Kaj more storiti ljubezen do gledališča, pokazali so nam naši igralci v polni meri. — G. Batina nas je iznenadil s svojim Ferdinandom. V nekaterih momentih se je znal povzdigniti k nivo-u umetnosti; le v časih ga je temperament zavajal, da je bil v momentih afekta premalo razumljiv. Naj se navadi tehnično uporabljati svoj organ, ki mora ravno v kulminaciji priti do popolne veljave (III. dejanje). Tu ima Ferdinand enega izmed najlepš.h momentov. Sicer mu pa radi priznavamo, da je bil v petem dejanju in v »ceni z Lady Milford prav dober. — Gospića Mekindova je bila simpatična Luiza, da-si bi rekli, da jej vesele uloge fcolj „ležijo", nego tragične. Vendar nam je podala Luizo z razumom in ukusom. Tudi ta mlada talentirana igralka napreduje od daeva do dneva. — Lady Milford gospe Dragutinovičeve je bila umetniška kreacija par exellence. Ta vrla umetnica je vedno izvrstna, ker se ugloblja v svojo vlogo, jo proučuje in nam na vsaki predstavi podaja kaj novega. — Interesantni tip ponosne Angležkinie, kneževe ljubice, je bil v rokah gospe Dragutinovičeve umetniški užitek. — G. Ljubič je bil izvrsten Wurm. Zaal je ta pristno „Schillerski" tip izrabiti do detaljev. V prizoru, ko narekuje Luizi pismo, se je Dovzdignil nad vsakdanjo kreacijo. — Miller in njegova žena sta bila v rokah g. Boleslavskega in g.ce Garvasove; •ba sta bila popolnoma na mestu in sta se svojo temperamentno igro pomogla k lepemu vspehu nedeljske predstave. — G. Vavpotič je bil dober, le svoje mladosti ni mogel skrivati, kar zelo moti iluzijo. — G. Požar je bil Izboren dvorni maršal s pretirano Heganco, prav kakor jo predpisuje avtor. — Ostali igralci so imeli le majhne vloge, toda tudi oni so storili svojo dolžnost v polni m eru Ostaje nam še spiritus agens vsega aašega gledališča: g. Dragutinovič. Z njegovim prihodom je nastala v našem gledališču nova era. Na vsaki predstavi je opažati red in disciplina. Z umetniškim razu-aievanjem vliva v mlada srca naših igralcev f^ubezea do umetnosti. Njegov upliv in ajegovo spretno roko je videti povsod. V viogi predsednika VValterja je zopet briljiral s svojo fino premišljeno igro. Njegova inteligenca je znala tudi tej nehvaležni vlogi izrabiti mnogo simpatičnih potez, nastop in maska sta bila odlična. Želeli bi si še takih lepih večerov, kakor je bil nedeljski v našem gledališču — ia hvaležnost občinstva ne izostane. —Y. * * * Prihodnja noviteta v našem gledališču bo zanimiva ; igrala se bo krasna komedija „Ena se joče, druga se smeje"" Francozki spisal Dumanoir. V francozki literaturi je to ena izmed najlepših iger. Popoludne pa se ponovi na splošno ?afctevo zadnjikrat v tej sezoni igra s petjem „Zapravljivec". Sodelovala bo vojaška godba in pevski zbor šentjakobske Čitalnice. Igra je prav Irpa in čarobna ter primerna tudi za otroke. Posebno jo pa priporočamo okoličanom, ki niso imeli priložnosti si ogledati to igro pri premieri. _ T žaška gledališča. POL1TEAMA R0SSETT1. Danes za častni večer g. Cervi-Caroli Verdijeva opera „traviata". EDEN. Varietetna predstava Društvene vesti. Cercle franco-iIlyrlen prične še ta teden s konverzacijskimi večeri. Priglašenih je že lepo število članov ; želeti pa je, da se priglase Še oni ljubitelji francoskega jezika in kulture, ki se dosedaj še niso odzvali. Pričakovati ie, da bodo večeri zelo animirani in familijarni, saj je tudi krožka namen, da one, ki razumevajo francoščino, zbira v malo in prijetno družino. Na prvem večeru se tudi končno ustanovi odbor in se določili društveni lokal. Med konverzacijo se tudi zaigra par komadov na glasovir in vi-jolino. Dan in program se objavi pravočasno v „Edinosti". _ DAROVI — Za podružnico CMD v Bazovici nabrali člani pevskega društva „Lipa" po pogrebu pokojne nepozabne članice Marije Ražem K 2 52. K temu dodala nje kumica Barbara Škrjanc mesto venca na grob 2 K. Na „likofu" pri g. Čufarju nabrala vesela družba K 5. Denar ima blagajnik Književnost in umetnost „Kazaki". Spisal grof Lev Tolstoj. — Izdala tiskarna „Edinost". Cena K 1 60. Knjigo toplo priporočamo. Tri pripovesti grofa Tolstega. Izdal dnevnik „Edinost". Ta knjižica prinaša tri drobne povesti umrlega pisatelja, ki bodo gotovo vsakomur ugajale. Tudi to knjižnico priporočamo v nakupovanje. Obe knjigi se dobivata po vseh knj igar-nah na Slovenskem. Vesti Iz Goriške, Vipava pod vodo. — Trg Vipava je v gorenjem svojem delu preplavljen, tako so tudi pod vodo polja in travniki pod trgom. x Planinska cesta Ćepovan-sv. Lucija. Med sedanje največje in najdrznejše zgradbe v naši deželi spada prav gotovo nova planinska cesta, ki pričenja pri Čepo-vanu in končuje pri sv. Luciji ob Soči. Nova cesta — to treba naglašati — je vojaška cesta v pravem pomenu besede, ker jo je gradila vlada (s potroškom približno pol milijona kron) predvsem v stra-tegične svrhe. Vendar ni prezreti velike koristi, ki bo tudi drugače nudila tamošnjim krajem, ki so bili doslej radi pomanjkanja prometnih sredstev takorekoč ločeni od sveta. Oddaljeni ure in ure od središča dežele in odrezani od vsake železniške zveze so bili poprej navezani sami na-se in na lastno produkcijo. Kraji ob Čepovanski dolini in nižje do sv. Lucije, ki se utegnejo v prvi vrsti okoristiti s to cesto, so sedaj revni in seveda ne bodo imeli skoro česa izvažati. Vendar moramo upoštevati, da vsako novo prometno sredstvo oživlja do tedaj mrtve kraje, njih obrt in trgovino, ker nudi prebivalstvu pristop v svet in mu brez druzega koristi v gospodarskem in kulturnem oziru. Pozabiti ne smemo tudi, da je nova cestna proga velezanimiva posebno za turista, ker nudi nešteto krasnih panoram. Računati torej smemo, da se po njej razvije tujski promet, ki v nekatere doslej nepoznane vasice in sela med sv. Lucijo in Čepovanom donese življenja in blagostanja. Rekli smo, da je zgradba te ceste drzna ; in to ne po krivici. Kdor se je podal na lice mesta in si ogledal razna dela nove prometne zveze, si je lahko predstavljal neštete težkoče in ovire, ki jih je bilo treba premagati, da se je dovršila ta cesta. Nova cesta se odceplja pri cerkvi v Čepovanu (640 m. nad morjem) in sledi skoro popolnoma stari cesti, ki je vezala Čepovan s kraji Opčina, Frata in Šuligoj v gorenje če- Nepotrebne skrbi ima marsikdo, ako si mora omisliti novo obleko. Temu si vsak lahko odpomore, ako si ogleda velikansko zalogo izgotovljenih oblek tvrdke Bohinec & Comp. v ul. delle Torri štev. 2 (za cerkvijo sv. Antona Novega). Tam je velika izbera, solidna potrežba po najnižjih cenah. Slovenci! hočete se obleči W po ceni ? Obrnit« p« do dobroznane trgovi e z oblekami t*LLA CITrA' Dl TRIESTE44 f«$1. nlii* GinsiiP CHmci Si. 40 'itpj Tnrr ote MPr dobit* v«Uk tabor Oblek ia ftukenj xa moške, dečke ta otroe ir poiuvoine in Kaaiga na za mo ke od K '5—52 b'ke „ , „ deč>ž>ibi z ovrntu kom is prave knžubovme za de^trp, pelerine z L d'ia po »en*-, da ae nt b^tl nikake konkurenoa. — Z«1^h hla.ru tu- iu tnozeuHhega. - Ixt*uJ» se d.lo tudi po m-rt. V» litt ubor potr» bnih predmetov z» Ha v e: hi»če, »rane, pletenice itd. itd. Postrežbi solidna ALLA C'fTA' Dl TttkSlE r st, ji 1 a Giosne Carooai Siev 40 T, V a San Seb*stiano štev. 7. : MLUVI ČESKY Bogata zaloga zadnj?h novost' kovček v, torb, torbic, šjortnih potreoščin itd. 0KB:itB» UH MOŠKO tlWB8' Čevljarska zadruga v Mirnu pri 60 rlci naznanja da je otvorila v Trata, v nilol Barriera veoobia i:ev. 38 prodajalno obuval K3T LASTNEGA PRIDELKA ZaiirugH izde'^n \Si,fcovr8tr>a o^uva a od najprl-proitejiega do najfinejšega ter sprejema tnal popr&ve. Prip ročam • se to ej klavnemu nbčinBt^u, da se poslužuje vedno izdelkov ra§e zadruge, a bo le naj s>avno ohč D-tvo tudi preprič no, da ne ho z rinSimi isde ki zelo zadovoljilo Gene zelo nlzce. NAROČBE SE ZVRŠUJEJO TOČNO. II TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEM»JO SE VS\KOVRATNA = DELA IX POPRAVE PO JNIZ&IH CESTAH. :: Delo dobro in zajamčeno. TBleL 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. 3G 301: ti HAM J-F0NI :: L^jL^jneaflL^jL^j Odvetnik Dr Dinko Puc naznanja, da je odprl lastno :: odvetniško pisarno v Gorici, Semeniška ulica 1 (hiša Kutinova) lana mBflBn=nn=n tfllhiniclf P potre b^č ne iz alunrnija in zmal-nUIIMIjoRC tirane. Ugodne cene. — Umberto Cesta, Via Cas^rma 11, Trg ivina šr-bznin. I8»i4 Kat. vd Mulej Tr-»t, Piazza Pon te rosno št 6 T'go ina jestvin in kol'ni jal. Zaloga *vtć, mila in ćiatila v prd d už'ie u v. Cirt a iu Alelcd j. Priporoča se Ivhd Bidov-c 18.6 Francesco Gasparini ODLIKOVANA DELAVNCA za umetn. pohištvo in okrašenje Trst ulica G ucepp8 Gatteri 34 Poskusite FI- C o 1 iitin" ki ie naJ-GOVO KAVO tt»3«JlIlin finej§i in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo 3 PASTILJE ZA PRSA fi 8BBS „flf č vež kašlja4< = so tdiao »redat o proti kadiju, prebi«j-nju, S. zagriienn*tt ia vsem b dezuim diLalr ih organov. ŠJcatja s navodilom 70 atotlnlc —I ——— ge dobi aanio v lekarni - Pr*xmarer, Al DUEMORI' Trst (mestna hiša) Tel. 377 HELVETIA so DajboljSi radi milnega in melod'joeneua glaau in trpežnega atr »ja. NIZKE CENE. Bogat iebor dloven-ekih in hrvatskih ^^ JUH pltW. >a zuhte- n vu ce i i k i t>:ez- ^H ^P^V-i ' } ihč o Avtomati - - za g Btdne i TRST, Ul. Btir-rlera uecchla ttei ll, III. n-dstr. TPST. Pristni' dolenjski Cviček edino U ČESRl GOSTILNI v ulici Beloedere POHIŠTVO tm SOLIDNO: in : ELEGANTNO IV PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITAUA TRST - VA MALCANTON - TRST Cene nizke 91. A i te brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom aUoa Nuovit it 3i, vogal nt 8. Lam saro, m podruinioo nI. S. Lauaro t, •1 dovoljuje obvMtiti davao oMlaatf* \m svoj« oenjan« odjamalo«, da j« jako pomnoiila avajo m-logo kakor tudi paračala praator« a Um, da Jp ustanovila ago raj ameojtna podruinico zato, ta ■on ? polni aaati sadoathl sahUvam cen j. odjemaloav. V obeh prodajalaicak dobiva m raaaa Maco bolji« kakovog im najmodernajla i» prvik tovara, posebno pa saovi ea aaolk« ia Ionako oblaka, arajoa, ovratnike, ovratnioo, todi vefikuak) lakot platnega in boaabaftaaga blaga, nrtov In prtifev, tor vsake vrsta parila tudi od bombaša, ali platoa Veliki izbor vsakovrstnih odaj, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletonlke, avilsame, rasaa-vrstni okraski aa Hvilje in kitoiflarko. VELIKANSKI IZB »B 8NOVLJ ZA NARODNE IN OB BARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DBOdTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero sludajno nI ugajalo, •• zamenja ali pa •• vrne denar brez n! kak I h zadrftkov. Penkmiatl le oo prepričati IV J- i>I>ObT" št. 324. V irsui, 23 novembru '^lo povanski dolini, do Grudence. Široka je 5 metrov, le na nekaterih točkah se zožuje na 4 metre. Čepovanska dolina končuje pod Gru-denco v višini 567 m. na morjem — globoko spodaj samo 117 m. nad morjem pa leži idrijska dolina. V kratki razdalji torej 400 metrov razlike med eno in drugo dolino. Visoko gori •b koncu Čepovanske doline pod Frato je končovala stara cesta in ž njo je končavalo vsakršno neposredno in praktično promeino sredstvo z globoko spodaj ležečo idrijsko dolino, izvzemši nevarno planinsko stezo, ki je vodila do Slapa. Pri tej točki torej, pod Frato, pričenja težavna in drzna cestna gradba. Ker razlika v legi obeh dolin znaša 400 metrov, je bilo treba ob strmem pobočju hribovja izseksti cesto v živo skalo. Ko je pobočje prepreženo z vodnimi toki (steka-jočimi se v idrijsko dolino), hudourniki in obdano s prepadi je bilo treba nešteto p^dstavnih zidov, škarp in mostov. Z modernimi tehničnimi pripomočki se je konečno posrečilo premagati vse ovire in odpreti pot tlo sv. Lucije. j Cesta od čepovanske cerkve do sv. Lucije je je dolga 13.100 km. Na tem delu so porabili 75 kvintalov dinamita, izkopali 44.000 kub. metrov skale; zidovja pa so postavili v dolgosti 2000 m. Padec nove ceste je razmeroma majhen. Od Čepovana do Staregasela pada cesta od 607 na 567 m., od Staregasela do sv. Lucije pa od 567 na 206 m., najhujši padec znaša 6 90 po sto. Novo cesto so gradili približno tri leta in v kratkem bodo dela završena. Kljubu ■ajvečjim tehničnim težkočam je vspelodelo popolnoma. Ob ugodnem letnem času in lepem vremenu bo ta cestna zveza privabljala v doslej malo znane kraje gotovo mnogo izletnikov, ki jim bo trud obilo poplačan z •aravinami krasotami, ki se nudijo potniku iim zapušča čepovansko dolino. Pa tudi Čepovan sam na sebi je pridobil v veliki meri, da-si je bil že doslej znan kakor lepo ■aravno letovišče. fa Tako bo ta prometna proga F(četudi je bila zgrajena predvsem v strategične namene) revno potom tujskega prometa prebivalstvu donašala veliki kapital v soški idrijski in čepovanski dolini. x Pazite na otroke ! V hiši št. 13 v ulici Lunga v Gorici se je pripetila nesreča, kakoršne se, žalibog, vse prepogo-stoma ponavljajo. Zakonska Ivan injosipina Devetak sta se podala po vodoj pustivši doma štiriletno dekletce samo na ognjišču. Ko se je mati za nekaj časa vrnila, je našla svojega otroka v plamenu. Strgala mu je s telesa obleko, a bilo je že prepozno — otrok je bil zadobil tako hude opekline, da je v nekaj urah umrl. Vesti iz Istre. „Piccolo" in geografija Istre. Kdor ■e ve, kje so Ricmanje, naj čita „Piccolo" •d 21. t. m. Prenesel je Ricmanje na železniško progo : Herpelje-Pula. Vidi se, da stoji „Piccolo" z geogiafijo na slabih nogah. Pač zna pačiti in mrcvariti imena slovanskih krajev, ne ve pa, kje ti kraji leže, če tudi mu leže —-pred nosom. Poskusi razdiranja na Pomjanščini. Iz Šmarij. Po odhodu bl«gega in vsem nam ■epozabnega župnika Šašelja je prišel v Šmarje za župe-upravitelja g. kapelan Vovk m prinesel — žalostno spremen.bo v našem poprej toli lepem razmerju. Mi smo udani cerkvi in Bogu. Globoko spoštujemo in ljubimo zato duhovnika, ki uči ljudstvo živeti po naukih Kristovih in po načelih krščanske ljubezni in morale Odrekamo ljubezen duhov-■iku, ki bi nas brez vsacega stvarnega razloga in opravičenja hotel — razdvojiti in razvneti boj med klerikalci in liberalci, da-si tet poslednjih pri nas — niti ni! In razdvajati nas hoče v težkih trenotkih, ko nam bo slednjič izvojevati osvobojenje iz tujin-skega jarma! Mari g. kapelan res nič ne sluti, da bo imel oa tega korist le glasoviti aaš župan, ki je vedno neusmiljeno prega-■jal ravno — duhovščino?! Stari gg. duhovniki so znami in mi žnjimi. Mlaji pa prinašajo iz semenišča duha, ki razceplja, in eden takih mladih raz-dirajočih duhovnikov je naš župeupr. Vovk, kar je drastično pokazal na nekem sestanku. Nekega nedeljskega popoludne je povabil ■ekaj uglednejih mož na sestanek, na katerem jih je skušal odvračati od najzvestejših sinov-voditeljev, kar jih je rodila do danes ■aša slovanska Istra: Laginja, Spinčič, Mandič. Rekel jim je in zatrjeval, da dr. Laginja je liberalec, a Spinčič in Mandič da sta prestara. Zato da hočejo mladi duhovniki ustanoviti — novo stranko! Dragi farani! Vidite tako bi vas rad ■aŠ župeupravitelj zaplel v boj enega proti drugemu in s tem zanesel prepir v naše hiše. Izginil bi ljubi mir, ki je vladal do sedaj v ■aši župniji. Mi pa držimo se starega pravila : dajajmo Bogu, kar je božjega, a tudi aarodu, kar je narodovega! Nikar ne slušajmo klicev na boj proti lastnemu bratu ! Tako bo pomagano Bogu in narodu 1 S svojim nastopnem je gospod župe-upravitelj izgubil pravico do vodstva v narodnih stvareh. Mali oglasi FVililrSi Fuhinjst« rp»ava iz »lunirija. K £6. I |ll|\a. erijalitef : predmeti za darove. — Več novih postelj SSjgLsr ob are in nm*ric se proda ▼ »lici Cisternone šfc. 17, dvoriiče (Greta). 1975 Umberto Cesra, Trat via Caserma 11 ]£69 flHrt'Ctl CD 2 mtbi hni s><»hi, UUUCOli OC dvena pr j, t-l emi <"e m guče L** a legH, t ra7gleconi na mor,e. Popoma ćis.i^t. Nar-lov pove EdinoMt 1913 Mala meblovana stba Tor. fc*n Pieiro 30. 965 flHrlO ca n eb'ovan« m ba, ulica Hi gg M«"nn UUUd OC gl. n v , riiličju, na levo. 1865 z majhna kavcijo, z maturo na Štiridesetleten mož j0,, m,„,ro „ li« Hu, dipl mir> n kem'k in lekarnar, m rodilr>f£ar, bivii v'ad i urnd i<, Časnikar in pisatelj tmolna vr*tDih i osl-iv pozna hrvn&ćino, itulijani^iao nt-D fčm<». rnrSćino in *lban č'no, najbolja spričevala iS e liimfJče i* tubai ali zunaj. Obrniti »e nt» lmtv ratci od lelt-k E linosti. y00 /pm'iisrP na Prodai v Rojanu pri £.rm J'3t»o cesti nad cerkvijo v malih parcelah in po nizki ceni. (Denar za zidanje str tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti". 1842 Maccari & Pjtoss Trst, Via Mafcanton štev. 9 Tkano ii filma ip _za moške y velikem izboru S^- po zeio ugodnih cenah. Ni rahtevo te doposljejo uzorci tratiš In franke. Jabolka (S-- & C?! Prodaj-Inica m<>nuf.ktjrn. b'aga Enrlco Se Fronceschi Trst uPca dtlte Poste št 10 v( gal ulicf Valdirivn) VEL K4 IZBERA bcmba^evlne, trliž\ fušta-nja, volnenega b izdelanega moškega in žer.skega per la in drobnih predmetov po najzmernejših cenah. m te _____ V) Oj m & <51 s> Sm ČE>hI i.ESTAUKANr *TŠW Al Telegrafo (via a-vis glinuc pov4e) Via Squero Nuovo št. 17 Koeilo 60 vira jev večerja 60—v narjev. - Vnak dan hv« ie n»orake rib zelo ceno. Pojasnila v vseh jezikih. Marčno pivo. Ne vppreiemlje ne napitnin. Prava ita i an-ka in i eu.šfea ki hioja. Čeli F. ViiNHRi SKA. resta*ratf r fine, n*mizme: 100 kler od Kron 16 — do 24*— iz kolodvor« Litija In po poŠt* ra7popnir,iu : J. Razboršek v Šmarjem pri Ltlji (Kranjsko), i ^a korbica 5 k'logramoV franeo Kron 2 40. ' -1* '-"i S&Č f/ f Zdravje in krepkost se pridobi z uporabo Francoskega žganja A-------I Prodajaln, ur in dragocenosti Gk BUCHSE (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso $120.38 Bogati izbor zlatauine, srebrmne, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in mt-oja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatamne. kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. r ® MANUFAK! LRNA TRGOVINA # S Ignac Perimutter, ž rst % P Via G&tteri St. 7, I. Vel?« fa''or l7got »vljenih molkih oblek, manufakt'. ^ ^^ zapri< jal. rarnHiir. bl:iff» za MOŽKE iu ^ ŽENSKE : OBLEKE W Proti pučilu lakoi in na obroke. ^ oživi oslabljene mišice, omladi kožo, ... ohladi g^avof disinficina usta ... CENE: 1 mala steklenica Kron nl^o i srednja • sčefcl. Kron 13Q I velika ' steklsn. Kron Zamašek vsake : steklenice nosi vžgano to le znamko Prodaj, tfeliliates Trst, ul:ca Caserma Štev. 19. Prodaj, m prave Kranjske in dunajske klobase vedno tople in ta*o tudi sv njski karć. To-Č m \edno sveže D^eherjevo pivo, vipavsko vino, kratki teran in opolo. Za mnogobrojen obisk se pripor« čs:m slavnemu občinstvu udani FRAN STEGU. Predaja se v vseh trgovinah na d obna. Kjer bi se ne dobPo, naj se oftrne na „DjlHifl" izdelava Imt. ž^nia, družba z o. z. na Dunaju I., Rockhgasse 6 j. VELTKA SKLAD ŠČA ^ GLJA « J* mE A na debelo ir drobno PRAVE KONKURENČ. CENE Signoria :: JVIontpreis lastni pridelek Trst, ulica Up Fo-colo 33. Telefon 11-3T ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (ori sv Jakobu) Pripor 4:i »tojo PEZABlO ln SI*asČZČA.3!HO Vičkrat im daa «»iĆ mih ln i a^^ice Z.mga un-k« »s.ifep y»t le prvih tnliuov Likerji in »ino » kleuicuh. Poui. — p.iporoia *adi bt*>Jo staro in dobrozn«no p^^ano v jjTci M>rc«j Pol o št. 6 (vo3 -l Concordia) katero Toli goo Krou 3 4. 8l».i«i r«fuAk po K . l«'«uruo tkanje po & 1-40 tutctj ca C^tn'r,:.^ - E. ]urcev, Acguedotto 9