uhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
JUOO Trst, Ulica Valdirivo 36, ®‘°n 60824. Pošt. pred. (ca-»eaa postale) Trst 431. Poštni ce*ovni račun Trst, 13978341 p°itnina plačana v gotovini
T E D NIK
LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT.
1698
TRST, ČETRTEK 29. JUNIJA 1989
LET. XXXIX.
Narodni svet koroških Slovencev ne izključuje zaostritve svoje politike
Na občnem zboru Narodnega sveta koroških *°vencev, ki je bila v Celovcu dne 18. t.m., so sPrejeli tole resolucijo:
Nove politične razmere v deželi, pred-ysem odnos novega deželnega glavarja do . °venske narodne skupnosti, nam naroča-
7Q , 1
■' ’ a a se z večjo pozornostjo sprem1 jamo P°litično dogajanje na Koroškem. Haider-l^Ve dosedanje politične agitacije proti °r°škim Slovencem, pisanje v Karntner Tenzlandjahrbuch, ki ga lahko smatramo Politični program svobodnjaške stranke y ede slovenske manjšine — in nastopni 9ovor novega deželnega glavarja pred ko-r°škim deželnim zborom nas izzivajo k od-°čnernu odporu proti začrtani manišmski Politiki
nove deželne koalicije. Narodni Su ki so izražene v tej pesmi, poslavljalo o tega devinskega pevskega večera.
Spored sta povezovala Gregor Perto . v slovenščini, v italijanščini pa Angelin3 Guiddi. Večer se je nato nadaljeval ob veseli pesmi na sedežu devinskih zborov, kjer je g. Mario Kralj, ob pomoči članic dekh' škega zbora, pripravil pravo »ohcet«, so povedali prireditelji.
NOVICE
ČEŠKOSLOVAŠKI IDEOLOG
Jan Fojtik, ki v vodstvu češkoslovaške komunistične partije odgovarja za ideološka vprašanja, je ostro grajal proces re form na Madžarskem in je vse resnične socialistične sile posvaril pred nevarnost)0 nacionalizma in protirevolucionarnih ?e' žen j. O njegovih izvajanjih piše glasilo češkoslovaške komunistične partije »Ru°e Pravo«. »Sovražniki socializma in protire-volucionarji v mnogih primerih trdiio, 03 se borijo za socialistično prenovo. To se med drugim dogaja na Madžarskem. R°' grebne svečanosti za nekdanjim madžar-skim ministrskim predsednikom Nagviel11 pomenijo za nekatere zahodne sile tudi p°' grebne svečanosti za socializem na M3' džarskem«, je dejal češkoslovaški komunistični ideolog. Za takšne razmere ni odg°j
ljudske Ča je more, kot jo je uglasbil Ivan
Slovenska skupnost je izrazila zahvalo Ronjgov, sredi njihovega nastopa pa je ne kandidatom, aktivistom in sredstvom mno- nadoma zmanjkalo električnega toka, tako žičnega obveščanja za opravljeno delo v , da je bil dirigent Slosar prisiljen, da je na-težavni volilni kampanji.
bdr. IZ Veljal J c. izit-uiiu zaiiniu v, z,ciinv- vlu j
spored. Začel je s sodobno priredbo istrske ivorna sam° zahodna propaganda,
so za razvoj dogodkov odgovorna tudi pi tislovja v nekaterih državah Varšavske#3 nakta. V tej zvezi je Fojtik omenil Prašk0 aa je on airigem siosar prisiljen, na je na- pomlad in komentarje v zvezi s sovjets daljeval spored tako, da je dirigiral s po- vojaško intervencijo na Češkoslovaškem i
tipo-litographart
Vam
raznovrstne
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151
ta 1968. Na koncu se je Fojtik zavzel z3 mobilizacijo tistih sil na Madžarskem, so zares zveste socializmu in se zavzemaj0 za boj proti nacionalizmu in protireV°l° cionarni ideologiji.
KONFERENCA NEUVRŠČENIH
V Palači miru v Haagu na NizozeP1' skem je bila ta teden ministrska konfereP ca 102 neuvrščenih držav. Ob 90-letnici Pr ve svetovne konference o miru in medn3' rodnem pravu v Haagu so udeleženci raZ pravljali o uveljavljanju načel Združen#1 narodov in mednarodnih pogodb o krepitvi miru, o razoroževanju in o
opuščanj0
nasilja pri reševanju konfliktov. Udeležen ci so razpravljali še o boljšem gospodar skem in ekološkem sodelovanju med razvitimi državami in državami v razvoju, 0 spoštovanju človekovih pravic in o odprav ljanju rasizma ter ostankov kolonializm3.
PROSTOR MLADIH
Nekaj misli o skavtizmu
»Skavtdzma oziroma njegovega bistva ne mo-retn° opisati v enem članku, knjigi ali predava-
nju«.
je pred šestdesetimi leti zapisal ustanovi-
skavtskega gibanja Robert Baden Povell,
ki
ga skavti »poznajo« kar s kraticami B.P., ven-
ds t*
menim, da poznavanje zgodovine tega gi-n)a lahko pomaga k razumevanju uspeha te Vz8°jne metode ter, nenazadnje, k razumevanju Vladih v plavem kroju, ki jih boste lahko tudi °s srečali po slovenskih gozdovih, gorskih po-
■ kočah ali pa v kaki okrepčevalnici...
Robert Stephenson Smyth Baden Powell se ^ rodil 22. februarja 1857 v Lodonu in je kljub °tiomskim težavam družine preživel srečno o-vo, v neposrednem stiku z naravo, v nepo-Srednem odkrivanju njenih lepot in zakonitosti. , Po končani višji šoli je izbral vojaški poklic k °dšel v Indijo ter Južno Afriko, kjer je lah-sPoznal še drugačne kulture ter si pridobil Velik ugled ne le kot vojak, temveč tudi kot lo-Vec ter človek.
Njegovo knjigo »Aids to scouting« (Pomoč v Sledništvu) je kmalu postala uspešnica. Za-
•ftivo pa je bilo dejstvo, da so prav mladi naj-raje
zacija, kot je naša, bi izgubila svoj smoter, ako ne bi podajala svojim članom nekaj znanja o veri... Stališče do verskih obredov, zavzeto v tej knjigi, je namenoma zelo široko, da bi se pustila prosta roka organizacijam in enotam, ki se z njimi bavijo, da bi o tem predmetu izdajale svoje lastne predpise... Stari vitezi niso Boga častili samo v cerkvi, pač pa so občudovali njegovo : in skavtinje v naslednjih krajih (oz. taborih):
procesu vzgajanja. V veliki igri skavtizma si mlad človek pridobi mnogo izkušenj, bolje spozna sebe in bližnje, navadi se torej živeti v neki širši skupnosti, na čisto avtonomen način.
Prav zaradi vsega omenjenega je skavtizem postal kmalu mednarodni pojav. V petinsedemdesetih letih obstoja skavtske organizacije je o-koli 250.000.000 skavtov obljubilo zvestobo skavtskim zakonom. Med temi so všteti tudi slovenski skavtje, ki so se prvič pojavili v Ljubljani leta 1922, po vojni pa v zamejstvu, in sicer v Trstu, Gorici ter na Koroškem.
Ah, še to: letos lahko srečate tržaške skavte
segali po omenjeni knjigi, ki je kaj kmalu stala tudi šolsko čtivo. Baden Powell se je
0 Povratku v Anglijo (1901) odločil, da se bo Vetil vzgoji mladih, oziroma da jim bo po-k . val nekaj življenjskih izkušenj, skratka ne-kar je v tedanji šoli manjkalo. Sola je ta-dobesedno zatirala otrokov naravni značaj 4 1 anJe oz. klečanje so v Angliji uporabljali kot Sojno metodo«), ni pa vzgajala oz. oblikovala Vršene osebe oz. osebnosti. B.P. se je zavedal,
da
delo v njegovih tvorbah, v živalih, rastlinah in v pokrajini. In tako je tudi z irovnimi skavti današnjih dni; povsod, kamorkoli gredo, imajo radost nad gozdom, gorami in travniki. Radi o-pazujejo živali in čudesa cvetic in rastlin. Nihče ni mnogo vreden, ki ne veruje v Boga in se ne ravna po njegovih zapovedih. Zato ima vsak skavt vero.«
Iz omenjenih misli lahko spoznamo, da je vera za B.P. ter skavte del vzgoje oz. človeka, nenazadnje pa, da je njegova vizija vere vse prej kot toga ter dogmatična: tudi v verskem momentu vzgoje se B.P. približuje, vsaj kar se oblike tiče, potrebi ter zahtevi mladega človeka.
Mlad človek je v skavtizmu subjekt. Njegova vzgoja poteka preko takoimenovane samovzgo-je, kar pomeni, da mlad aktivno sodeluje pri
od 9. do 19. julija se bodo starejši skavti, po »skavtsko« novinci roverji in novinke popotnice ter njihovi učitelji podali na potovalni tabor, katerega stalni del bo v Logu pod Mangartom, kjer bosta še dva tabora, in sicer tabor izvidnikov in vodnic (t.j. srednje starostne stopnje) od 19. julija do 2. avgusta, na istem prostoru pa bodo od 2. do 12. avgusta taborili najmlajši člani organizacije, ti. volčiči in veverice.
Od 17. do 31. julija bo v Novi Štifti pri Sodražici na Dolenjskem drugi tabor izvidnikov in vodnic, nekateri vodi pa se bodo udeležili mednarodnega tabora »Alijamboree« v Valcellini pri Pordenonu.
Skratka, ponovno se obeta zanimivo skavtsko poletje pod šotori.
Peter Rustja
Po mnogih letih spet slovenski novomašnik na Goriškem
„ Po enajstih letih je dobila goriška nad-
se stvari morajo spremeniti, zato je prebral škofija novega domačega slovenskega du-
vrsto pedagoških del, od antičnih do sodob
1 Na podlagi raznovrstnih teorij ter lastne ^Pfakse« je leta 1907 preizkusil svoja spoznanja Petnajstdnevnem taboru na otoku Brovvnsea, slednjega leta je začel izhajati v petnajstdnev-te SnoP'^h priročnik »Scouting for boys«, ka-eSa slovenski prevod, ki je izšel v Ljubljani ta 1932,
V
se glasi kar »Skavt«.
njem je na zanimiv ter privlačen način je Za* nov način vzgoje mladega človeka. Igra Pri B.P. sredstvo za dosego višjega cilja, t.j.
2a Čl(>i
ra)
Vsestransko izoblikovanje osebnosti mladega 'Veka. v tem procesu ima vera (katerakoli ve-
’ahk0
Važno mesto. V prej omenjeni knjigi »Skavt«
o veri beremo naslednje misli: »Organi-
hovnika. V oglejski baziliki je nadškof Bommarco v nedeljo, 25. t.m., posvetil 25-letnega Karla Bolčino iz Gorice. Za to priložnost se je v starodavni cerkvi zbrala o-gromna množica, v kateri so prevladovali slovenski verniki, ki so hoteli izpričati svoje veselje nad tem dogodkom. Veliko je bilo tudi slovenskih skavtov, saj je Bolčina zrasel med njimi. Peli so in prinesli k oltarju darove. Novomašnikova družina je darovala mašni plašč. Ob nadškofu je so-maševalo veliko slovenskih, furlanskih in italijanskih duhovnikov, najbliže oltarju pa so bili vodja slovenske župnije pri Svetem Ivanu v Gorici prof. Cvetko Žbogar,
Glasilo »Knjiga« o Primorskem slovenskem biografskem leksikonu
V Glasilu slovenskih založnikov Knji-1 Vsakomur je na voljo kritična beseda, to-j . stev. 1-2, ki je po pošti prispela v Trst j da zamolk natiskovanja leksikona posebej Pred nekaj dnevi, smo med drugimi član- j nega pomena ni na mestu. Kakor koli že,
0 zelo pozitivno napisan sestavek zdaj so se odprle možnosti za nakup Pri-
1 , Primorskem slovenskem biografskem morskega slovenskega biografskega leksi-
2 sikonu. Avtor I. G. (Igor Gedrih) opo-: kona tudi pri nas. V Ljubljani ima ADIT ^ rJa bralce, da je »Pred kratkim prišel..
i Trg 14. snopič z gesli od Sedeja do Su-olca, kar govori, da se delo bliža kon-^ ' Naj bodo razlogi taki ali drugačni, to-g^. to> da je Primorski slovenski biograf-t leksikon s svojimi snopiči malone pet-„5jst let v javnosti, a matična javnost do
seda
l3 skoraj ni vedela zanj, je le čudno. \ lo izdaja.
(Kardeljeva 8) zastopstvo za zamejski tisk in odobrenje, da lahko uvozi goriški leksikon.«
Gre za lepo novo priznanje temu leksikonu in prof. Martinu Jevnikarju, ki ga urejuje, ter seveda Goriški Mohorjevi družbi, ki to pomembno leksikografsko de-
škofov vikar dr. Oskar Simčič in štever-janski župnik Lazar. V Steverjanu je namreč sedanji novomašnik delal že kot diakon.
Bogoslužje je potekalo v slovenščini, italijanščini in latinščini. Nadškof je pridigal italijansko in slovensko. Sodolovali so vsi diakoni iz Slovenije, razen mariborskih, pel pa je doberdobski cerkveni zbor pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, ki ie izvedel več skladb iz vzhodnega bogoslužja.
Karlo Bolčina bo pel svojo novo mašo v nedeljo, 9. julija, v goriški stolnici. No-vomašni pridigar mu bo koprski škof Metod Pirih. Združena zbora iz Števerjana in Lojze Bratuž pa bosta poskrbela za krstno izvedbo maše Stanka Jericija. Ponovitev nove maše bo 16. julija v Steverjanu, ko bodo obhajali v župniji sopraznik svetega Mohorja.
Vseh slovenskih novomašnikov je letos 34. Posvečeni so bili na praznik sv. Petra in Pavla. V koprski škofiji so trije novo-mašniki, ki so bili posvečeni na Sveti gori, in sicer 25-letni Milan Pregelj, ki bo pel novo mašo na Colu 9. julija, 25-letni Božo Rustja, ki bo imel novo mašo v nedeljo v Kamnjah, in 26-letni Stanko Šemrl, ki bo daroval novo mašo v nedeljo v Črnem vrhu nad Idrijo.
Dne 26. t.m. je bila v Trstu molitev za duhovniške poklice v škedenjski cerkvi. Tamkajšnji slovenski dušni pastir Dušan Jakomin je obhajal 40-letnico mašniškega posvečenja. Govoril je koprski generalni vikar Podberšič, peli pa so združeni pevski zbori pod vodstvom Tomaža Simčiča.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Umrl je dolgoletni prvak dunajske državne Opere Anton Dermota
V četrtek, 22. t. m., je v starosti 79 let umrl na Dunaju operni in koncertni pevec ter dolgoletni prvak dunajske državne Ciper e Anton Dermota. Rodil se je leta 1910 v Kropi. Kompozicijo in orgelsko glasbo je študiral na ljubljanskem konservatoriju, že leta 1934 je odšel na Dunaj, kjer je dve leti kasneje postal član državne Opere. Zaslovel je še zlasti kot eden glavnih članov Mozartovega ansambla. Leta 1960 je postal častni član Združenja solistov dunajske Opere. Od leta 1965 pa je bil redni profesor na dunajski visoki glasbeni šoli.
Do zadnjega se je Anton Dermota u-deleževal kulturnega življenja na Dunaju živečih Slovencev. Marjan Zlobec ie napisal v Delu, da se je Dermota iz skromnega fantiča iz Krope povzpel med prvake dunajske državne Opere, ljubljence o-pernega in koncertnega občinstva, žlahtnega in cenjenega sodelavca najslavnejš'h dirigentov, režiserjev, pa tudi skladateljev. Že leta 1936 sta ga Arturo Toscanini in Bruno Walter povabila na salzburške poletne prireditve. S Toscanini'em je pel v Wagnerjevih Moistrih pevcih niirnberških, pod vodstvom Walteria va v Wagnerjevem Tristanu in Izoldi. V državni Operi na Dunaju je debitiral kot Don Ottavio v Mozartovem Don Giovanmju. Pozneje je v isti vlogi posnel plošče z dirigentom Furtivanglerjem in Krivsom. Anton Dermota je samo v Mozartovem Don Giovanniju pel nad 100-krat. V Beethov-
Beri - širi - podpiraj
"NOVI LIST"
novem Fideliu je v državni Operi pel na prvi slavnostni predstavi 5. novembra 1955, ko so v vojni požgano stavbo ponovno usposobili. Dermota je gostoval v vseh najpomembnejših opernih hišah na svetu, od Metropolitanske opere do milanske Sca-le in Covent Gardna.
— o—
V SKEDNJU SO PREDSTAVILI
NOVO PESMARICO
V dvorani Kulturnega društva »Ivan Grbec« v Skednju so v četrtek, 22. t.m., predstavili novo pesmarico, ki jo je sestavil in napisal znani zborovodja in glasbeni pedagog Ignacij Ota, izdala pa Zveza slovenskih kulturnih društev. Pesmarica je namenjena ženskim pevskim zborom. Predstavil jo je Bogdan Kralj, tudi sam pevovodja in profesor klavirja pri Glasbeni Matici v Trstu. Poudaril je, da je Ota z izdajo te pesmarice, v kateri je 12 pesmi, od katerih pet izvirnih skladb Ignacija Ote samega, naredil veliko uslugo za vse dekliške in ženske sestoje pri nas, saj doslej zanje ni bilo veliko notografskega izbora.
Zelo domiselno so pobudniki predstavitve poskrbeli, da so vrsto teh pesmi zapele članice ženskega zbora »Ivan Grbec«, ki jih vodi Boža Hrvatič. V prvem delu sporeda je pevski zbor predstavil vrsto skladb raznih avtorjev. Kot prvo so zapele »Zdravljico« Maksa Pirnika, sledile pa so skladbe Mokranjca, Simonitija, Kuharja, Bučarja in drugih. V drugem delu pa so škedenjske pevke izvajale izbor iz nove pesmarice, ki se bo gotovo uveljavila med našimi ženskimi in dekliškimi pevskimi sestoji.
Knjiga Ada Konta
Pokojnine in socialno skrbstvo — to je ua' slov knjige, ki je pred nedavnim izšla v Čedadu. Pisana je v italijanskem jeziku, pripravil Pa J° je beneški rojak Ado Kont, ravnatelj patronata INAC za čedajsko okrožje. V knjigi so zbrane vse skrbstvene in pokojninske konvencije, ki j“> je Italija sklenila z evropskimi in neevropskim1 državami. Izbor je zelo pregleden, razdeljen Pa je v dva dela. Glavni del je posvečen pokojninskim konvencijam. Z njim se bodo s pridom okoristili izseljenci. To je upoštevala tudi dežela, ki je odkupila 2 tisoč izvodov prav za zdomce m izseljence. Prvi del knjige pa obravnava socialno skrbstvo in zanima vse. Aktualen je še zlasti v počitniškem razdobju, saj vsebuje koristne napotke za tiste, ki bodo preživeli dopust v tujin' ali pa se podali na obisk k sorodnikom v tuje države.
Kakšno kulturo potrebujemo?
»Jambor« je sp
Išla je dvojna (sedma in osma) številka glasila tržaških skavtinj in skavtov »Jambor«. Glasilo je letos že v 18. letu izhajanja. Posvečeno je v glavnem poročanju o notranjem delovanju skavtske organizacije, ki je zelo pomembna v okviru organiziranega delovanja slovenske mladine na Tržaškem in na Goriškem.
V literarnem delu se nadaljuje skavtsko fantastična zgodba »Pomladni sprehod na Venero«. Kot običajno tudi zadnja številka Jambora objavlja versko premišljevanje. Zanimiv je opis letošnjega jurjevanja tržaških skavtinj in skavtov v Trebčah, kjer je bilo 40 novih obljub. V rubriki »Skavtizem po svetu« je omenjena 30-letnica slovenskih koroških skavtov. Predstavništvo koroških skavtov se je udeležilo sestanka slovenskih skavtov v Gorici, na katerem so razpravljali o skupnih pobudah in o četrtem slovenskem zamejskem Jamboreeju, ki bo julija, prihodnjega leta.
Omenjen je nadalje preporod skavtizma na Madžarskem, kjer je bila skavtska organizacija .
razpuščena leta 1947. V Budimpešti si je razstavo o skavtizmu ogledalo 35 tisoč oseb. Pobudo je pohvalil partijski voditelj Grosz, ki je bil tudi sam nekoč skavt. Iz »Plamena« je ponatisnjen prispevek Žive Drole o seminarju vodilnih taborniških organizacij iz Jugoslavije, ki je bil novembra v Postojni, na katerem je bilo tudi načeto vprašanje o vključevanju tabornikov v svetovno skavtsko organizacijo.
Pred letošnjimi tabori slovenskih tržaških skavtinj in skavtov je v Jamboru objavljena raziskava iz potovalnega tabora po Reziji, ki je bil leta 1986. Med ostalimi prispevki naj omenimo poročanje o takoimenovanem chalengu ali izzivu, popotovanju roverjev in popotnic v neznano, ki je bilo letos na območju Krmina.
V »Jamboru« je tudi poročilo o skavtiadi, katere so se v Nabrežini udeležili izvidniki in vodnice iz Trsta in Gorice, in vest, da je tržaški škof Bellomi sprejel novi statut in potrdil g. Toneta Bedenčiča za škofijskega asistenta v tržaški pokrajini.
Kadar se dežela znajde v primežu gospodarske krize, podprte z vrtoglavo inflacijo, vsi brezglavo iščejo izhod iz nezavidljivega položaja. % drugimi besedami: vsi zategujejo pasove in načrtujejo zmanjšanje takoimenovanih neproduk-cijskih stroškov. Praviloma je prva na udara kulturna dejavnost. Jugoslovanska pot iz krize žal potrjuje to pravilo.
Masovna kultura, ki smo jo domala štirideset let izvajali po sovjetskem vzorcu »proletkulia11 se je znašla v hudih težavah. Osveščeni delavc’-se sprašujejo, ali je takšna kultura sploh potrebna. Parole, ki so razglašale, da mora biti vsak delavec pesnik in umetnik, da je človek naše največje bogastvo, da vsak posameznik odloča a vsem, čeprav ni odločal o ničemer, so se povsem diskreditirale. S čim naj bi nadomestili te not e parole, kajti na dlani je, da nam je kultura vendarle potrebna, če hočemo vstopiti v Evropo devetdesetih let.
Sindikalni delavci v tovarni Gorenje so na okrogli mizi, ki je obravnavala kulturno problematiko, prišli do naslednjih sklepov: kulturna dejavnost nam ni potrebna. Tovarna je pač zato, da v njej delamo in ne igramo, sindikat Pa zato, da poskrbi za dobro plačo in za to, da delavci pri svojem delu niso moteni. To so pogOJ1 za gospodarsko uspešno družbo. Povedano drugače: kulturna dejavnost je potrebna le pogojn0' z ničemer ne sme motiti delovnega procesa, ne sme vznemirjati, biti v napoto večji produkta nosti, biti mora v funkciji produkcije in ek'-nomske uspešnosti.
Navedeni sklepi očitno kažejo, da gremo zdel v drugo skrajnost. Bolj razvite družbe so Že zdavnaj dognale, da je tudi delavcem potrebF1 kultura, in sicer prav provokativna kultura.
Žarko Petan
Novi knjigi
Založniška hiša Hitzeroth iz Marburga v Zve2 ni republiki Nemčiji in Mohorjeva založba 12 Celovca bosta v kratkem izdali antologijo o sih1' poziju, ki je bil predlanskim v Marburgu ob Lani z naslovom »Dnevi slovenske koroške liter3 | ture«. V antologiji bodo objavljeni referati 1{0 tudi dela Gustava Januša, Florjana Lipuša, Ah' dreja Kokota in Karla Smolleta.
I Septembra bo v založbi Edition Atelier n0 Dunaju izšla pesniška zbirka Janka Ferka. Zbir' ka je trojezična in jo bo založila ameriška zalo^-j ba Ariadne Press iz Riversideja v Kaliforniji-
Manjšine za jutri
(Deklaracija mednarodne znanstvene konference v Ljubljani)
Zadnja številka štirinajstdnevnika »Naši razgledi« objavlja med drugim deklaracijo, ki se neposredno tiče narodnih manjšin in ki jo zaradi važnosti objavljamo v celoti.
(Ured.)
Udeleženci mednarodne znanstvene kon-erence »Minorities for Europe of Tornor-ro\v«, ki je kila v poslopju Mednarodnega cNtra za dežele v razvoju v Ljubljani 8. J1? 9- junija 1989, so sprejeli naslednjo de-slaracijo:
.. Prepričani, da obstoj nacionalnih manj-ln ter regionalnih in manjšinskih jezikov Podstavlja integralni del kulturne dedišči-ne Evrope,
prepričani, da je za graditev miru in arJn°nije med narodi nujna strpnost in P°stovanje jezikovnih in kulturnih razlik, sklicujoč se na določbe o pravicah pri-adnikov manjšin v mednarodnopravnih strumentih in dokumentih o človekovih P avicah in rasni diskriminaciji, sprejetih ,°kviru ZN ter na regionalni in bilateral-111 ravni,
.. Poudarjajoč pomen Evropske konven-ClJe o človekovih pravicah,
upoštevajoč zlasti pomen Evropske li-Ule o regionalnih in manjšinskih jezikih, !Ju je sprejela Stalna konferenca lokal-‘h in regionalnih oblasti in Parlamentar-'a skupščina Sveta Evrope, p Pozdravljajoč očitno podporo ustanov ,lVropske skupnosti regionalnim in manj-'Uskih jezikom, izraženi predvsem s spre-lQ»0rn Orfejevih resolucij leta 1981 in «3 ter Kuijpersove resolucije 1987. leta Evropskem parlamentu,
,. upoštevajoč izkušnje evropskih držav, 1 želij0 tako prispevati k utrjevanju mi-l11 ‘n prijateljskega sodelovanja med ev-upskimi narodi, državami in regijami, eleženci posvetovanja predlagajo, da se sPrf oblikovanju prihodnjih splošnih evrop-'U mednarodnopravnih standardov o Pavicah manjšin, ki bi morali biti mini-alna osnova za urejanje njihovega pologu z notranjimi pravnimi predpisi in dru-Jr.N ukrepi držav, upoštevajo tudi nasled-Ja načela:
1.
^ E Pripadniki manjšin imajo pravico ,.° svobodnega mišljenja, v skladu s svo-filozofskim, političnim, verskim in ,rUgim prepričanjem. Manjšina mora v Q^avi, kjer živi, svobodno sodelovati pri l°čanju na vseh ravneh, in to neposred-š° uli prek svojih predstavnikov, o vpra-jPujih, ki se nanašajo na njeno življenje razvoj. In obratno, širša skupnost ne P°re prisiliti manjšine, da le-ta sprejme Jene politične, kulturne in splošne civi-^aoijske standarde, ki so bili sprejeti na lugi odločanja večine.
2. Procesi demokratične integracije Nacionalne družbe morajo temeljiti na ^ovezovanju dejanskih socio-političnih in c.ručno-kulturnih interesov narodov in na-Žif^aluih ter drugih manjšin, ki v njej
3. V večnacionalni družbi oziroma družbi z več kulturami se morajo odločitve sprejemati na podlagi popolne enakosti in svobode odločanja vseh nacionalnih, kulturnih in drugih subjektov v teh družbah.
Osnova za odločanje so politične, ekonomske, nacionalno-kulturne ter druge pravice in opredelitve posameznikov - občanov. S tem namenom mora država zagotoviti resnično uživanje in sodno varstvo vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Država mora zato dosledno izvajati vse določbe mednarodnih instrumentov s tega področja, h katerim je pristopila.
S političnim sistemom mora biti vsakemu občanu omogočeno, da svobodno izraža svoje mnenje in se združuje z drugimi, da bi tako uresničeval svoje pravice in sodeloval v procesih odločanja. Te pravice se načeloma uresničujejo na dva med seboj povezana načina: prvič, prek političnih, socialnih in drugih organizacij, in drugič, prek predstavniških teles, ustanovljenih na etnični podlagi, ko se odloča o stvareh, ki se nanašajo na etnično identiteto. Soglasje narodov in nacionalnih manjšin je potrebno pri odločanju o vprašanjih, ki bi lahko ogrozila njihov etnični obstoj ter so-cialno-ekonomske in politično-organizacij-ske osnove, na katerih le-ta temelji, oziroma če bi s tem postali vprašljivi pogoji, na podlagi katerih so se združili v skupno državo.
4. Zgoraj našteta načela morajo biti temelj za politični in socialno-ekonomski sistem večnacionalne države, za njeno kulturno, jezikovno in izobraževalno politiko ter za izbiro kadrov v skupne državne organe.
II.
Da bi bile nacionalne, jezikovne in kulturne manjšine v večnacionalni državi dejansko enakopravne, jim je potrebno zagotoviti naslednje pravice:
1. Država mora pripadnikom manjšin, na podlagi načela enakosti vseh občanov, zagotoviti popolno uživanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin brez diskriminacije na kakršnikoli osnovi.
2. Manjšine bodo obdržale svojo etnično in kulturno identiteto in imele možnost za enakopraven razvoj, če jim bodo države, kjer manjšine živijo, na podlagi resničnega uživanja človekovih svoboščin in pravic vseh občanov, zagotovile enakopravnost na področju politike, kulture, jezika, izobraževanja in na socialno-ekonom-j skem področju, kot tudi glede upravljanja območja, kjer živijo, in možnosti vpliva-1 nja na varstvo njegovega ekološkega rav-| notežja in demografsko-etnične strukture.1
3. Manjšina bo v svojih pravicah in dolžnostih resnično izenačena z večinsko skupnostjo šele takrat, ko bo država — vedno, ko bo potrebno — s tem namenom sprejela posebne ukrepe na socialno-eko-nomskem in kulturnem področju ter na drugih področjih. Takšni ukrepi, ki ščitijo pripadnike manjšine, ne predstavljajo diskriminacije pripadnikov večinskega prebivalstva.
4. Manjšine morajo imeti možnost, da lahko odločajo o stvareh, ki so temeljnega pomena za njihov etnični razvoj. Poleg tega imajo pravico, da sodelujejo pri odločanju organov oblasti in upravnih teles, ne glede na njihovo številčnost, če gre za odločitve, ki bi lahko vplivale na etnično i-dentiteto manjšin.
5. Država mora manjšinam zagotoviti sodno varstvo pravic in svoboščin, ki jim pripadajo. To vključuje tudi uporabo postopkov pred mednarodnimi telesi, v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, prav tako pa tudi pristop manjšin k mednarodnemu sodišču v primerih, ko je država pristopila k mednarodnim instrumentom, ki to predvidevajo.
6. Manjšine morajo imeti pravico do svobodnega izražanja svoje vere in opravljanja verskih obredov.
7. Zgoraj navedene temeljne in posebne pravice je potrebno manjšinam zagotoviti ne glede na njihovo število in teritorialno koncentracijo.
III.
Manjšine imajo pomembno vlogo pri povezovanju in medsebojnem prepletanju kultur narodov in držav Evrope. Manjšine lahko veliko prispevajo k postopnemu razvoju sodelovanja med članicami in nečlanicami Sveta Evrope, tako v okviru meddržavnega sodelovanja kot tudi medregio-nalnega sodelovanja in drugih oblik obmejnega sodelovanja. Da bi se to olajšalo : in izboljšalo, bi bilo treba upoštevati na-I slednje:
1. Manjšine, imajo pravico do tesnejšega povezovanja z narodom istega izvora, in to predvsem na področju izobraževanja in kulture, pri čemer je treba spoštovati ozemeljsko celovitost države in načelo nevmešavanja v njene notranje zadeve, v duhu deklaracije ZN o načelih mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državami, v skladu z Ustanovno listino ZN (1970).
2. Kulturne, znanstvene in druge dosežke pripadnikov manjšin je treba vklju-
j čevati v mednarodno sodelovanja držav in |v predstavitev kulturne ustvarjalnosti teh držav v tujini.
3. Učenje jezikov manjšin in spoznavanje njihove kulture s strani večinskega prebivalstva in prebivalstva na obmejnih območjih sosednjih držav ustvarja pogoje za krepitev sodelovanja in razumevanja ob mejah.
K uresničevanju sodelovanja evropskih držav na tem področju bi prispevalo tudi naslednje:
1. Znanstveno konferenco »Manjšine za jutrišnjo Evropo — Minorities for Europe of Tomorrow«, Ljubljana, Jugoslavija, je treba oblikovati kot stalni mednarodni forum, ki se bo sestajal vsako drugo j leto. Na zasedanjih te ustanove bodo lahko strokovnjaki in predstavniki manjšin ter evropskih institucij predstavili svoje j izkušnje in strokovna spoznanja ter iskali j poti in načine za izboljšanje stanja na tem i področju v Evropi. Zato je potrebno čim prej sprožiti postopek, da se zagotovi Mednarodni asociaciji »Manjšine za jutrišnjo Evropo« svetovalni status v okviru Sveta j Evrope.
dalje na 8. strani ■
Pepež med atleti
Papež Janez Pavel II. je 26. t.m. prvič v svojem papeževanju prisostvoval teku na sto metrov, ki so ga njemu na čast priredili organizatorji 23. mednarodnega mitinga lahke atletike v kraju Formia v La-ziu. V to mestece je papež prišel iz Gaete, kamor je dopotoval v poznih jutranjih Lirah in s čimer se je začelo njegovo 81. pastirsko potovanje po Italiji. Na igrišču je bilo prisotnih kakih 5.000 mladincev in mladink ter mnogo vidnih predstavnikov italijanskega športnega življenja. Za vlado je bil prisoten zunanji minister Andreotti, ki je imel tudi pozdravni nagovor. Spomnil se je dogodka iz leta 1848, ko se je papež zaradi takratnih razmer umaknil iz Rima v Gaeto, kjer je ostal skoraj deset mesecev. Slo je za papeža Pija IX., ki je zapustil Rim zaradi revolucionarnih dogodkov. Andreotti je opozoril na izvajanja papeža Pavla VI. ob stoletnici proglasitve Rima za prestolnico italijanske države. Pavel VI. je tedaj poudaril, da so za Cerkev možnosti evangelizacije večje, če nima zemskih skrbi. Pri tem je zunanji minister opozoril na pastoralno delo, ki ga papež Janez Pavel II. opravlja v Evropi in po svetu. Spomnil se je proglasitve svetih Cirila in Metoda za sozavetnika Evrope ter na nai-noveiše obiske, ki iih je Janez Pavel II. opravil po Severni Evropi, kjer je ekumenski dialog mnoga stoletja bil v send. Sedanji papež nas opozarja, je naglasil Andreotti, da samo velika intelektualna in moralna sila lahko posneši delo, za izgradnjo mirnejšega političnega sožitja med ljudstvi in narodi.
Tek na sto metrov je zmagal ameriški atlet Calvin Smith. S tem se je tudi končal 23. mednarodni miting lahke atletike
v kraju Formia. Papež je osebno izročil kolajno zmagovalcu in v nagovoru na mlade atlete ter atletinje priporočil, naj SDrej-mejo Kristusa, kajti življenje brez Kristusa lahko vodi v potrošniška in puhla izkustva, med drugim v samomorilno uživanje mamil ali v sebično izkoriščanje bližnjega ter v odklanjanje solidarnosti.
ŽARIŠČA NAPETOSTI
V KAZAKSTANU
Žarišča napetosti v sovjetski srednjeazijski republiki Kazakstan še niso odpravljena. Spopadi med domačimi Kazalci in kavkaško manjšino, ki so se pričeli pred tednom dni v Novem Uzenu in jih je nato nekako umirila policijska ura. so s° nriče-li širiti na druga središča tamkaišnjega področja. Kot poroča moskovska Pravda, so skupine mladih Kazakov povzročile hujše nemire v naseljih Jeralijev, Hulsari in Sepke. Kakih 150 ljudi, ki so bili oboroženi s palicami, kamenjem in železnimi vijaki, je napadla manišo policiisko postojanko. Na pomoč so priskočili helikonterii. sile javnega reda pa so aretirale kakih 50 ljudi. O neredih poročajo tudi iz same okolice Novega Uzena. Nemiri so se pripetili vsaj v petih vaseh. Novi Uzen šteie 56 nr>o prebivalcev in je oddaljen od Moskve 1.300 kilometrov. Kazaki zahtevajo, naj bi to mesto zapustili vsi Kavkazijci, ki predstavljajo približno tretjino prebivalstva. Očitajo jim. da jim odvzemajo delovna mesta v domači naftni industriji.
Spet okvara na sovjetski podmornici
Sovjetske oblasti so zagotovile, da je položaj na sovjetski podmornici, ki jo je 26. t.m. prizadela okvara severno od norveške obale, pod nadzorstvom in da se vojaška jedrska enota z lastnimi močmi pomika proti sovjetskemu oporišču Murmansk. Vsi člani posadke so nepoškodovani.
Podmornico, ki so jo zajeli plameni, so najprej zapazili z norveškega izvidniškega letala. Pozneje je nesrečo na krovu potrdila agencija TASS. Sovjeti govorijo o ok-
Manjšine...
H nadaljevanje s 7. strani
2. Ustanoviti je treba strokovni center za proučevanje medetničnih odnosov, jezikovnih vprašanj manjšin in regionalizma s sedežem v Ljubljani (Jugoslaviia). ki bi s svojim raziskovalnim in informativ-
| nim delom prispeval k povezovanju jugo-! slovanskih ter zahodno in vzhodnoevrop-iskih izkušenj na tem področju.
3. Odbor za pripravo posvetovanja »Manjšine za jutrišnjo Evropo — Mino-rities for the Europa of Tomorrow« bo zagotavljal kontinuiteto dela v smislu uresničitve gornjih ciljev.
vari na enem izmed reaktorjev, ne pa 0 požaru. Vsekakor je posadka izklopila je' drski pogon in pluje na površju s pomočjo j Dieslovih motorjev. Sovjeti so odklonili ; norveško pomoč, na kraj nezgode pa s0
1 prihitele sovjetske pomorske in letalske e-note. Norveški obrambni minister Holst je po radiu povedal, da običajno take p0^' mornice, ki so jih pri Atlantskem zavezništvu poimenovali ECHO-2, prevažajo tudi jedrsko orožje.
Že 7. aprila je prišlo pred norveško o-balo do incidenta na sovjetski jedrski po°; mornici, ki je zgorela in se potopila. Pfl tem je bilo 42 žrtev. Sovjeti so takrat izja' vili, da ni nevarnosti radioaktivnega sevanja iz reaktorjev. Podmornica leži metrov globoko pod morsko gladino.
IV.
Konvencija o manjšinah in regionalnih jezikih Sveta Evrope bo pomembno prispevala k prizadevanjem za ustanovitev bodoče združene Evrope, če bodo v njej uspeli prikazati univerzalne izkušnje celine na tem področju — držav članic in držav nečlanic Sveta Evrope: te druge morajo imeti možnost, da pristopijo h konvenciji kot celoti ali njenemu posebnemu protokolu.
Udeleženci menijo, da odločitev o vključitvi Jugoslavije v ad hoc komite, ki je zadolžen za pripravo končnega teksta Evropske konvencije o regionalnih in manjšin-! skih jezikih, predstavlja pozitiven korak k širšemu evropskemu sodelovanju in tudi pot za miroljubno reševanje problemov na ’ Balkanu.
Lesene zasteklitve, okna in vrata iz raznovrstnega lesa tovarne
HOBLES
lahko naročite v trgovini Železnina Terčon v Nabrežini. Poverjeni zastopnik za Trst NIKO PERTOT.
MLADI BODO ZASEDALI
V PORTOROŽU
Prihodnji, 13. kongres Zveze social1' stične mladine Slovenije bo jeseni v P°r' torožu. To je sklenil odbor za pripravo kongresa, ki je izbiral med Portorožem, Lju^ ljano, Ptujem in Roglo. Že v prihodnji*1 dneh bodo stekla krajevna posvetovanja 0 načrtu programskih dokumentov.
—o—
Medtem ko pišemo, so v teku zadn.le priprave na veliko zborovanje, s katerifl] bodo Srbi počastili spomin na bitko PrI Kosovem polju pred 600 leti. Tedaj je v boju s Turki padel cvet srbske vojske, s čimer se je odprla pot turški nadvladi ^ Balkanu. Za to priložnost so bili mnoS1 svečani obredi.
Odprti otomanski arhivi
Zgodovinarji, ki se ukvarjajo s preteklostjo balkanskih narodov, bodo odslej lahko črpali gradivo za svoje raziskave tudi iz turških državnih arhivov. Gre za izredno pomembno novost, saj so bili turški arhivi doslej nedostopni. Od srede maja pa lahko domači in tuji zgodovinarji po mednarodno sprejetih predpisih o arhivarskem delu raziskujejo o preteklosti Otomanskega cesarstva, vse do leta 1922.
Svetovno javnost je v zvezi s to novico zanimala predvsem možnost, da bi na osnovi arhivskega gradiva morda tudi spo-j znali resnico o vprašanju preganjanja Ar-| mencev. Za slovenske in druge zgodovi-1 narje jugoslovanskih narodov bo seveda zanimivo pregledati vire, ki zadevajo ob-j dobje turške okupacije Balkana. Ti arhi-
vi bi po vsej verjetnosti lahko odkrili tudi marsikatero podrobnost iz časa, ko so tur-1
ški oddelki plenili po naših krajih ah sk*J; šali doseči bližnjo Furlanijo, od koder na kopnem ogrožali Beneško republik0. Seveda je velik problem poznavanje )e' zika.
Na pobudo skupine nekdanjih part1' zanskih borcev in kulturnih delavcev r bila na ljubljanskih Zalah v torek, 27. t.fl1” slovesnost ob lipi sprave, posvečena tis°' čem slovenskih fantov in mož, ki so jih A11 gleži kot bivše domobrance izročili ,iu^j slovenskim oblastem in ki so bili brez s o°' be pobiti povečini v Kočevskem rogu. ^ spominski svečanosti, ki se je je udeleži*0 lepo število ljudi, so spregovorili v imen11 prirediteljev Stanislav Klep, Viktor B|a' žič in pesnik Tone Pavček. Vmes so bi‘e recitacije, na koncu pa so udeleženci zape' li ljudsko »Lipa zelenela je«.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si