a >i 4 - r .2* .> \ * WAW 'v V i V\ j**«, Spedlzione In abbonamento postale — Leto XXII St. 20 LJubljana, torek 26. jannarfc 1943XX1 Cena cent. 80 UpravoiStvo: Ljubliana. Puccinijeva ulica S. Telefon it. 11-22. 51-23. 51-24 Inserattu oddelek: Ljubliana. Puccinijeva nU° ca 5 — Telefon 51-25. 51-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Rač-uni: za Ljubljanske pokrajino pn poStno-čekovnero zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za o?lase a Kt. Italije in inozemstva ima (Jnione Pubblicita Iraliana S. A. MILANO ——a— Izhaja ritk dan tazen ponedeljka N vt o č n i n a znata mesečno Lit U.—, m inoi«ii*tvo vključno • »PonedeUskim Jutrom« Lit 56.50. Uredniltvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica itev. 9. bev. 51-22. 51-25. 51-24. eelefoo _Rokopiti »e ne tttftjo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione PubblicitJ Italiana S. A. MILANO rajeviie operacij® eni bojišču Tofpedlraaje sovražnega parnika Glavni stan Italijanskih Oborcženih sil je objavil 25. januarja naslednje 975. vojno poročilo: V zapadni Tripolitaniji omejeno delovanje med '»prednjimi četami sovražnika in našimi enotami zadnjih straž. Naše preraai-knn.le «e nadaljuje pravilno v smeri novih zbirališč. Oddelki bombnikov so silovito bombardirali luko in letališče v Tobruku ter po-vz^efilj znatne požare. Krajevne akcije na ro.TreVh delih tuniškega odseka so se zaključile v korist osnih oddelkov. En »Spitfire« je bil uničen od nemških lovcev. Sovražno letalstvo je vrglo nekaj bomb na ckclieo Palerma in na pristanišče Era. pedoele. V Palermu ni bilo nikake škode. V Empedoclu, kjer so bila sestreljena tri napadajoča letala, je bilo zadeto nekaj poslopij. Z vojnega ptleta se dve naši letali nteta vrnili. V alžirskih vodah je podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Giaco-ma Stana z dvema torpedoma zadela ter pott pila sovražni parnik, ploveč v konvoj«. Neresnično angleško poročilo Rim, 24. jan. s. Neko poročilo angleške admiralitete, ki je bilo objavljeno 22. t. m., je popolnoma netočno prikazalo napad nekaterih angleških motornih čolnov na neko našo podmornico, katero so po angleškem poročilu dva ali trije naši vlačilci skušali rešiti pred libijsko obalo. Po angleškem poročilu naj bi bila podmornica uničena, en vlačilec zažgan, ostali pa prisiljeni k begu. Resnica pa je drugačna, in sicer ta, da je bil napal izveden na neko podmornico, ki je nasedla. Z naglim nastopom nekega našega oboroženega vlačilca, ki se je nahajal v tem predelu, so bili napadalci odbiti in so imeli hude izgube na ljudeh, njih ladje pa so bile poškodovane. cM-«! vitezi Savojskega reda Rim, 24. jan. s Nj Vel. Kralj in Cesar je nedavno odlikoval z viteškim križem Savojskega vojaškega reda zarad; izrednih vojaških zaslug divizijskega generala Giuseppa Amica ter brigadne generale Lorenza Vivalda, Guglielma Barba in Ottorina Schreiberja. Div:zijski general Giuseppe Amico se je rodil v Capui 1. novembra 1890. Topniški poročnik je postal 19. maja 1912. Udeležil se je vojne v letih 1915-18. ter je bil odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost pri Monfalconu in s srebrno kolajno na Carsu. 28. julija 1918 je postal major. Po dovršitvi vojne šole je napredoval novembra 1926 v podpolkovnika, nato pa je bil službeni poveljnik glavnega stana in poveljujoči poveljnik 10 topniškega polka »Volturno«. Dne 10. januarja 1935 je kot prostovoljec odšel v Španijo, kjer je bil dvakrat ranjen, in sicer v Gua-dalajari v marcu 1937 ter pri Obonu v Aragoni v marcu 1938 ter je bil odlikovan z bronasto kolajno in s srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Zaradi sposobnosti in hrabrosti, ki jo je izkazoval med bitko v Cataloniji od 23. decembra 1938 do 4. januarja 1939. je napredoval v brigadnega generala. 25. avgusta 1939 je postal šel štaba 4. armade, 11. junija 1940 pa šef Štaba poveljništva 7. armade. V decembru 1940 mu je bilo poverjeno poveljništvo pehotne divizije »Catanzaro« v Libiji, v juliju 1941 pa poveljništvo pehotne divizije »Marche«, na čelu katere se je udeležil zmagovitih operacij na Balkanskem polotoku. Dne 15. aprila 1942 je napredoval v divizijskega generala. Brigadni general Lorenzo Vivaldo se je rodil v Albi 31. oktobra 1890. Dne 7. septembra 1911 je postal poročnik pri II. planinskem polku. Udeležil se je italijansko-turške vojne ter si je pridobil bronasto kolajno za vojaško hrabrost. V vojni 1915-18 je bil odlikovan z drugo bronasto kolajno za vojaško hrabrost dne 1. julija 1915, dne 28. oktobra 1917 pa je bil odlikovan s srebrno kolajno pri Monte Stelli ob tvegani uspešni akciji, ko je bil tudi ranjen. Dne 8. nvembra 1917 je postal podpolkovnik. Po dolgi dobi, ki jo je prebil v štabnem zboru, mu je bilo poverjeno poveljništvo 81. pehotnega polka dne 19. septembra 1935, nato pa v novembru 1936 poveljništvo 5. planinskega polka, na čelu katerega je odšel v Libijo. 31. januarja 1937 je postal poveljujoči polkovnik 5. planinskega polka, v februarju 1938 pa je bil imenovan za šefa štaba vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v Severni Afriki ter si je pridobil še drugo srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Dne 6. julija 1941 je postal brigadnj general, v septembru istega leta pa se je vrnil v Domovino ter mu je bilo poverjeno poveljništvo obrambe Genove, v marcu 1942 pa poveljništvo 15. armadnega zbora. Od maja 1942 je poveljnik pehotne divizije v »Taurinense«. Brigadni general Gugliemo Barbo se je rodil v Milanu 11. avgusta 1888. Dne 12. novembra 1911 je postal poročnik konjeniškega polka »Nizza«. Udeležil se je svetovne vojne 1915-18 kot poročnik in kapitan ter je bil odlikovan s srebrno kolajno za, vojaško hrabrost pri Monfalconu 25. maja 1916, kjer je »izkazal svojo hrabrost med 20 urnim bombardiranjem postojank njegovih strojnic. 13. novembra 1918 je bil odlikovan s srebrno kolajno, ko je z vnemo in drznostjo vodil svoj oddelek od Tagliamenta do Udine, pri čemer je prekoračil deželo, ki jo je zaspal sovražni, in ujel mnogo sovražni k--v. Bil je član medzavezniške plebiscitne komisije v Alle-steinu v Vzhodni Prusiji. Dne 5. decembra 1926 je postal major, dne 9. maja 1929 podpolkovnik, dne 23. septembra 1937 polkovnik, 4. aprila 1937 pa poveljnik konjeniškega polka »Nizza«, na čelu katerega se je udeležil vojne v juniju 1940. Poveljnik konjeniškega polka »Savoia« je postal 11. novembra 1941. Dne 5. marca 1942 je odšel v Rusijo k italijanskemu ekspedicijske-mu zboru. Dne 15. aprila 1942 je napredoval v brigadnega generala. Brigadni general Ottorino Schreiber se je rodil v Modeni 11. junija 1890. Dne 17. septembra 1911. je postal pehotni poročnik. Udeležil se je italijansko-turške vojne ter v činu kapitana in majorja vojne leta 1915-1918. Dne 30. maja 1916. je bil ranjen v borbah pri Passo Buole. Odlikovan je bil s srebrno kolajno za vojaško hrabrost pri Selo Corti zaradi dokazov hrabrosti med operacijami ko so bile od 18- do 22. avgusta 1917. zavzete važne postojanke. V novembru istega leta je napredoval v majorja, v januarju 1930 se je udeležil eks-pedi&je v Anatolijo, v decembru 1926 je bi dodeljen štabnemu zboru in je Isti mesec napredoval v polkovnika. Bil je v Eritreji od maja 1935 do decembra 1936 in je 12. oktobra 1937 v činu polkovnika prevzel poveljništvo 5. pehotnega polka. Po poveljništvu nad tankovskimi oddelki je bil v novembru 1939 imenovan za šefa mobilizacijskega urada generalne direkcije za oskrbovalno službo v vojnem ministrstvu, v septembru 1941 pa je poveljeval diviziji »Aosta«. Ko mu je bila 9. decembra 1941 poverjena funkcija poveljnika pehotne divizije »Torino«, je odšel v Rusijo. Dne 14. aprila 1942 je napredoval v brigadnega generala. Hitlerjevo odlikovanje generala Baldassareja Rim, 23. jian. s. Hitler je odlikoval po smrti z železnim križem prve sitopnje Eksce-ienco generala Ettora Baldassareja, ki je junaško padel v Egiptu na čelu armadnega zbora, kateremu je poveljeval med našim napredovanjem leta 1942. V Hitlerjevem imenu je visoko odlikovanje izročM vdovi Margheriti nemški general vitez v. Horsifcig. Ob tej priliki je general v. Horstig orisal junaški lik padlega generala, s katerim je imel priliko navezati osebno prijateljstvo. Prudariii je zlasti veliko občudovan ie, ki ga ie hrabrost tega slavnega italijanskega generala zbudila pri višjih nemških vojaških oblasteh. Minister Arrese odpotoval iz Nemčije Monakovo, 24. jan. s. Minister tajnik španske falange Arrese je danes odpotoval iz Monakova in se vrnil v Španijo. Ob odhodu so visokega gosta pozlravili zastopniki vlade, stranke in vojske. Povratek bolgarske Hnanšne delegacije iz Italije Sofija, 24. jan. s. Bolgarska delegacija finančnega ministrstva se je vrnila v Sofijo s svojega potovanja po Italiji, kjer je sklenila več pogodb. Razstava mladinske knjige v Sofiji Sofija, 24. jan. s. Dne 30. januarja bo v Sofiji otvorjena mednarodna razstava mladinske knjige. Udeležili se je bodo vsi narodi trojnega pakta in protikomintemske-ga pakta. Posebno bogata bo razstava italijanske mladinske knjige. Bombardiranje angleških oporišč ob indijski meji Tokio, 25. jan. s. Po vesteh s fronte so 22. in 23. t. m. močni oddelki japonskega letalstva ponovno podnevi in p: noči bombardirali sovražna oporišča v Chitta-gongu in v Feni na mej; Indije in Birme. Bombe največjega kalibra so skoraj popolnoma porušile pristaniške naprave v Chit-tagongu. dočim so letališče uničili silni po_ žari. Med britanskim protinapadom na nekatere japonske postojanke so bili zbiti štirje sovražni lovci tipa »Hurricane«. Poveljnik britanskega letalstva dotičnega cdseka je bil ujet. General Kata na Inšpekciji v šanghaju Tokio, 24. jan. a. Tiskovni urad japonskega glavnega stana poroča, da se je 19. januarja glavni poveljnik japonskega eks-pedicijskega zbera v Taju, general Kata, razgovarjal v kitajskih teritorijalnih vodah z admiralom Jošo, poveljnikom japon_ ske mornarice na Kitajskem in z japonskim veleposlanikom pri nankinški narodni vladi. Doslej ni bilo še ničesar objavljeno o vsebini razgovorov. General Kata je po tem sestanku inspiciral prvič sile šang-hajskega glavnega stana. Preimenovanje otoka Laguan Tokio, 24. jan. s. Vojaško poveljništvo na severnem Borneu je odredilo, da se bo otok Laguan odslej imenoval Maeda v spomin umrlega generala Maede, glavnega poveljnika Bornea in predsednika italijan-sko-japonske družbe. Smrt ameriškega poslanika v Kanadi Buenos Aires, 24. jan. s. Iz Ottawe poročajo, da je tam umrl Jaj Pierrpont Mof-fat, ameriški poslanik V Kanadi Srdite borbe na vzhodni fronti Uspeli protinapadi med Manjičem in Donom - Odbiti sovjetski napadi južno od Voroneža in južno od Ladoškega jezera Iz Hitlerjevega glavnega stana 25. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo. Obrambni boji na vzhodu se nadaljujejo. Samo v delu južnega odseka je začasno popustil pritisk sovražnika. Na za-padnem Kavkazu in področju Kubana otežkočajo veliki nalivi bojn<> delovanje. Šibkejši sovjetski napad! so se razbili ob odporu nemških in slovaških čet. Med Manjičem in Donom so dosegli lastni protinapadi postavljene cilje proti žilavo se borečemu sovražniku. Na področju Dona in Donca »o na enem krilu napadle šibkejše sovjetske sile, vendar je bil napad zavrnjen in zboljšane lastne postojanke. Zaradi skrajšanja fronte je bilo Po načrtu in brez sovražnega pritiska izpraznjeno mostišče pri Voroncžu. V odseku južno od mesta Voroneža je sovražnik napadel na široki fronti in je bil krvavo odbit. Južno cd Ladoškega jezera so se podnevi in ponoči izjalovili močni z oklop-nim orožjem podprti sovražnikovi napadi, deloma v hudih borbah moža proti možu. V> Stalingradu je 6. nemška armada še nadalje požrtvovalno vztrajala pod silno premočjo sovražnika in ovenčala svoje zastave z novo slavo. Tudi rumunska 20. pehotna divizija in 1. konjeniška divizija, ki sta do zadnjega stali ob strani nemškim tovarišem, sta v polni meri deležni te slave. S severnoafriškega področja poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Lastne zadnje straže so zavrnile poizvedovalne sunke sovražnika. Bojna letala so bombardirala pristanišče in letališče v Tobruku. Brezprimerno junaštvo posadke Stalingrada Berlin, 25. jan. Odločilna ura za Stalingrad se naglo bliža. Takšen je vsaj vtis, ki si ga lahko napravi objektivni opazovalec po tonu in vsebini vesti in komentarjev nemških listov, ki še nadalje opisujejo položaj branilcev mesta z realizmom in v dramatičnih barvah, Kt.&or š? n:i'd-r doslej. To je močna ji poštna 6o"orica onega, ki ve, da ni vojne brez menjavanja zmag in neuspehov in rajši gleda stvarnosti v obraz, čeprav js neprijetna, narne-stu da bi se predajal utvaram želja in omiljeval z raznimi modrovanji pomen dosedanjih žrtev. 100 km Sicer pa lahko samo tak brezobzirni realizem daje gotovost, da bo mogoče naposled mogoče obvladati položaj in ga postaviti na glavo. To gotovost ima nemško vrhovno poveljništvo prav tako in nič manj kakor lansko leto, vendar s to pomembno razliko, da je bila tedanja kriza neprimerno bolj resna kakor to pot. Vprašanje je seveda, ali sploh smemo govoriti o krizi? Zdi se nam, da ne, zlasti, ako naj damo tej besedi moralni pomen. Duh vseh oboroženih sil na sovjetskem bojišču ni le nedotaknjen, temveč se celo dviga na najvišje višine popolne vdanosti in žrtvovanja. To velja še prav posebej za področje pri Stalingradu, ker je borba tako huda, da daleč prekaša celo r.ezbcžno primerjavo z obleganjem Port Arthuria v rusko-japonski vojni in obrambo Vercluna. V obeh navedenih primerih niso bili niti Rusi niti Francozi oblegani in osamljeni v pravem pomenu besede, ne da bi niti omenjali, da je bilo tudi razmerje oboroženih sil bolj uravnovešeno. Ali smemo potemtakem govoriti o strateški krizi? Niti to ne, kvečjemu bi lahko rekli, da gre za tipično seronsI-r> 7.0 prostora, ruskega prostora. Vse sovjetsko'zadržanje v preteklem poletju je bilo povezano z zimsko ofenzivo, ki naj bi, kakor so vsi vedeli, predstavljala poslednjo veliko karto usode v rokah sovjetskega vrhovnega povejništva. Zato so se Rusi naglo umaknili proti Volgi in Kavkazu, zato so štedili svoje sile na ostalih področjih bojišča, zato so se na vse pretege upirali pri Stalingradu in na obronkih Kavkaza. Ako bi se ta taktika izjalovila, bi se izjalovile vse nade v zimske uspehe. Popolnoma pa je ni bilo mogoče streti že zaradi ogromnih razdalj med nemškimi oskrbovalnimi oporišči in bojiščem, kakor tudi zaradi sorazmerno kratkega časa, ki je bil četam osi na razpolago. (Ker so morale te čete najprej vreči Ruse s polotoka Ker-ča in trdnjave SevastopolJ se je prava poletna ofenziva pričela šele proti koncu julija in se je morala zaključiti v septembru.) Tako je v južnem odseku bojišča nastal položaj, ki je bil podoben položaju v srednjem odseku lansko leto. Črte, ki so predstavljale skrajno mejo nemškega vdora, niso bile tako racionalno razporejene, da bi jiji pozimi bilo mogoče držati. Predstav- ljale so namreč samo začasni položaj ofenzivnega značaja, ki je bil seveda nevzdržen, kajti na dlani je bilo, da bodo morale nemške čete z nastopom slabega vremena vzdržati pritisk sovjetskih oboroženih sil. Zato je položaj sam narekoval popravo bojne črte, kar je seveda pomenilo umik. Ta umik bi se bil izvršil prostovoljno, ako se ne bi sovjetskemu poveljništvu ne mudilo tako z ofenzivo, saj je podvzelo prve napade še pred nastopom zime. Cilj teh izpadov se zdi danes jasen. Sovjetsko poveljništvo je hotelo prisiliti nasprotnika, da sprejme borbo na zase neugodnih postojankah, še preden bi jih mogel zapustiti In se vgnezditi v drugih, neprimerno ugodnejših. Ker se je zavedalo, da je slabše v manevriranju kakor Nemci, je manevriranje hotelo prehiteti. Ker pa se je obenem zavedalo svoje številčne premoči, je upalo, da bo lahko pregazilo nasproti stoječe čete in prizadelo nemški vojni organizaciji udarec, ki naj bi jo za dolgo paraliziral. Ta poslednji cilj pa ni bil dosežen, niti ni mogel biti, kajti, če je res, da so čete Osi morale sprejeti borbo v zase neugodnih okoliščinah, so na drugi strani rešile večino svojega gradiva, obenem pa zadržale sovjetski pritisk daleč preko zastavljenih mej. Vse velike edinice so se razen tega izognile obkolitvi. Edino izjemo tvorijo branilci Stalingrada, kar pa si lahko razložimo, ako upoštevamo zemljepisni položaj mesta, stisnjenega med Volgo in Don, sredi hriba, ki Ima obliko grla steklenice in ki sega največ kakih 40 km v širino. To razdaljo so Rusi naglo prekosili in izkoristili tako začetni uspeh vsake ofenzive, da je bil Stalingrad takoj izoliran. Na drugi strani pa so Imeli branilci mesta zelo važno nalogo, da bi zaposlili na tem področju čim več sovražnih sil ln jim tako preprečili njihov pritisk v drugih odsekih. Razen tega ni mogel proti koncu novembra še nihče napovedovati nadaljnjega razvoja operacij, niti presoditi žrtev, ki bi jih hoteli Rusi doprinesti, da bi se zopet polastili mesta. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi jim razumljivi nagibi varčevanja svetovali, da v določenem trenutku opuste nadaljnji pritisk, ki je bil v pogledu žrtev zares pravi bankrot, kakor se nam kaže tudi sedaj. Takšen je v glavnih obrisih položaj na južnem področju bojišča od svojih prvih začetkov do danes. Bodočnost bo povedala, aU so bile sovjetske izgube okrog mesta ob Volgi upravičene po doseženih rezultatih. Za sedaj se moramo omejiti le na ugotovitev, da se sovražniku ne zdi v tem pogledu nobena cena previsoka. Vse informacije soglašajo namreč v tem, da zbira sovražnik na tem področju nove rezerve in novo gradivo, dočim je koncentracija topniškega orožja in tankov prav tu dosegla že prej pošastne obsege. Samo tako so namreč Rusi lahko izvedli ono napredovanje nekaj kilometrov, o katerem Je v soboto govorilo nemško poročilo. Nov vdor je bil izvršen v zadnjih urah, toda Nemci so ga po dolgi borbi, ki se je vodila tudi na nož, zadržali. Ako hočemo v vsej njeni dramatičnosti presoditi vztrajnost branilcev Stalingrada, moramo upoštevati, da ima del teh branilcev za seboj že lansko zimsko vojevanje, vsi pa so se udeležili poletne ofenzive in prve krvave bitke za Stalingrad. Gre torej za vojake, ki se že mesece in mesece bore, ne da bi bili zamenjani, vojake, ki so se morali stalno odrekati in prenašati najhujše muke, vojake, ki so v tej vojni doživeli najhujia doživetja. NemSkl narod je na te sinove upravičeno lahko ponosen. (Corriere della Sera.) Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« mr <*$lase! Velike sovjetske letalske izgube na severu Berlin, 24. jan. s. Dcznava se iz pristojnega vira, da so sovjetske čete samo ▼ enem severnem odseku vzhodne fronte izgubile 32 letal. Severno cd Ilmemkega jezera je b:lo v borbah nemškega letalstva z močnimi sovražnimi letalskimi skupinami sestreljenih 21 letal, v letalskih dvobojih na fronti severnega morja je bilo zrušenih 9 letal, 2 letali pa so pogodile baterije protiletalskega topništva nemškega letalstva. Rešitev nadaljnje skupine mladih Špancev Helsinki, 24. jan. s. Mladi Spanci, ki » bili zajeti na finski fronti skupno z drugimi sovjetskimi vojaki, so dospel-; v Helsinki. Kot dečke so te mlade Špance prepeljali v Rusijo med špansko državljansko vojno, da bi jih nato proti njih volji uvrstili v rdečo vojsko. Izjavili so, da se niso čutili nikoli komuniste in da so biH prisiljeni boriti se v sovjetskih vrstah. Razen tega jih je stanje, ki vlada v Sovjetski zvezi in vse kar so preizkusili v letih, ko so bili daleč od svoje domovine, prepričalo o zločinstvu komunizma. Mlade Špance bodo poslali nazaj v Španijo. Prihod novega italijanskega poslanika v Helsinke Helsinki, 24. jan. s. Novi opolnomočenl minister Italije GuarnascheU.; je dospel na letališče v Helsinki, kjer so ga sprejeli šef protokola minister Hakkarainen, zastopnik zunanjega ministrstva in funkcionarji Kr. italijanskega poslaništva. Žrtve letalskega napada na zapadno Francijo Berlin, 23. jan. s. Angleški bombniki so med napadom na ozemlje zapadne Francije streljali s strojnicami na ladjo pn Lt Havru in bili 7, ranili pa 14 oseb. Med posameznimi napadi na nekatera podeželska središča je bilo ubitih 18 oseb, mnogo oseb pa je bilo ranjenih. Pri Kanarskih otokih pztopljen angleški parnik Sant«, Cruz, 24. jan. s. Do znava jo se nekatere podrobnosti o torpediranju angleškega parnika »William Wilberforce< pred obalo Kanarskih otokov. Ladjo je torpedi-rala podmornica Osi. brodolomce pa je rešil španski parn'k >Monte Arnabalc. Angleška ladja je prihajala iz vzhodne Afrike z velikim tovorom lesa, bombaža, olja in drugega blaga ter je bila namenjena v Anglijo. Neka podmornica Osi jo je opazila in jo s torpedom potopila. Vojni potencial sil trojnega pakta je intakten gofija, 24. jan. s. Direktor lista »Zora« piše, izražajoč mnenje bolgarskih krogov glede najnovejših vojnih dogodkov, da iz-preminjajoči dogodki v raznih fazah vojne ne smejo nikogar motiti. V vojni kakršna je sedanja, je treba upoštevati ne samo posamezne epizode, temveč splošni položaj, ki dokazuje, da je vojni pctencijal držav trojnega pakta intakten. Novi nemški poslanik v Madridu Madrid, 23. jan. s. Novi nemžki veleposlanik von Mol tke, je v vladni palači izročil generalu Francu svoja poverilna pisma. Novi albanski notranji Hrana, 23. jan. s. Višji svetnik Pikri Tuno je bil imenovan za notranjega ministra. Davi je prisegel kraljevemu namestniku. ii Bspolavora Cevo? predsednika ©ND na rsprtu vediteljev Dofiolavora v Rimu Hin?.. 24. Jan. s. V ozračju navdušenja fašistične zvestobe so se zbrali v gledali-: liu Dopolavora finančnega ministrstva k iaportu vsi voditelji Dopolavora iz Rima ir> pokrajine. Raport se je pričel s pozdravom Duceju, ki ga je odredil predsednik racionalni svetnik Eonsembiante. Tako] rato je pokrajinski tajnik rimskega Dopolavora porcčal o udejstvovanju v letu 1321. Nato je govoril zvezni tajnik in izrazil prepričanje, da bodo vsi voditelji Dopolavora pcstoterili svoje napore v svili o poživitve vere, ki jo goji narod v Duceja, in prepričanja v triumf naše civilizacije. Nato je predsednik, nacionalni svetnik DL.no Gusatti Bonsembiante poudaril, da je Dopolavoro. ki je genialna stvaritev izrazito italijanskega kova, katero v tujini zelo posnemajo, glede na svoje vzvišene smotre resnično dokazal, kakšno je njegovo notranje plemenito bistvo. Dopolavoro je bil ustanovljen, da bi .se narod duhovno dvignil. V teh treh lotih vojne je Dopolavoro pokazal svoje pravo moško lice. Nastal je, da b; oplemenitil dušo in srca delavcev in zbližal z vojaki ki se odločno vsemu zoperstavlja-jo in še ne boje četudi morajo premagati najhujše preizkušnje. Italijanski narod je prekljen v hrabrosti. Enako razpoloženje prepričanja in zvestobe, na katerega je predsednik naletel ob raportu Dopolavora v Rimu, j9 občutil ob priliki raporta, kateremu je predsedoval v Palermu in ki je potekel po programu kljub letalskemu alarmu. , „ Potem ko je zatrdil, da se bo Dopolavoro, ki šteje danes 4 milijone in pol vp:sancev še nadalje neprestano razvijal, ter množil vrste svojih člancv, je predsednik zatrdil, da Dopolavoro je in hoče biti izrazito politična organizacija v sedanjem in starem smi3lu besede, in sicer zaradi tega, ker hoče zbrati v svoj-" h vrstah vso množico vernikov. Dodal je nato, da je zdaj trenutek, ko je treba kar najbolj mogoče intimno živeti z narodom v tej zgodovinski uri, katero doživljamo. Borimo se v pravi osvobodilni vojn'. V tej vojni stoje ljudje drug proti drugemu oboroženi in mladi narodi se hočejo uveljaviti napram starim narodomi ki izkoriščajo, ne da bi delali. Ko zgodovina usodno kl:če, ni mogoče, da ne bi bili vsi navzoči v veliki preizkušnji. Resnično močni narodi nimajo izbire. Ko pride usodna ura, se morajo boriti za življenje. Ta naša vojna je zadnja vojna našega pcko-lenja, to je resnično zaključna vojna. To je vojna za svobodo, katero je mogoče dobiti tedaj, ko je narod kcnčno popolnoma duhovno zedinjen. To zedinjenost je italijanski narod dosegel najprvo z Vittorijem Venetom ter jo nato spopolnil z genialnim delom Duceja. Po prikazu sedanjega položaja je predsednik Bonsembiante zaključil raport in pozval navzoče, naj dvignejo misel k tovarišem v orožju, ki se .hrabro bore in zlasti k slavn!m padlim, ki so stali živi v naših srcih. Ves italijanski narod bo z navdušenjem in z uri primerno zvestobo kakcr prejšnje čase in še bolj sledil in poslušal Duceja do zmage. Ob koncu so navzoči dolgo odobravali govornikcve besede in vzklikali Duceju ob petju pesmi Revolucije. ttattJansko-iieiiiSka manifestacija v W@itnarfii ob podanika ASHerlja tn vaditeljev nemškega delavstva Weimar, 25. jan. s. Tu je bik važna pri-flectfJtev političnega značaja ob otvoritvi novega odseka toalijansko-nemŠkega združenja. Tisrinškš župoi vodja Saiuckel, ki je tudi vrhovni načelnik za delavstvo v vsej Nemčiji, j« pri tej priliki zbrati stareeane sindikalnih otrgatnitzacij italijanskih delavcev v Nemčiji. V prisotnosti pastorka Alfierija H je bid v spremstvu svojih, sodelavcev strokovnjakov ža delavska vprašanja. predstavnika podita jnka Lonnbrasse. uradnikov kom naktav tiamošnjega področja ter nadzornika faštj-ev v Nemčiji je Saiuckdl imel dva m-čahja govora, prvega prod predstavniki delavstva, drugega v veliki dvorani MVeimar-hansle, kjer je biilo zbranih nad 3000 oseb Sauckeil sc j® spominjall s toplimi besedami usodne povemnosti, ki veže Italiijc in Nemčijo m ki se je pokazala tafcoj. ko sc je I>uce dvignil proti VeisaiMlesu in ponudbi Nemčiji; roko, jn tudi takrat ko je Nemčija s svoje strani pcdpria Italijo v borbi paseSS sankcijam. Nato je s pohvalnimi besedami otner.ijai dalo italijanskih delavcev v Nemčija, neglaa&joč njihov velik donesek k vojni proizvodnji. ki gre v korist skupne strani. Župoi vodja je nafto opisal p~o iz priložnostnih razlogov, temveč iz zgodovinskih razlogov, ki izvirajo iz temeljnih interesov Madžarske. Pnijaiteljstvo med Madžarsko, Italijo in Nemčijo ni govorniška fraza, keir izvira iz soglasnega čustva vsega nairoda, leve. da je poteMka Osi omogočila obnovo države in poru&iila tiste mirovne pogodbe, ki so pohabite Madžarsko. Madžarska se zaveda naloge, ki si jo je zadalla v sedanji vojni, io ve. da je od zmage orožja Osi, s katerim sodelujejo tudi madžarski vojaki, odvisen bdLj pravrčen in polten obstoj v Evropi po vojni Madžarski narod se bori proti bolj^e\^izsnu v svojem interesu in ne za tiye kofisti. To je pa interes evropske Argefsts&a esser^ilKo zavrača Buenos Aires, 24. januarja, s. Argentinsko zunanje ministrstvo objavlja poročilo s katerim energično protestira proti podtikanjem v neki spomenici delegata Zedinjenih držav v tako zvanem posvetovalnem odboru za politično obrambo kontinenta v Montevideu, češ, da je Argentina »centrala vohunstva Osi v južni Ameriki«. Argentinska uradna izjava trdi, da je vprašanje vohunstva predmet sodne razprave, za katero je odgovorno argentinsko sodstvo in da zaradi tega naj nihče ne skrbi za suverenost države, katere edini čuvar je argentinska vlada. Velik pega? v Mcntevldets , Baenos A*res, 25. jan. s. V carinskem oddelku luke v Montevideu je nastal v skladiščih velik pežar. Ogenj je uničil 2000 vreč s 100.000 kg žitat ki je bilo nedavno pripeljano iz Peruja. Nesreča ameriškega potniškega letala Baenos Aires, 24. jan. s. Iz Santiaga se doznava, da je na Pacifiku izginil med tem, ko je letel proti Limi, velik potniški hl-droplan, ki je obratoval na progi Santia-g-o—Zedinjene države in pripadal družbi Panamerican Air V." Med potniki je bil tudi ameriški ken" "V^ral Eng'ish, poveljnik podmornic severnoameriške mornarice na Pacifiku. omike. Zaradi tega sc bore madžarski vojaki z italijanskimi in nemškimi brati, da dokončno prepodijo iz Evrope rušilne sile ruskega boljševizma. Dcalej doseženi uspehi upravi£ujejo trdno zaupanje Madžarov v zmago, kajti krajevni uspehi ki so jih na raznih frontah sovražnik5 Osi dosegli, ne bodo mogli v ničemer vplivati na izid vojne, ki se za nas konča lahko siamo zmagovito. Italija, Nemčija in Japonska razpolagajo1 z vsemi potrebnimi voioilkinr političnimi in moratoimi pogoji za zmagovit izid vojne. Končno je minister Lucas med najživah-nejšim odobravanjem navzočih toplo pozdravil madžarske čete, ki se bore na vzhodni fronti ob strani hrabrih vojakov Osi ter izpričujejo bojne vrline madžarske vojske. Razstava fe&lgars&e isa&etšzcstE v Bas^mf-sšti Sofija, 24. jan. s. Prosvetni m n-stor je objavil, da bo" v mercu prirejena v Budimpešti velika razstava bolgarske umetnosti in sicer v okviru bolgarsko-madžarekega kulturnega sporazuma. Belo ER9ffal® Os! trajno marašea Ankara, 25. jan. s. List »Ulus-< komentira naraščajoče težkoče Anglosasov zaradi podmomiške vojne in pripominja. da ^ Os dosegla še večje uspehe s podmorni-škimi operacijami, ki tvorijo najvažnejši del svetovne vojne. Ce tudi naraščajo anglosaške pomorske gradnje, sta!no_ napreduje tudi gradnja podmornic Osi. To dokazuje dejstvo, da potopitve naraščajo kljub zimi, kar ne otežkoča samo oskrbovanja Afrike, temveč sili tudi Anglijo, da vedno bolj krči obroke za prehrano. Daven! istafevalci v ksssceniraešisklfi taboriščih Ankara, 24. jan. s. Zaključene so priprave za odvedbo v določena delovna središča prve skupine 10.000 ljudi, ki niso izpolnili obveznosti in plačanja davka na premoženje. Pričele so se tudi priprave za odvea-bo v druga središča nadaljnjih 100.000 ljudi iz istega razloga. O&krlt zaklad zlata Pariz, 23. jan. s. Na zelo zanimiv način so v nekem kraju zapadme Francije odkrili skrivališče zlatega denarja v sikupni teži 30 kg. časopisi poročajo, da je avtomobil zad-ol ob veini steber pri neki gostilni. Steber je bil votel in se je zrušil. Pri tem se je razsula velika kotMicma denarja po ulllci. Zlatniki izhajajo iz dobe Ludvika XV. in XIV. Zanimivo je vsekakor tudi okoliščina, da So v okoli©: dr,itičn& hiše vedno krožile pripovedke o nekem zakopanem zaiftadu. Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je fe Ducejevega sklada podelil zakoncema Feiiksu in Josnipkii Go renčič iz Velikega Lipovca, občina Ajdovec, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 6^)0 lir. Sprememba pravilnika o pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na pravilnik o boln:čni'h pristo:bi-nah za zdravljenje v javnih bolnišnicah m bol ničnih ambulantah v Ljubljanski pok pavi ni, odobren z njegovo odfločko z dne 18-rulija 1941-XIX, št. 33. glede na § 6. zakona bivše juigo^Jlovsnske ^s plačano oskrbnino kriti vsi stroVii zdr^-ljonja, Izv/emši sitno'k e za rontgen^ko slikanje ln rontg.:n-ske preglede, ki sc za.računavajo po valjajoči tarifi. K bo:ničnemu zdravljenju se ne štejejo zdravljenja, za katera je treba dajati posebne te*peviične pripomočke.« Cl. 2. v ostat'cm sc določbe pravilnika-odobrenega z odločbo z dne 18. julija 1941-XIX", št. 33, ne spreminjajo. Cl. 3. Ta odlločb^ stopi v veljavo z dnom 1. februarja 1943-XXI. Ljubljana. 9. januarja 1943-XXI. VisoKi komisar Emilio Grazic"i Kzmumstlcm umzz številnim novim umorom, izvršenim od komunističnih temristov v raznih pocežsl-skih krajih, se je pridružil v nedeljo tudi morilski zločin, izveden v neposredni okolici Ljubljane. 31 let stari uradnik Kmetijske družbe g. Anton Martin Jak, stanujoč na Kozarjah št. 93, se je v nedeljo dopoldne okrog 9. vračal od nedeljske m?.še, ki je bila v zasilni cerkvi, prirejeni v Združenih opeka-nah. Nedaleč od tam, na Polhovgiajski cesti, sta ga v zasedi pričakovala dva naročena komunistična morilca. Napadla sta g^ z revolverji in cddaJa nanj šest do osem strelov, nato pa v zmedi pobegnila v bližnji gozd. Nesrečni Martin jok je dcbil več strelov v glavo in je bil takoj mrtev. Zapušča mlacdo vdovo in hčerkico, ki je stara komaj me^ee dni. Njegov »rreh* je bil v tem, da je kot Slovenec odk!an;'ai blazno komuni "stično pc-četje. Kmetijska družba je v njem izgubila vestnega in sposobnega urada ka, njeni nameščenci pa dobrega in simpatičnega tovariša. Brezvestni komunistični zločin je vzbudil nov val ogorčenja in olpora ne le v Okolišu, v katerem se je zgodil, temveč tudi v Ljubljani, kamor se je vest o njem zelo hitro razširila. Najnpvejšo komunistično žrtev, Antona Martinjaka, bodo pokopali v torek popoldne ob 4. na pokopališču na Viču iz ta-mošnje mrtvašnice. S tako grozno prizadeto rodbino globoko sočustvuje vse prebivalstvo. B2lgar§k3'£l?V3Ško gospodarsko sodelovanje Sofija, 24. jan. s. Na osnovi pogrdba med obema vlMama bo Bolgarija debavljala Slovaški tobak in kuretnino ter bo dobivala v zameno les, električni material. Aretacija nepoštenih špekulantov v §3fiji Sofija* 24. jan. s. Srfijska po'icija je aretirala zopet večje število trgovcev in indu^trijcev? ki so se bavili s prepovedanimi špekulacijami. Pomanjkanje zifravtl v Egiptu in Siriji Anlcara, 24. jan. s. Iz Kaira se doznava, da je morala egiptska vlada odkleniti dobavo najpotrebnejših zdravil 8'fji zaradi hud[»ga pomanjkanja teh proizvodov v Egiptu. Sospotiarsi^f® Bolgarska valutna politika V začetku leta smo poročali o bolgarskem državnem proračunu, ki predvideva povišanje izdatkov od 14.4 na 21.7 milijarde levov pri istočasnem povišanju davkov in drugih dohodkov. Po izvršenem povišanju prejemkov državnih uslužbencev so bili osebni izdatki v državnem proračunu povišani od 5.2 na 7.4 milijarde levov. V proračunu je predvidenih med izdatki 2.2 milijarde levov za povračilo dolga pri bolgarski Narodni banki, kar bo imelo za posledico, da se bo za er.alt znesek zmanjšal obtok bankovcev. Ta ukrep ne bo ostal brez vpliva na gibanje cen in ima namen podpreti ostale ukrepe za stabilizacijo cen. O bolgarski valutni politiki je bolgarski finančni minister pred Sobranjem podal v tej zvezi izjavo, iz katere posnemamo naslednje: Denarni obtok Bolgarije je znašal ob koncu leta 1938. 2.8 milijarde levov, ob koncu lanskega novembra pa 18.6 milijarde levov. V primeri z zapadni ml državami denarni obtok ni znaten, vendar je treba vpoštevati. da 60% kmetijske proizvodnje ne pride na trg, ker služi neposredni prehrani pridelovalcev, in da odpade v Bolgariji 80% vsega prebivalstva na kmetijsko prebivalstvo. Zato potreba po denarnih sredstvih ni tako velika kakor v za-padnih deželah. Finančni minister je poudaril. da država za svoje potrebe ni izkoristila kredite pri novčanični banki in s svoje strani povzročila, da se je obtok povečal. V tej zvezi se je dotaknil vprašanja klirinških terjatev in je poudaril, da je bojazen glede višine teh terjatev neosno-vana. Saldo klirinških terjatev nasproti Nemčiji je znašal 7. decembra lanskega leta 14 milijard levov. Za kritje tega klirinškega salda pa je Bolgarija na podlagi posebnega nemško-bolgarskega sporazuma naročila v Nemčiji za 20 milijard levov blaga, zlasti strojev in naprav za investicije. Tako bo klirinški saldo z dobavo novčanega blaga več nego krit. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bolgarska narodna banka vnovčila za 270 milijonov levov prostih deviz in za 3550 milijonov levov klirinških deviz. Poleg tega je država prevzela od Narodne banke del klirinških terjatev v markah proti izročitvi zakladr.ih bonov, zaradi česar se je pri Narodni banki postavka naložb v vrednostnih papirjih povečala za 4100 milijonov levov. Kcnčno so se krediti v gospodarstvu povečali za eno m:'ijardo. Gomje transakcije, ki so povzročile izdajo bankovcev Za skupaj 9 milijard, pa niso v celoti vplivale na dejanski obtok, ki se je v tem času povečal le za dobrih 5 milijard, kar ja deloma pripisati povečanju žlrovnin dobroimetij denarnih zavodov pri Narodni banki in drugim transakcijam, s katerimi so bili bankovci cdtcgnjeni prometu. Gospodarske vesti — Ureditev con kmetijskim proizvodom v Ilaliji Italijansko kmetijsko ministrstvo je te dni zaključ lo obsežni dela za določitev cen najvažnejših agrarnih proizvodov v okviru načrta, ki bo 30. januarja predložen 32'jl medministrskega orlbcra za oskrbo. V zadnjih tedn h je ministrstvo s sodelovanjem " sindikalnih organizacij preizkusilo pr< izvajalne stroške za 230 najvažnejših kmotljsk h pridelkov. Po tem načrtu bodo določene osnovne cene v vsakem sektojju kmotijsrke preizvodnje. Glede na velik pomen teh ukrepov se je kmetij .ki minister posvetoval tudi s predsedniki trgov nskih konfederacij. Cene bodo določene tako. da bodo uno;tevani interesi pridelovalcev kakor tudi interesi potrošnikov. = Zračni promet v Italiji. Italijanska družba za zračni promet Ala Littoria s sedežem v Rimu je v letu 1941/42 dosegla povečanie prometa za 11.2%. Prevoženih je bilo 4.34 mililena km. štev!lo potnikov je naraslo za 75% na 82.1S2, prevez prtljage se je povečaj za 84% na 1.52 milijona kg. medtem ko je prevoz blaga dosegel 31 milijonov kg. V teku leta 1941 '42 je bilo povišano število letal v prometu. = Proizvodnja in prodam radijskih aparatov v Italiji. Dne 16. januarja je bila do konca vojne uveljavljena prepoved izdelovanja radijskih aparatov za splošno potrebo. Prodaja radijskih aparatov ja dovoljena samo državnim ustanovam in no.vim radijsVm naročnikom. Za te potrebe bo državni podtajnik za vojno proizvodnjo odobril tvomicam določen produkcijski kontingent. = Iz trgovinskega ln zadružnega registra. Pri tvrdki Svečama >Pax«, Kopač & Štele, družbi z o. z., je bil izbrisan proku-rist Janko Štele. — V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: »Mleko-trg«, n?bavn-prodajna zadruga trgovcev z mlekom in mlečn mi izdelki z o. j. v Ljubljani (zadruga nabavlja za svoje člane mleko in mlečne izdelke, vn:včuje za svoje zadružnike njihove pridelke ali izdelke, kolikor spadajo v okvir trgovine z mlekom ln mlečnimi "izdelki, ter proizvaja blago, ki ga smeio zadružniki prodajati v svojih prodajalnicah oziroma stojnicah; člani upravnega cdbora so: Kovačlč Alojzij. Kroupa Pavel, Kugovnik Elka, Knez Ivan, šnltovec Fani in Vrh Ivanka); Gospodarska zadruga v Cerknici, zadruga z o. j. — Pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani je bfl izbrisan član upravnega odbora Stanko Lenarčič, vp:san pa novi član upravnega odbora inž. Slavko Zajec, mestni inženjer v Ljubljani. = Ustanovitev velike hrvatske družbe za zunanjo trgovina. Z delniško glavnico 22 milijonov kun je bila v Zagrebu ustanovljena družba »Una«, mednarodna trgovska d. d., ki se bo bavila z izvozom kmetijskih proizvodov, ostalega blaga in surovin ter z uvezjom raznih predmetov. . = Prevzem velikih zagrebških tekstilnih tvrdk. V trgovinski regster v Zagrebu je bila vpisana družba »Dom« d. d. tekstilno trgovino z glavnico 20 milijonov kun. Družba bo prevzela tri zagrebške velike tekstilne tvrdke. in sicer S. Milinov, Zagrebački magazin in Brača Klein, kakcr tudi podružnice teh tvrdk. Naročajte romane MS - Začasna prepoved prodaje tekstilnega blaga na Hrvatskem. Prejšnji teden je bila, kakor smo že poročali, ustavljena na Hrvatskem prodaja tekstilnega blaga, in sicer kmalu potem, ko so bile uvedene oblačilne nakaznice po sistemu točk. V pojasnilo tega , ukrepa poročajo iz Zagreba. da pri tem ne gre morda za zopet-no odpravo prodaje tekstilnega blaga po točkah, temveč da gre le za začasno ustavitev prodaje, ki naj omogoči potrebne tehnične spremembe in priprave za brezhibno funkcioniranje novega sistema. = Omejitev dražb nepremičnin na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonski dekret po katerem so do 10. aprila nedopustne dražbe nepremičnin za kritje denarnih terjatev, vendar so predvidene nekatere važne izjeme. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki »Polzela«, tvcrnici navadnih in tkanih pletenin, družbi z o. z na Polzeli, je bilo vpisano, da' sta izstopila družbenika Feliks Tomič in Jurij Eftkovski ter se je družba z omejeno zavezo spremenila v javno trgovsko družbo pod nazivom Tvernica nogavic Reiser & Co. = Razvoj poštno-hranilnične službe ▼ NemčJji. Poročali smo že o 601etnici Poštne hranilnice na Dunaju. O priliki proslave te obletnice je predsednik zavoda podal nekaj zanimivih podatkov o razvoju poštnohranllnične službe v Nemčiji. Leta 1938. ko Je bila Poštna poštnohra-nilnična služba razširjena na vso Nemčijo s centralo na Dunaju, je bilo vsega 300.000 varčevalcev s hranilnimi knjižicami. Sedaj pa je to število naraslo na 9 milijonov: med njimi je 3 milijone vojakov. Samo ob lanskem božiču je centrala dnevno sprejela 12.000 do 20.000 prijav novih varčevalcev. Povsod zasedenem- ozemlju je bila pripadnikom vojske ustvarjeno možnost, da lahko nalagajo svoje prihranke pri Poštni hranilnici. Proslave se je udeležil tud^ nem?':! državni poštni minister Ohnesorge, ki je poudaril potrebo razširjenja poštnohranllnične službe na vso Evropo. V lanski ustanovitvi evropske poštne zveze v'di minister osnovo za ustanovitev evropske organizaeje poštnohranilnega prometa. Minister je končno zagotovil, da bo centrala nemške Poštne hranilnice tud: v bodoče ostala na Dunaju in da bo glede na povečani obseg poslov dobila nove primerne prostore. — Nadaljnje povečanje obtoka bankovcev v Ameriki. V zadnjih 7 tedn'h se je cbtok bankovcev v Zedinjenih .državah ponovno povečal za eno milijardo dolarjev in se je sredi decembra povzrpel na 15.1 milijarde dolarjev, nasproti 10.7 milijarde pred enim letem in 5 milijardam v letu 1934. (pred devalvacijo dolarja). Obtok bankovcev se je začel naglo večati zlasti v zadnjem času. Da se je obtok dv gnil cd šeste na sedmo milijardo, je trajalo tri leta. da ie dosegel osmo milijardo je trajalo eno leto za deveto milijardo 8 mesecev, za deseto milijardo 5 mesecev, za enajsto hi dvanajsto rnljardo pa 4 mesece, za trinajsto milijardo 12 tednov, za štirinajsto milijardo 9 tednov in za poslednjo petnajsto milijardo le 7 tednov. Vzrok naraščanja je seveda predvsem v finaneranju vejnih izdatkov, kar se kaže tudi v naglem naraščanju portfelja državnih papirjev pri se-veroameriških novčantčnih bankah cd 2.2 milijarde v začetku decembra 1941. na 5.3 milijarde v lanskem decembru. = Izgraditev podzemeHske železnice ▼ Budimpešti. Budimpeštanska mestna uprava je izdelala načrt za izpopolnitev mestnega prometnega omrežja, ki naj v bodoče bolj ustreza znatno povečanim pro-metn:m potre-bsm naraslega števila pre-b:va!cev. Načrt predvideva v prvi vrrti gradnjo obsežnega omrežja podzemeljskih ^ein^p.-ghih nmsr. ki b0dr> imele 7aenkrat dolžini 29 kilometrov. Budimpešta ima sedaj eno samo podzemeljsko železniško progo, ki je dolga 3.7 km. V mestu in okolici pa znaša že sedaj omrežje cestne železnice 338 km. Polesr tega je v Budimpešti 117 km avtobusnih prog. = Rekordni Promet na pariški podzemeljski železnici. Ker so odpadla druga prevozna sredstva., se je že leta 1941 promet pri pariški podzemeljski železnici v znatnem obsegu povečal. Lansko leto pa je prineslo novo povečanje števila prevožen h potnikov za 0.2 na 1.3 milijarde potnikov, in to na omrežje s skupno dolžino 158 km. Dohodk družbe za podzemeljsko cestno železnico »Metropol 1 tain« so se lani dvignili za 250 na 1463 miliionov frankov. Družba vrši tudi avtobusni promet in je na redn h progah prevozila v lanskem letu 218 milijonov potnkov, kar je prineslo družbi 343 milijonov frankov dohodkov. = Gospodarski razvoj Švedske v lanskem letu. Zaradi omejenih možnosti trgovinske izmenjave s prekomorskimj državami in zlasti dobave nekaterih surovin je industrijska proizvodnja. Švedske v prejšnjih letih nekoliko nazadovala, lani pa se je zopet povečala. Indeks industrijske proizvodnje je v lanskem letu narasel pa 108, nasproti 104 v letu 1941 ter 112 in 124 v prejšnjih dveh letih. Zaposlenost je bila v posameznih industrijskih panogah prav različna. V stroini indurtriji in deloma v železarski stroki je proizvodnja dosegala rekordno višino, zaostajala pa je predvsem v lesni industriji. V mnogih industrijskih panogah se občuti pomanjkanje strokovnih delavcev. Potrošnja jekla se je lani povečala za 15%. Dsloma se je dvignila potrošnja cementa v zvezi x oživljeno gradbeno delavnostjo. Tudi potrošnja cementa za gradnjo obrambnih objektov se je dvignila. Švedska trgovinska mornarica je doslej izgubila 550.000 brutoregistrsk:h ton. Ta izguba je že deloma nadomeščena z gradnjo rovih ladij. Ob koncu novembra je znašala švedska tonaža trgovinske mornarce na 1.38 milijona brutoregistrskih ton nasproti 1.46 v začetku leta in 1.62 miTiiona ton ob izbruhu sedanje vpine. Znatne so bile lanj investicije v nekaterih industrijskih strokah, predvsem v rudarstvu, za povečanje proizvodnje kovrn. za pridobivanje olja as oljnega škr^0"^. za m-^-n-odnio suner-fosfata itd. Znaten napredek je bil zabeležen tudi v pogledu preosnove avtomobilskega prometa na poson z generatorskimi plini v izkoriščanja postranskih proizvodov pr? proizvodni' celuloze in v pfoiz-•odnje krmilne celuloze. Neme priče ljubljanske preteklosti: Krekov trg izza srede šestnajstega stoletja je bi', od l6.m, kjer je dandanes Zmajski mc*sw pa ',<; Gracia l ob desni strani sedanjega Mestnega doma) v ravni črti obrambni zil, prpoboljšek«. Na tem trgu je bil skorajda še do začetka tekočega stoletja v majhnem obsegu pravi »prater« po dunajskem vzorcu, zakaj tu so se ustavljali lastniki cirkusov, zve-rinjakov, panoram, panoptikumov, komedij, muzejev, bazarjev, strelišč, vrtiljakov in podobnih naprav za ljudsko razvedri-tev in razveseljevanje. V nastopnem naj bo osvežen spomin na nekatera posebno privlačna potujoča podjetja. Na trgu so se vgnezdili cirkusi: v mesecu aprilu lota 1876. in tri leta pozneje v mesecu juniju Sidoli; leta 1880. v mesecu juliju Fumaga-li, a meseca oktobra Kreinbser & Comp.; v mesecu novembru leta 1893. Conraiini in meseca aprila naslednjega leta Amato. V juliju leta 1884. je bil videti na trgu Tra-be^ev muzej voščenih podob znamenitih ljudi. Meseca oktobra leta 1888. in prihodnje leto v mesecu aprilu je obiskal mesto Jožef Strohschneider, M je razkazoval svojo umetnost in svoje vragodije, nemara bolje povedano, izredno čudovito gibčnost in predrznost, na žični vrvi, napeti na visokih drogih in najvišjih hišah obkrožu-jočih trg. Po potresnem letu 1895. so se morala vsa fcaska in podobna zabavišča naseljevati večiJel zgolj ob straneh tistega dela Lattermannovega drevoreda, ki drži mimo Jakopičevega um teniškega paviljona proti »Unianski« pivovarni Po Robidovih zapiskih je bilo pred letom 1789. za stolnico in škofijskim hlevom 66 velikih in 16 manjših kramarskih lesenih lop ali lesenjač (barak), a za prvo zloženih še 75 stojnic, katere so postavljali do 1868. leta ob času letnih sejmov po več krajih mesta, zlasti pa na sedanjem Krekovem trgu. — Po drugem viru je ukazal leta 1800. okrožni urad mestu, da mora prestaviti sprei omenjene lope na dandanašnji Krekov trg, kar se je izvršilo. V lesenjače so se vseljevali, kadar so bili veliki letni sejmi, domači in tuji trgovci Nekateri poslednjih so si postavljali kar lastne šotore. Nekajkrat so prišli na trg tudi židje v precejšnjem številu. Tako na primer o sv. Elizabeti 1906. leta »samo« dva in štirideset, menda zato, ker so mislili, da je Ljubljana s svojim prebivalstvom za njihove namene in preskušnje še več ko primerna. Nekaiko izza leta 1886. ali 1887. je za- sajen Krekov trg ob dveh straneh z laškimi javori ali piatanaml v nadomestilo za poprejšnje mnogoštevilne vitke jagnede. Vodnjak, stoječ na trgu med tremi košatimi divjimi kostanji z rdečimi cvetovi spomladi, je bfl opuščen in zasut leta 1890. Postal je namreč nepotreben, ker je bil leto poprej, dne 29. junija, izročen Svojemu namenu s primerno slovesnostjo, poveličevano s topovskimi streli z gradu, mestni vodo oči pozimi Pozimi smo mnogo navezani na umetno razsvetljavo. Dnevne svetlobe je mnogo i manj kakor v drugih letnih časih. Zaradi I tega je popolnoma naravno da živi naše oko v zelo neudobnih razmerah. So pa še dxu.g; razlogi, ki vplivajo na naš vid. Toplina sobe odvaja iz človeškega telesa viago in pri tem so prizadete tudi oči j Če se torej naše oko segreje zaradi ostre svetlobe aili visoke temperature, občutimo kmalu žgočo in pekočo bolečino zato, ker je v očesu manj vlage. Ce se proces izsusevanja očesne vlage nekaj časa nadaljuje, nastopijo lahko vnetja Treba je torej, da naše oči od časa do časa osvežimo. To storimo tako, d« priva- jamo očem hladnega zraka. Vsakdo ve iz lastne skušnje, da so o©i občutljive tudi za spremembo temperature. Praktiki so tudi ugotovili, da oko pri umetni razsvetljavi vec trpi kakor pri dnevni svetlobi, ker ima svetloba umetne luč; mnogo rdečih in rumenih žarkov, ki naše oko dražijo. Kdor torej dela pri umetni svetlobi, mu priporočamo, naj napravi od časa do časa odmoo v svojem delu in naj se zazre v daljavo. Bleščeči papir slepi človeško oko, prav tako slabijo vid tudi pestre vezenine. Svetlobni v^ir. ki nam rabi, mora biti predvsem jasen ne snne biti preblizu na® in tudi ne sme biti preoster, da ne nastopijo poškodbe. Obrtništvo na Dolenjskem Novo mesto, 23. januarja. Morda še nikoli niso stala obrtniška združenja pred tako važnimi nalogami, kakor stojijo v današnjih časih. Danes so združenja tista vez, ki posredujejo med svojimi člani obrtniki in oblastmi, katerim tolmači želje in težnje obrtnikov in v mejah možnosti izposluje za svoje člane pre-potrebni material. Na spodnjem Dolenjskem deluje po likvidaciji edino še obrtniško združenje v Novem mestu ter manjša združenja v Kostanjevici in Mokronogu. Novomeškemu združenju, ki je med vsemi največje in najpomembnejše, so bila konec leta 1940. pripojerja še združenja krojačev, šivilj, čevljarjev, mizarjev, kovinarjev in združenje čevljarjev v Žužemberku. S pripojitvijo teh združenj je novomeško skupno združenje sprejelo re le njih člane ln premoženje, ampak tudi vse dolžnosti, pravice in bremena. S povečanjem svojega delokroga je novomeško združenje postalo središče vsega dolenjskega obrtniškega gibanja in razvoj tega združenja najzgovorneje izpričuje stanje obrtništva na Dolenjskem. S preureditvijo obrtniških organizacij v minulem letu je tudi vse delovanje bivših združenj zašlo na čisto drug tir. Posebno velike spremembe je doživelo bivše novomeško skupno združenje obrtnikov. Stanovska združenja posameznih obrtniških skupin so bila pripojena temu skupnemu združenju že konec leta 1941., v teku minulega leta pa so se sploh vse te obrtniške organizacije popolnoma reorganizirale. Najprej je bila izvršena centralizacija obrtništva. Vrhovna organizacija obrtništva je postalo združenje industrijcev in obrtnikov, obrtniški odsek za Ljubljanska pokrajino v Ljubljani, ki izdaja tudi za dolenjske obrtnike vse določbe in naredbe. Le na to organizacijo se morajo odslej obrtniki preko njenih poverjeništev obračati s kakršnimi koli vlogami. Po pokrajini j® vrhovna organizacija ustanovila zlasti v večjih krajih in kjer so že preje delovala skupna obrtniška združenja svoja poverjeništva, ki po navodilih centrale poslujejo popolnoma samostojno. Taka poverjeništva so sedaj v Novem mestu, v Kostanjevici in v Mokronogu, kar najzgovorneje dokazuje moč obrtništva na spodnjem Dolenjskem. V. minulem letu je bilo v novomeškem poverjeništvu včlanjenih 544 mojstrov z 203 pomočniki in 302 vajencema, torej kar 102 mojstra več od leta 1941. V združenju je včlanjenih največ mlinarjev in Žagarjev, in sicer 136, vendar imajo ti najmanj pomožnega osebja, ter zaposlujejo le 8 po- KULTURNI PREGLED Arnaldo Fraccaroli Te dni je izšel v založbi »Dobre knjige« življenjepisni roman skladatelja Vincenza Bellinija, ki ga je spisal Arnaldo Fracca-roli. Roman, ki ima v izvirniku naslov »Belimi«, je objavljen v slovenskem prevodu pod naslovom »Nestanovitno srce«. Ne dvomimo, da bc Fraccarolijevo delo tudi v naši besedi našlo širok krog čitateljev, prav kakor v Italiji, kjer sodi Fraccaroli rned najbolj čitane pisce. Arnaldo Fraccaroli je tudi med najbolj pl,rodovitnimi pisatelji. Do nedavnega je bil znan predvsem kot p:sec duhovito in z ostrim opazovalnim čutom spisanih reportaž o pogostih potovanjih po širnem svetu. Prepotoval je menda vse celine in svoja opazovanja strnil v dolgo verigo potop:s-nih knjig, ki imajo vse prednosti poučnega, zabavnega, vedrega in nevsiljivega prikazovanja neznan h krajev, medtem ko kaže-' jo duhovite in ironične pripombe o vsem, kar vidi,, sliši in doživi avtorjev ostri opazovalni čut. že nnsl vi njegovih potopisnih reportaž ?o včasfh odkritja avtorjevih spoznanj, čeprav često prav duhomušna. Naj navedem le nekatere njegove potopisne zbirke: »Newyork. ciklon narodov«, »Hclly-wocd, dežela avantur«, »CeyJon, biser tro-o.cch krajev«, »Španija eneantatiora«. *>Giejte. Pariz!«,'»Svetlobe in sence v Pa-»aguayu« »Vrata Daljnega vzhoda«. »Otok i epih žensk« (Bali). »Smaragdni Budha«, > Kitajska, ki se izgublja« itd. Pogosta potovanja in sp znavanje mnogih neznanih dežel so nudila Fraccaroliju priložnost, da je svojo pisateljsko fantazijo utešil z nekaterimi nenavadnimi novelami In romani. Naj navedemo »2er-ki paradiž ali American Girlsc, »Zaljubljene deklice« izmed romanov in »Sedem žensk okoli sveta«, »Nore novele, vendar ne preveč«, »Tudi te so nore, vendar...« v seriji njegovih duhovitih novel, ki vre predvsem iz pisateljeve bogate zakladnice pestrih spoznanj in dognanj z romanja okoli sveta. Avtorjev sarkazem in duhovitost kažejo tudi naslovi nekaterih drugih njegovih del, kakor na primer »Tiho, stric Matevž«, »Naše vsakdanje življenje« (sp'si nizke filozofije), »Coriolano hoče biti srečen« in »živeti hočem po svoje«. Fraccaroli je svojo vedrino ln duhovitost, svoj lahki m zabavni slog hotel izpričati tudi v neštetih komedijah, ki so prav tako značilne po izbiri nenavadnih naslovov, kakor: »Sladko življenje«, »Ne ljubi me tako«, »Osrednje vprašanje«, »Plavolasi greh«, »Vesela učenost«, »Figovo pero« itd. Njegove lahke komedije sicer ne rešujejo velikih problemov, a čltatelj kakor gledalec se ob njih nasmejeta od srca. V zadnjem času se J« neizčrpni Fraccaroli polotil tudi zgodovinskih romanov, ki jih seveda oblikuje preprosto, lahko in vedro, čeprav n«s tu In tam s svojimi globokimi čustvenimi prikazi tudi gane. Lansko leto Je isdal roman iz Napoleonovega življenja ali, boljt rečemo, roman Napoleonove ljubezni, ki je izšel pod naslovom »Napoleonova ženska« (Grofica Walew-ska) ln je v rokopisu tudi že poslovenjen. Zlasti pa ga je zamikalo življenje nekaterih italijanskih skladateljev. Kot življenjepis je izdal prikaz Puccinljevega življe- močnikov in 5 vajencev. Sledijo čevljarji, 96 po številu z 58 pomočniki in 55 vajenci, krojači. 101 po številu in 34 pomočniki ter 98 vajenci, 88 kovinarjev z 20 pomočn:kf in 46 vajenci, vendar med njimi daleko prednjačijo kovači, ki jih je 65. Kovinarjem slede mizarji (61), brivci (11), kolarji (17), peki (16). sedlarji in tapetniki (11). Vse ostale obrti pa ne dosegajo števila 10, najmanj pa je izdelovalcev krede, pogrebnih zavodov, sodavičarjev, sodarjev in pražilcev kave, od katerih je pri združenju prijavljena samo ena obrt. Združenje ima še vedno svoj krojaški, čevljarski, mizarski, kovinarski, mlinarsko-žagarski in skupni odsek. V Združenju je bilo v preteklem letu sklenjenih 122 učnih pogodb, razveljavljenih pa 26. Največ pogodb je bilo sklenjenih v šiviljski stroki, in sicer 34, v krojaški 18. v kovinski 21, v čevljarski 18, v mizarski 14. v brivsko-frizerski 8, v ko-larski 3, v pečarski 3, v mlinarski 2 in po ena v soboslikarski in tapetniški stroka. Pomočniški izpit je položilo 88 vajencev in to v krojaški stroki 17. v kovinarski 17, v mizarski 13, v šiviljski 13 in 10 v čevljarski stroki. Obrtna pooblastila je prejelo lani 22 mojstrov, in sicer: 8 čevljarjev, 2 krojača, 1 šivilja, 2 brivca in frizerja, 1 slaščičar, 2 kovača, 2 mizarja, 1 predelovalec peska, 1 kolar, 1 pečar in keramičar, 1 knjigovez in 1 dovoljenje za podružnico žagarskega obrta. Nadaljevanji obrta po vdovi sta bili prijavljeni dve, eno v krojaški, drugo v mlinarsko-žagarski stroki. Odjavljenih obrti je bilo 7, od teh ena podružnica, 1 zaradi smrti lastnika, 2 pa sta bili odjavljeni le začasno. Pomočnikov je bilo v preteklem letu na novo prijavljenih 207, odjavljenih pa 71. Največ odjav in prijav je bilo v čevljarski stroki. Mojstrski izpiti so se vršili v preteklem letu le enkrat. Vajencem in pomočnikom pa je poverjeništvo izdalo v preteklem letu 127 poslovnih knjižic. Zelo važno vlogo je igralo poverjeništvo pri raznih dobavah, ki se po večini vrše na nakaznice. Poverjeništvo samo pa je izdajalo nakaznice tudi za predmete, ki se dobe sicer še brez nakaznic, vendar pa je zaradi pravične porazdelitve tega blaga bilo potrebno urediti dobavo po nakaznicah. Razen tega je poverjeništvo takisto posredovalo, izdajalo obrtnikom razna potrdila, izjave in pisalo prošnje za oblasti in tako v vseh pogledih skušalo pomagati obrtništvu v današnjih časih. Gornje številke nazorno izpričujejo, kako veliko delo opravlja sedanje novome- nja, v obliki živi jen jepisnih romanov pa »Rossinija« in »Bellinija« v zbirki »Patriarhi italijanska opere«. S prevodom »Bellinija« smo Slovenci dobili prvo Fraccarclievo delo v našem jeziku. Nekaj njegovih črtic in novel je sicer že izšlo v nekaterih naših revijah in koledarjih (tudi letošnja »Vodnikova pratika« objavlja neko njegovo humoristično črtico), a po teh skromnih odlomkih si nihče ni še mogel ustvariti sodbe o Fraccaroliju. »Nestanovitno srce« nam prikazuje življenje skladatelja Bellinija v tip'čnem Frac-carolijevem slogu, ki bi ga po nekaterih besednih posebnostih in stilističnih hudomušnostih smeli primerjati s slogom našega Milčinskega. Pri vsem tem pa podaja podobo svojega junaka zelo verno, držeč se virov, ki jih je črpal o skladatelju. Zato bi lahko njegovo delo o Belliniju imenovaii veren življenjepis v literarni obliki. O tem pa bo še besede v posebnem članku. Sto predstav „Traviate" Tudi? uprizoritve imajo svoje jubileje. Doseči sto predstav — to je že izreden uspeh v gledališču, ki nima za seboj velemesta in v katerem je bilo deset, petnajst predstav iste opere v isti sezona značilen dogodek. Verdijeva »Travnata« je torej doživela na deskah nase Opere za naše razmere nenavaden »juMej«. Pri tej stotici pa so vštete samo predstave od konca prve svetovna vojne do danes. (»Travnato« so igrali v slovenskem gledališču tudi pred letom 1918.) Poleg Smetanove »Prodane neveste« j« »Travnata« najbolj prti iubl jena opera v železnem repertoarju našega gledališča« Jubilej domače »Travnate« pomeni ob-enem zmagoslavje Verdijev« glasbe, ki je prav v tej, danes že vsepovsod ljudski operi Pristanišče Bougie t Alžiru po italijanskem letalskem napadu: dva velika parnika sta se prevrnila ško poverjeništvo med obrtništvom na Dolenjskem Zaradi tega je bila toplo pozdravljena to sprejeta zamisel odgovornih krogov, da so osnovali tudi v dolenjski metropoli, ki igra danes v pogledu dolenjskega obrtništva neprimerno važnejšo vlogo kakor prej, svoje poverjeništvo. ki skrbi in vodi vso številno dolenjsko obrtniško družino. ProS. Franjo Sič Danes se bo očak Abraham spet enkrat pošteno začudil, ko bo med svoje vojščake potrdil tudi profesorja Franja Siča. In začudila se bo z njim vsa Ljubljana in z njo številni njegovi prijatelji in znanci, bivše učenke in učenci, saj kar ne bodo mogli verjeti, da je temu prožnemu, dobrovoljne-mu in živahnemu možu že potekla .»dni lepših polovica«. Jubilant, profesor državne trgovske aka-demiej in abiturientskega tečaja zbornice TOI v Ljubljani se je rodil v St. Vidu nad Ljubljano očetu prof. Albertu, našemu zaslužnemu folkloristu in pedagogu, in materi Mariji roj. Trillerjevi iz znane Bergantove družine v Trnovem, blagi gospe, ki jo je kot agilno društvenico poenalo vse naše mesto. Edinec Franjo je študiral realko v Ljubljani ln Idriji ter trgovsko akademijo v Pragi, kamor se je po prvi svetovni vojni vrnil na komercieini oddelek Češke tehnike, kjer je bil diplomiran. Sodeloval Je pri ustanovitvi Trgovske akademije v Ljubljani ter je od leta 1918 poučeval še na licejskem trgovskem tečaju, rad pomagal tudi na drugih strokovnih zavodih to se ves čas plodno udejstvoval kot bilancist, organizator to revizor. Več let je bil zapriseženi sodni Izvedenec za knjigovodstvo in bilance trgovskih družb. Zelo uspeSno ta spodbudno je ta naš prvi strokovnjak za knjigovodsko vedo tudi sukal pero. Napisal je vrsto izvrstnih učbenikov ln priporočnikov: Knjigovodstvo I. to H. del (1921). Princip to teorija bančnega knjigovodstva (1923), Trgovska korespondenca (z očetom, 1923), deset knjižic Knjigovodstva za samouke (1927), Knjigovodstvo za obrtno nadaljevalne šole to enoletne trg. tečaje (1931) to končno Trgovsko knjigovodstvo v štirih delih kot učna knjiga za trg. akademije (1937). Vse te njegove knjige odlikujeta jasna metoda ln široka razgibanost. Prof. Franjo Sič, čigar strokovna usposobljenost je bila deležna najvišjega priznanja s tem, da je zasedel knjigovodsko stolico na pedagoškem tečaju ljubljanske univerze, je upoštevan avtor sistemske teorije in posebno saldne teorije, l«atero je obrazložil z barvno metodo. Mnogo je pisal tudi v strokovne liste, tako v »Gospodarski vestnik«, »Trgovski list«, »Fotoamaterja«, »Bančni vestnik« to druge. Minuli mesec ga je kot priznanega strokovnjaka župan mesta Ljubljane poklical v Prehranjevalni odbor, kjer bo lahko s pridom uveljavljavljal svoje zamisli tudi na tem za sedanjo dobo tako važnem poprišču. Z zgledno vnemo je vedno rad sodeloval v raznih društvih, kjer je imel tolikrat priliko pri izletih pokazati svoj organizatori-čni talent, pri slavnostnih prireditvah pa svoj neprekosljivi okus ter slikarsko to aranžersko nadarjenost. Ce omenimo še, da dosega prof. Franjo Sič kot pedagog Izredne uspehe, da je le morda najmanj zahtevna, kar se tiče glas-beno-problematične plari, zato pa najbolj topla in človeško prisrčna. Kolikokrat smo že slišali opero samo in nje posamezne arije in vendar se vedno znova predajamo čaru že dolgo znane, a neugnano kipeče strastne, zdaj prešerno vesele zdaj otožne muzike, ka spremlja ljubezenske prigode 'lepe Violette! Nedavna osvežitev na^e uprizoritve z novo zasedbo Violette in Alfreda — z Vidalijevo in Čudnom — je zopet za-vabila »Traviatino« staro občinstvo in s« pridobila še novega — tistega, ki se — lačno lepe, opojne muzike in razkošja parisk-h salonov — tesni v dijaškem parterju. Ob spominu na sto predstav »Travnate« si je njena stara publika obujala zlasti odrski Mk Zlate Gjungjsnac. ki je prav z Viofleto in z Manon dospela na vrhunec svo je popularnosti pri nas in je znatno pripomogla, da so gledališki statistiki lahko že let« ugotovili nastopajočo stotico v dolgi vrsti »Tra-viatinih« predstav. K usipehu sedanje »Traviate« je tudi prispevala Debevčeva režrja, katere odlike je posebej opazil kritik milanskega »Carriere dolla Sera« Ga-brieJe Baldini. Bleščeči vzor. ki ga je predlansko leto pokazala Ljubljani rimska Kr. Opera s svojo predstavo te Verdijeve mojstrovine. je tudn zapustil vidno sled. Nedeljska stota predstava je znova potrdila neugnano nrkavnost »Traviate«. Predstava je bila docela razprodana (prav kakor v Drami prva repriza komedije L Prenner-jeve »Včflika mož«). Pusto januarsko popoldne z odjugo in zanuačenkn, žalostnim nebom je že sdmo vabHo v Talijin hrani, zlasti še pod tople žarke Verdijeve gjasbe Za jubilej so okra6rla ram po z zelenjem, med katerim so ae bleščali dati listi; sredi j« malo učiteljev tako priljubljenih pri dijakih, kakor je on, in da je navzlic obilnemu vsestranskemu delovanju to zaposlenosti eden naSih najprijetnejših družabnikov, če opozorimo končno na uspehe, ki jih je v zadnjih počitnicah dosegel pri mladih srcih kot iznajdljiv lutkar, smo se obdolžili uglednemu slavljencu ob njegovem srebrnem jubileju, ki ga bo praznoval s svojo drago Francko, s hčerkama Mito, glasbeno nadarjeno petošolko, in hudomušno Andlco ter s številnimi dobrimi prijatelji, ki mu iskreno žele še mnogo zdravih, srečnih in uspešnih let. GLE*W *ŠeE DRAMA Torek. 26. jan. Ob 17.30: Deseti brat. Red Torek. Sreda. 27. jan.: Ob 17.30: Zaljubljena žen«. Red Sreda. Četrtek. ?8 1an : Ob 17.?0- »""T" 1 — ci. Izven. Cene od 18 lir navzdol. * Jurčič-Golia: »Deseti brat«. 16 slik po Jurčičevem romanu. Osebe: Benjamin-Bratinas graščakinja-Gabrijelčičeva, Ma-rica-Levarjeva, Balček-Bajde, Dolef - Lipah, Piškav - Peček.ž Marijan - Verdonik, Martinek Spak-M. Skrbinšek, Kvas-Dre-novec, Krjavelj- Cesar, sodnik-Nakerst, zdravnik-Košuta, lektorica-Kraljeva, Dra-žar-Raztresen, Krivčevi: Plut, P. Juvano-va to Sancinova. Režiser: prof. O. Sest; scenograf: inž. E. Franz. Goldoni: »Mirandollna.« Prihodnja premiera v Drami bo znana Goldonijeva komedija »Mirandolina«, zgodba, ki obravnava snubljenje brhke krčmarice, ki ji dvorijo razni kavalirji. Duhovita ženska, ki si izbere po zdravem čutu in pameti pravega moža, je osrednja ženska vloga, ki jo bo Igrala Mira Danilova. Igro bo zrežiral Jože Kovič. OPERA Torek, 26. Jan.: Ob 17. uri: Sestra Ange- lika 7. simfonija. Red A. Sreda, 27. jan.: Ob 17.: Beg lz seraja. Red B. Četrtek, 28. jan.: Ob 17.: Thais. Red Četrtek. Petek, 29. jan.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 30. jan. ob 17.: Zemlja smehljaja-Premiera. Red Premierski. G. Puccini: »Sestra Angelika.« Opera v enem dejanju. Osebe: Angelika — IIeyba-lova, Kneginja — Golcbova, opatinja — Poličeva, sestra gorečnica — Karlovčeva, učiteljica novink — Stritarjeva. L. v. Beethoven: »7. simfonija«, koreografija po originalni zamisli L. Mjasina v priredbi Maksa Kirbosa. Štirje stavki: 1. Poco sostenu-to: Stvarjanje, 2. Allegretto: Zemlja, 3. Presto: Nebo, 4. Allegro con brio: Uničenje. Solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Kirbo-sova k. g., Remškarjeva, Kirbos- in Poga-Car. — Dirigent večera: A. Neffat, režiser in toscenator opere »Angelika«: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Premiera Leharjeve slovite operete »Zemlja smehljaja« bo v soboto za red Premierski. V glavnih partijah: Mlejnikova, čuden, Barbičeva, M. Sancin, Debevec ta Anžlovar. Dirigent: R.* Simoniti, režiser in koreograf: ng. P. Golo vin. ležal velik venec z obilnim šotpkom rdečega cvetja in z daleč vidno številko 100. V vsem drugem se ni nič spremenilo. Predstava je bila na običajni višini. Ksenija Vidalijeva je — kakor že doslej — položila v V-ofletbo ves svoj Sarm. lepoto in bogato muzikaino izraznost svojega petja ter moč svoje igre. Kot Alfred je užigal s svojim glasom D. Čuden, čeprav to pot morda mi bil najbolje razpoložen. Posebno pozornost pa je občinstvo izkazalo Veko-stlavu Janko, ki nastopa najdalje izmed vseh v tej dolgi vrsti sto predstav in ka je tudr zdaj vzbudil z znano Arijo Georgesa Germonta v drugem dejanju dolgotrajen aplavz. V gledališču je bilo mnogo ploskanja in navdušenja Teh troje vcd:,lnih solistov je dobilo šopke in darove Tudi dirigent Demeter Ž e b r e, ki je vodil s skrbno pozornostjo orkester, je bil pred rarmpo deležen močnega priznanja. Tako je torej poteklo skromno slavje naše domače »Traviate«. fn ta rekorderka med operami bo zdaj nastopila drugo stotino. Slikar Evgen Sajuvic Ob zaključku številnih letošnjih razstav mHadega umetniškega rodu se je prikazal z 10 oljnimi deli. ki jih razstavlja A. Kos v prehodu nebotičnika, tudi skkar Evgen Sa-jovic. Skromnega, na zagrebški akademiji šolanega umetnika smo doslej običa jno are-čavali na razstavah Neodvisnih v Ljubljani in Zagrebu (1940). kjer je opozarjal nase in na svoj obetajoči talent najbolj kot knaji-nar idiličnih, slikovito zajetih samot. E. Sajovic razstavlja sedem krajinskih del in troje cvetličnih tihožitij, pa tudi sicer je ohranili v načinu motivnega izbera v krajini čn po svojem preprostem, morda tokrat celo ronika « Smrt generala Bennatia. V Rimu je umri general Lueiano Bennati, eden izmei najboljših italijanskih topničarjev. Napravil je mnogo odkritij, s katerimi se je okoristila italijanska vojska. Pokojnik se je rodil v Milanu leta 1852., leta 1910. je bil poveljnik trdnjavskih naprav v Pia-cenzi, ob izbruhu svetovne vojne leta 1914. pa je bil pozvan za inšpektorja v vojno ministrstvo. * Smrt publicista Cerquiglinia. V Rimu je umrl po kratki bolezni 591etni publicist Ottcrino Cerquigiini, znan posebno kot sotrudn k lista »Domenica del Corriere«. Pokojnik je bil rojen v Perugiji ter je sodeloval pri številnih italijanskih dnevnikih in revijah. * Niz predavanj o nemški in italijanski kulturi. V Rimu je bilo te dni otvorjeno predavanje prof. Manacorde o nemški in italijanski kulturi. Zastopan je bil minister za prosveto in državni podtajnik tega ministrstva, navzoči so bili tudi predstavniki nemškega in japonskega poslaništva ( pri rimski vladi. Tudi madžarski poslanik je počastil predavanje s svojo prisotnostjo. » Prebivalstvo v času vojne. »Gazzetta Ufficiale« objavlja dodatek k naredbi o civilni mobilizaciji prebivalstva v vojni dobi. Doslej so bili podvrženi odredbam za civilno mobilizacijo moški do 55. leta, nove odredbe pa določajo norme za civilno mobilizacijo pri moških od 14. do 70. leta, pri ženskah pa od 14. do 50. leta. Do 18. maja morajo občine izgotoviti spiske teh oseb. * Smrt v stotem letu. V Omegni je umrla vdova Ana Zamburini, mati 12 otrok. Starka je učakala sto let. * Umrla je nro za bratom. V Genovi je umrl te dni 77ietni železniški upokojenec Napolene Franzia. Mož ni bil oženjen, gospodinjstvo mu je vodila njegova sestra. Uro po bratovi smrti so tudi njo obšle slabosti ter je nenadoma izdihnila. * Otrok je pogoltnil uro. 41etni Gian-carlo Spozio iz Ronca pri Luilu je nedavno jx) nesreči pogoltnil majhno zapestno urico, ki ie padla njegovi materi v umivalnik. S strahom so starši doznali, kaj se je zgodilo in so odpeljali otroka v bolnišnico, kjer so dečku izpraznili želodec. * Matere, pazite na otroke! V Napoliju je postal žrtev otročje razposajenosti 11-letni Al do Inga. Igral se je s svojimi bratci na balkonu domače hiše, nenadoma pa j* izgubil ravnotežje in padel na ulico. Zlomil si je tilnik in obležal na mestu mrtev. * S koščkom mesa se je skoraj zaduš'1. 601etni Gicvannj- Costa iz Via Reggia bi se bil te dni skoraj zadušil s koščkom mesa. Zvečer je sedel k večerji na nekem čolnu, med jedjo pa mu je nenadoma po-zlilo, da se je onesvestil- Tovariši, ki so priskočili na pomoč, so poklicali pristan'ške-ga zdravnika, ki je ugotovil, da je zašel nesrečniku košček mesa v sapnik, ki bi lahko povzročil njegovo smrt. S spretnim posegom je zdravnik rešil možu življenje. * želve v Sredozemskem morju. Italijanska vlada si že dolgo prizadeva, da bi uredila gojitev želv v Sredozemskem morju, 8 čimer bi bala podprtaa. industrija, ki uporablja želvovino. Doslej so morali uvažati žetovino za predelovanje iz prekomorskih dežel. Se pred začetkom sedanje vojne se je posrečilo želve aklimatiziratl v področju Radio Ljubljana TOREK, 26. JANUARJA 1943-XXI. 7.30 Pisana glasba. — 8.00 Napoved časa. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Napevi in romance. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra vod; dirigent D. M. Sijanec. — Sinfonična glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Komorna glasba. — 14.20 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Pisana glasba. — 17.30 Prenos iz zavoda za cerkveno glasbo. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.31 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valček. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Orfejeva pravljica — opera v enem dejanju, uglasbil Casella Alfredo. — 21.20 Godalni orkester vodi dirigent Angelo. — 21.45 Pisana glasba. — 22.05 Koralni koncert. — 22.25 Orkester vodi dirigent Segurini. — 22.45 Poročila v italijanščini. Sredozemskega morja. Od tega si v bodočnosti obetajo najlepših uspehov. * Velikanski obisk kinematografov v Nemčiji. Oktobra lanskega leta je obiskalo nemške kinematografe 96.9 milijona ljudi, število obiskovalcev se je v primeri s septembrom povzpelo za 10.2 mil jona. * Most mc«l otokoma Seeland in Moen Gradbena dela pri mestu, ki bo spajal otoka Seeland in Moen na Danskem, so v polnem teku. Računajo, da bo za veliko noč most izročen prometu. Stroški za nad kilometer dolgi most bodo znašali 7 milijonov danskih kron. * Zanimiva t žba. Pred civ ln:m sodiščem v Venezii so obravnavali nedavno tožbo mladoletne Elettre Giraze, na katero je dne 17. julija 1941 padla železna ograrja z balkona ludske šole v ulici Giacinto Galina. Deklica je bila od železja močno ranjena na ramenih in na nosu. Ker so ji poškodbe skazile obraz, je dekličin oče vložil tožbo proti mestni občini v Venezii. Tožitelji so zahtevali od občine olškodnino 152.711 lir za zdravljenje in 150.000 lir za skaženo lepoto. Sodišče pa je obsodilo mestno občino na plačilo 27.711 lir. * Hitro kaznovana roparja. Dne 3. januarja sta v Nemčiji zaposlena inozemska delavca Van Leeuven in Lardinois umorila v vlaku, ki vozi med Oranienburgom in Berlinom, 311etno Štefanijo Fiedlerjevo in jo oropala. Po dejanju sta se morilca vrnila v delavsko taborišče in si razdelila plen osmih mark in živilske nakaznice. 2e nekaj dni po zločinu je berlinska policija izsledila morilca. Postavljena sta bila pred izredno sodišče, ki je oba obsodilo na smrt. Uro po razglasitvi sodbe sta bila usmrčena. * Vas stoietnikov. Na Moravskem imajo naselbino Javornik, ki velja za enega najbolj zdravih krajev v Evropi. Skoraj vsi ljudje v tem kraju učakajo svetopisemsko starost in redko kateri umre pred svojim 90. letom. V 18. stoletju je divjala tod okrog strašna epidemija, ki je prizanesla edinole prebivalstvu Javornika. Ljudje tega kraja so tako trdni in odporni, da jim niti prehlad ne more do živega. V Ja-vorniku skoraj ni hiše brez stoletnika. * Prvine 85 še niso odkrili. Nedavna vest švicarskih listov, da še je dvema fizikoma radijskega instituta v Bernu posrečilo odkriti prvino 85 in jo fotografirati, je bila netočna. Predsednik radijskega instituta in šef-zdravnik rontgenskega instituta v Bernu je dal javno izjavo, da je bilo poročilo preuranjeno. Ni se zgodilo prvič, da je tisk javil odkritje prvine 85. * Mesečn ca so sprehaja po strehah. V Firenzi na trgu d' Azeglio so ljudje opazili te dni ob 5 zjutraj mladenko, ki se je sprehajala po strehah. Najprej so mislili, da se je revici zmešalo, pozneje so dognali, da gre za mesečnico. Nesrečnica je po poklicu služkinja, stara šele 16 let in se piše Clara Mazzoli. Ko so jo vprašali, če ve, kaj dela, je zamikala vprašanje. Na prijazno prigovarjanje se je mesečni ca podala s strehe na zemljo. * »Super« čaj je tip pravega ruskega (koloni jalnega) čaja. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce posestnik in obrtnik v Zatonu pri Sebenico g. Ante Lasan. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili na domačem pokopališču. — V 31. letu starosti je nenadno premnul g. Anton Martinjak, dolgoletni uradnik Kmetijske družbe v Ljubljani. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 16. iz mrtvašnice na Viču 'na viško pokopališče. — Na j v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Namesto venca na grob g.spoda Ivana Merčuna je družina Antičeva darovala 250 lir Podpornemu društvu na drž. klasični gimnaziji. Ravnateljstvo se za izredni dar najiskreneje zahvali. u— še dalje nad ničlo. Kakor smo zabeležili, je v letošnjem januarju živo srebro v nedeljo zjutraj prvič stalo nad ničlo. Prva letošnja pozitivna jutranja temperatura je bila 1.5 stop. C. Nedelja je bila prav topla in je sneg dalje kopnel da ga je ostalo le še nekaj malega na strehah in po ulicah. Ozračje se je c grelo do 4 stop. C. še nadalje so se rušili plazovi s streh. Ceste so blatne, kljub temu pa so Ljubljančani v nedeljo popoldne hiteli na izprehode, a marsikdo je moral preživeti nedeljo doma v postelji, ker ga je podrla lahna hiipa. Tudi čez noč se je živo srebrj vzdržalo še nad ničlo in smo v ponedeljek zjutraj zabeležili 0.8 stop. C. u— Učenci in učenke pravoslavne veroizpovedi imajo v sredo, dne 27. t. m. praznik sv. Save. Gospodje ravnatelji osnovnih ln srednjih Sod so naproSeni, da objavijo to svojim pravoslavnim učencem ln učenkam ter jim nar oče, da se ta dan udeleže službe božje v cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 10. uri dopoldne. — Pravoslavna cerkvena občina. u— Na Sajovlčevi umetnostni razstavi v salonu Kos, v prehodu Nebotičnika, si lahko ogledati del našega predmestja. Razstavljena pa so tudi tri tihožitja. Opozarjamo občinstvo, da bo razstava odprta le še nekaj dni. u— Na HI. javni produkciji šole Glasbene Matice bodo nastopili iz klavirskega oddelka gojenci naslednjih učnih meči naše Matične šole: Zorke Bradačeve^Emilije Dernovškove, Silve Hrašovčeve, Olge Ko-1 ari če ve Vide šeskove, Viktorja šonca ln Milene štrukljeve. Violinski oddelek je zastopan z gojenci, ki jih poučujeta: Jurij Gregorc in Avgust Ivančič. Nastopil bo tudi gojenec solopevskega,oddelka ravnatelja Julija Betetta. Podre bni spored produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Stane 3 lire in velja obenem kot vstopnica k. Ul. javni produkciji, ki se bo vršila v sredo, dne 27. t. m. ob 18. v mali filharmonični dvorani. Ravnateljstvo vabi starše in vse prijatelje mladine k tej produkciji. u_ Prepovedano sankanje v mestu. Razen na dovoljenih krajih in na prostorih. ki jih je mestna občina določila za sankanje, se otroci sankajo tudi po mestu po strmih cestah in ulicah ter ogrožajo promet, zlasti se pa sami podajajo v nevarnost, da pridejo pod voz ali cel0 pod tramvaj. Posebno nevarno je ob cerkvi sv. Florijana, kjer se otroci sankajo po Ulici na grad, prav tako v nevarnosti so pa sankači tudi na Vodnikovi cesti, kjer s sankami lahko pridrve pod tramvaj na Gosposvetski cesti ob cerkv; sv. Jerneja. Razposajenih veselih otrok ne ovira nevarnost, da lahko vsak hip pridejo pod voz električne cestne železnice ter tako nepremišljno drve v veliko in celo smrtno nevarnost. Županstvo opozarja starše, da je sankanje v mestu prepovedano in kaznivo ter naj zato otroke strogo nadzorujejo. da ne bo nesreče. u_ Opozorilo na kontumac psov in mačk. Ker se je po kratkem času v Ljubljani primeril nov primer stekline, opominjamo vse občinstvo, naj se v interesu ljudskega zdravja vestno ravna po odredbah kontumaca psov in mačk, ki so bile izdane 6. novembra 1- 1. Kakršen koli prestopek bo mestno poglavarstvo najstrožje kaznovalo, obenem bo pa lastnikom vzelo pse ali mačke ter jih brez izjeme takoj pokončalo. u— Kadar se splašijo konji. Poročajo nam: -V soboto zvečer se je pripetila na Tržaški cesti blizu električne ure huda prometna nesreča. Promet na živahni cesti se je normalno razvijal, ko sta nenadno pridrvela s Ceste 29. oktobra dva splašena konja, ki so jima pene brizgale iz ust. Besni živali sta bili okomateni in sta vlekli za seboj odlomljeno oje. ki je z ropotom odskakovalo po blatni cesti. Splašena konja, bila sta krasna belca, sta od-peketala "po Tržaški cesti proti tobačni tovarni prav v trenutku, ko je neki pasant prečkal cesto. Nič hudega sluteči možak se je nenadno znašel pod konjskimi kopiti in obležal s težko rano na glavi. Pri tem je tudi enemu konju spodrsnilo, da je padel, nakar sta se obe živali ustavili, kar je nedvomno rešilo življenje ponesrečencu. Pohvalno je treba pri tem omeniti veliko požrtvovalnost dveh italijanskih vojakov, ki sta nezavestnemu takoj priskočila na pomoč ter ga s pomočjo nekega civilista odnesla v bližnji frizerski salon, kamor ga je čez kakih pet minut prišel iskat rešilni voz. u— Nesreče. Na cesti je padel in se poškodoval na nogi 441etni raznašalec listov Jakob Rozman iz Ljubljane. Na slamo-reznici si je porezal prste desnice 201etni posestnikov sin Ciril Cerselj iz Ljubljane. V kuhinji je padla in si zlomila desnico v zapestju 531etna žena pekovskega pomočnika Matilda Česnova iz Ljubljane. S kropom se ie oparila po glavi In rokah 51etna hčerka postreščka Marija Peričeva iz Ljubljane. Jože Kos, lOletni sin delavca iz Ljubljane Pa si je pri drsanju zlomil desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošn; bolnišnici. Z C&renfskega . Na vzhodni fronti je padel koroški rojak, vitez železnega križa Hari Polewacz, ki je bil odlikovan z zlat:m nemškim križcem 1. in 2. strpnje ter z raznimi drugimi odlikovanji. Povelieval je po'ku oboroženih oddelkov SS. Nadalje so padli 28 letni višji lovec Hans Simoner, 42 letni narednik Franc Klingensteln, desetnik Herbert Ab-fslter, 34 letni planinski naddesetnik Jurij Leban. 23 letni desetnik Alojz Rasch, 19-letni topničar Hans Jurgen Wess, letalski Italijanski MAS odhajajo na vojna dejanja v Sredozemsko morje narednik pri stroglavcih Jožef Wider, 26-letni podčastnik Peter Greli, 21 letni sani-tejec cand. med. Hans Hainburger, desetnik Franc Kolpič, 22 letni prostovoljec pri SS Rudolf Pietschnigg in nadzornik ranjencev ftudelf Stoki. Na Jezerskem se je poslovil orožnlški vodja in krajevni skupinski predsednik Janez Eger. Njegov naslednik je Jože W;nk-ler, vodstvo krajevne skupine pa je prevzel Edvard Warenberger. Na Koprivniku je bil prirejen prvi vaški večer. Iz Bohinjske Srednje vasi je prispela pevska skupina mešanega zbora iz Bohinjske Srednje vasi. Kljub ostremu mrazu v dolini je izletnike proti Koprivniku grelo toplo planinsko scnce. Užitka poln je bi pogled z Vodnikovega razglednika na poledenelo Bohinjsko jezero in na sveže zasnežene velikane Julijskih Alp. V ljudski šoli na Koprivniku so se zbrali vaščani in sosedje iz Gorjuš. Pevska skupina je prepevala ljudske pesmi; prikazani so bili nekateri stari ljudski plesi. K prireditvi so prispeli tudi razni izletniki na smučeh. Zasedanje občinskih komisarjev iz vsega kranjskega okrožja je bilo te dni v hotelu Evropa v Kranju. Poročevalec Bret-sehneider je predaval o bistvu in vsebini nemškega občinskega reda. Razmotrival je glavne določbe nemškega občinskega reda, v koliker se tičejo Gorenjskega. Novi občinski red bo uveden na Gorenjskem, če bodo ustvarjeni vsi pogoji aa občinsko samoupravo. Drugi govorniki so obravnavali pereče zadeve gorenjskih občin. V P' dnartu je sklical krajevni vodja Sternad svoje ožje sodelavce v zbor. Pregledali so lansko delo in sklenli. da se gradnja ceste v občini nadaljuje s podporo okrožnega vodstva v Radovljici. Pričenjajo se tudi dela za zadostn- preskrbo raznih delov občine z vodo. Na koncu so si ogledali službene prostore razn h oddelkov Stranke in prostore za novi otreški vrtec. Mlade učitePice z Dunaja so prišle v kamniška okrožje. Dodeljenih je bilo 16 učiteljskih kandid-atinj. Sprejel jih je deželni svetnik dr. Doviak, n? kar jih je razdelil okrožni šolski svetnik Prasch na posamezne šole. popoldne so bile pripravljene sani, nakar so se mlade učiteljice odpeljale v razne vasi zasneženega obmejnega okrožja. V št. Vidu nad Ljubljano je umrl v starosti 74 let Franc Merhar, ki je bil pri krajevni skupini brezolačno v častni službi zeorslen kot sluga. Zadela ga je kap. — ženska voditeljica ga. Klara Treo je zaradi bolezni odložila svoje mesto. Njena naslednica je Ana Jatho. Na tragičen način je izgubila Življenje .^irirk" pomočnica Marija Jerebova v Šenčurju nad Kranjem. Hotela je ogret; svojo kamrico z zasilno pečico. Napolnila je veliko lenec z žarečim ogljem in ga postavila zraven postelje Ponoči jo ie zadušil ogljikov okis :n so jo zjutraj našli mrtvo. — V Srednji vasi je umrla 84 letna Marija Kuharjeva. Iz Sp^dfife štafsrske Odlikovanje. Z železnim križcem 2. stopnje je bil odlikovan planinski lovec Robert Jug doma iz Ruš. Kmalu po zasedbi Spodnjega štajerskega se je priglasil kot prostovoljec k motoriziranim edinicam in je bil od julija 1941 dalje leto dni na Nizozemskem, v Belgiji in v Franciji. Nato je bil dodelien bataljonu planinskih lovcev. — Z železnim križcem 1. stopnje pa je bil od_ likevan poročnik Eduard Girstmayer, srn pokojnega hišnega posestnika iz Maribora. Križec 2. stopnje ima že od lani. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 6C-letni upokojeni polkovnik Alojz pl. Mar- koviteh, ki so ga prepeljali k upepelitvi v Gradec, dalje 771etna vdova delovodje Marija Kdhle. 55ietni ključarslri mojster Jože Meier ter ga. Štefanija Mikeličeva-Orovičeva, mestna uradnica. Dne 20. t. m. je umrl v Mariboru po daljšem trpljenju upokojeni višji poštni kontrolor Anton Kuss, ki je bil posebno znan v Meljsla četrti. Po rodu je bil iz Celovca in je svojčas služboval v trdnjavskem mestu Trebinju. Leta 1925. se je kot upokojenec naselil v Mariboru. — V starosti 48 let je umrl v Krškem po kratki bolezni kočevski priseljenec Rihard Konig. Pred preselitvijo je bil znan kot posestnik in gostilničar v kočevski okolici ter je dalje časa pripadal občinskemu svetu za Ko-čevje-okolieo. — V Pekerjah pri Mariboru je umrla 70Ietna posestnikova žena Elizabeta Janžekovičeva. Nadalje so umrli v Mariboru 321etni delavec Franc Lorbar. 551etna vdova poštnega uradnika Marija Pepevnikova, 5Cletna upokojenka Ne;v:a Ungerjeva in 771etna gospodinja Elizabeta Ferkova. Gospa Roza Rainerjeva f. p0 daljšo-.n bclehanju je umrla prejšnjo nedeljo 21. t. m. v Rajhenburgu ob Savi ga. Roza Raine>rjeva. vdova po pok jnem posta jenačelniku. Ugledna go;pa se .i2 rodila pred 70 leti v Pribilovi družini v Brežicah. Ko je bil g. Srečko Rainer, ki ga je poznalo vse Posavje po lepem, prijetnem značaju zlasti tudi kot ljubeznivega tovarša pri lovu in ribolovu, še mlad železniški uradnik v Zalogu, jo je povedel pred oltar. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok in sicer štirje sinovi in dve hčerki, ki sta jima skrbna roditelja kar najlepša ugladila pert v življenje. Odkar ji je ?e!:a 1935. v Ljubljani umrl soprog, je začoia tudi gospa hirati. Po aprilskem prevratu je prišla v Ljubljano, od koder pa se ja pred meseci spet vrnila v Rajhenburg, da bi preživela dobo, ki ji je bila še odmerjena, v prijazni lastni vili »Mojmlru«, katero sta z možem z vso požrtvovalnostjo zgra-lil." pred nekai leti na prijaznem polju blizu rajhenburške bazilike. V naročju sina in hčerke, ki živita v P^ajhenburgu, je gospa v miru izdihnila in s?o jo v torek 19. t. m. ob spremstvu številnih pcgrebcev p-1oi.ili k večnemu počitku, ob strani ljubljenega soproga, številni znanci in prijatelji Rai-nerjeve druž:ne bodo ohranili pokojni gospe lep spomin, njenim dragim pa velja naše odkritosrčno sožalje! Nova posebna znamka. Za 31. jam: ar 1943, ko bo desetletnica, odkar je prišla narodno-socialistična stranka v Nemčiji na vlado, bo izdana posebna znamka za 43 ofenigov z dodatkom za 96 pfenigov. Načrt je izdelal monakovski umetnik Gctt-fried Klein. Predstavljena so brandenbur-ška vrata v Berlinu. Znamka se bo prodajala od 26. januarja do 15. marca. V mariborskem gledališču imajo v poslednjem januarskem tednu na sporedu naslednja dela: Operetno burlesko »Veseli potepuhi«, opero »Tosca«, dramo »Via mala«, baletni večer in igro »Štajerski kladivar«. Z roko v stroj. 12 letni cestarjev sin Stanko Muršec iz mariborske okol!ce je pomagal pri napravljanju rezi. Siromak pa je preglobko segel v stroj in si je ne-v-arno poškodoval prste na desnici. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišn eo. Tam leži tudi 30 letni kovač Alojz Rojko, ki se je pri padcu nalomil nogo. 47 letna mariborska pospravljalka Julka Ogrizkova si je poškodovala desnico ?n si zastrupila kri. 47 letni železničar Martin Zimmerleit iz Lajteršperka je pri delu tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane. preveč enostavnem formalnem prikazu svoj bolj razumsko sensibilni odnos do narave. Kako brezhibno urejen je bil na primer umirjeni kompozicionaikiii sestav na sliikar-jevih znanih delih »Domačija ob vodli« ali na »Golovcu«, ki ga je pokazal v zomski varianti v »Stretliišici ulici«. Prav isito skalo občutja, le v hladnejši in objektivnejai »plastični« obliki barvnega -zraza bo odkril gle-dailec v sorodni motiviki predmestnih samotnih cest in kotičkov, ki jih je tokrat Sajo-vic poiskal v »Ulic5 v predmestju« (Podmiil-ščakova ulica s Krimom v ozadju), v »Pod-milščakovi ulici«, »Domačiji v Trnovem«, »Ribniku« aH na primer v »Akacijah«. V obeh obcestnih motivih ljubljanskega predmestja obdajajo ulico na levi in desni mirne svetile ploskve hišnih sten. ki so zavestno oblikovane kot prostrana oporišča globinske konstrukcije, k5 ji ne gre toliko za barvno izraznost enotnega svetlobnega ozračja krajane. Poslednji moment je še najbolj viden v mehkejši in tonsko globlji »Ulici v predmestju«. Zelo ubrano je zaključena poljska pot z drevesom v osredju na nežnem dekorativnem »Motivu z Dolenjske«. Poletno zelenje »Akacij« in drevja oh »Ribniku« jc slikarju obviselo med zunanjo stvarnostjo predmeta in med slikarskim pojavom neke rahlo se napovedujoče eksnresH-ncsti, toda v jesenski razpoloženjski »Domačiji v Trnovem« n v ljubko preprosti »Krajini« je slikar v sivo jih namerah jasnejši in bolj določen v sredstvih prebijanja materialne tesnobe. Topleje je »živel Sa 'ovčgv LoLorit tudi na »Krzaotemah«, ki soJ simpatične ravno h? zavoljo onega notranjega pošten ja, ki ga premore izraziti od časa d- r.v"! ^ *r-bna dV-retnost in umir- je rožnatih »Nageljnov« pred črnim ozadjem kaže. da se razvija in pripravlja v mladem slikarju svojevrstna umetniška narava, ki je na svoji današnji stopnji bclj refleksivno zapeta kakor pa fantazijsko sproščena. F Š—c. jeincoi >'.A.;ure. TudS sveže cvet Za našo smmofalšo Isvsfeu besedo IV. O »gobastem naglavju itd.« sem že obrazložil svoje mnenje v Lovcu 1940: »Srnjak gobavec.« Kaj je to »svitkova kost« na zadnji srnji nogi? V Pleteršniku najdem: svitek der Atlas t j. kost tik pod lobanjo = prvo vratno vretence. Atlas je bil grški bog. ki je nosil nebesni svod; svitek pa je obroč iz suknja ali cunj kot podlaga za na glavo pod škaf, košaro. Svitkova kost za prvo vratno vretence bi še nekam bila, seveda v obliki »svitkasta kost«, ker je svitku podobna, na nogi pa ne znam ž njo nikamor. — Takisto ne vem, kaj naj bi bila na isti sliki »somernica prepone«. Prepona je plahtasta mišica med trebušno in prsno votlino, njene »somernice« pa ne poznam. To, kar je na srnjakovi sliki označeno kot »spolovilo samea«r je srnjakova žila, ki jo ima Lokar pravilno pod uvodnico »žila«. »Kapica« je nekaj na sliki med zadnjim rebrom in hrbtiščem. Kaj naj bi to bilo, mi je nejasno, te oznake ne poznam niti iz anatomije, niti drugače. »Strelna svetloba« je dobesedna prestava nemškega Schusslicht. Jaz bi tu rekel j strelni vid in strelna vidljivost: lovec ni- ma strelnega vida, da bi mogel meriti, daljnogled ima dobro strelno vidljivost. »Strelna žlebina« (bolje: strelni žleb) ni Schusskanal, saj je zgoraj odprta, temveč Schussrinne; Schusskanal je strelni ore-dor, saj je zgoraj pokrit, Da bi kdo rekel odprtini, ki jo pusti pri zaklonu, da lahko strelja skozi njo, »strelnica«, še nisem čul; meni je znana za ta pojem strelna lina. »športnočisto mišljenje«, da se sklada z vsemi športnimi načeli. Ce je res, tedaj je športno, če ne, je nešportno. — Takisto ravna pravi lovec po lovsko, lovsKo prav ali lovsko pravilno, lovska pravilnost ali nelovsko, lovsko neprav, nepravilno, lovska nepravilnost, zgrešenost, ne pa »lovsko pravično »vvaidgerecht«, »lovska pravičnost«, kakor ima Lokar, resda samo enkrat. žival, ki se naglo giblje, da je »urnoho-dna«. Ali ne bi bilo čudno, če bi vzeli to za vzgled in rekli ribi, da je urnoplav-na, zajcu, da je urnobežen. veverici, da je urnoplezna, lastovici, da je urnoletna! Saj je dovolj in dosti lepše: uren, hiter, nagel, gibčen ? žival je parkljata, če ima parklje, dlakava, če ima dlako — parkljast je park-lom, dlakast dlaki podoben. Hudič na slild je rog&t, repSs, kopit&t, ne pa rčgast, rč-past, kopitast! Cisto nejasno mi Je, zakaj naj bi bila divja koza, ki čuva nad kozjo čredo na planini, »vežbarica«, saj vendar nikogar ne vežba! Naši gorski lovci imajo za to gotovo primerno oznako. Po mojem bi se imenovala taka žival: oprezovalka, ki opre-zuje. stražarka, ki straži, varuhinja, ki varje, brlizjrarica, ki zabrllzga, kedar opazi kaj sumljivega, vodnica, ld čredo vodi. »Lisico v lisini, jazbeca v jazbini zadi- miti.« Za to sem že večkrat čul: izpodku-riti in izpodkadlti. Pri zadnjem moramo paziti, da ne zamešamo: koga ali komu pokadimo, kadar mu izkažemo čast ln slavo pedkadimo mu, kadar mu damo kaj pod nos; lisico Jazbeca pa izpod Kadimo, kadar jih z dimom preženemo iz njihovega domovanja. Dr. Mirko Cernič ZAPISKI Eksistencializem v Italiji Filozofska smer, ki jo zastopa zlasti nemški modroslovec Hendegger im ki rana svoje predhodnike v Kirkeega-rdu in še v nekaterih filozofih, je vzbud-la v zadn:em_ času v Italiji posebno pozornost. O tem priča Enza Pacija v Padov5 izrisli spis »L'esistenzialis^ mo», ki ga je obširneje prikazal v eni zadnjih številk »Maridiana dl Roma« Gruilio AMessi. Pisec sklepa sivoi članek, da je eksistencializem »filozofija, ki se je rrd:la pod zvezdami Pascala in Dostojevskega, Gabne-k Marcela in Kassnerj«. Filkeja in George-ja in danes odkrito izjavlja, da je intimno povezana z našo poezijo, zato je vredna zanimanja kritikov, pesnikov in umetnikov« Če je po Paoiju v eksistencializmu Mozof-sika utemeljitev modemih struj v poeziji, glasbi in slikarstvu, je samo ponovno dokazano, kako povezani so nekateri miselni in estetski toki. O velikem aan-manju intelektualne Italije m eksrsitencialilzem. ta po svoji modemi obMki iareetoo germanski filozoMci pojav, p« pr«ča rimska rev5 j a »Primato«. ki je sačefta objavljat, v zadnji številki anketo z naslovom »L'es:stenzia.lis-mo in Italia«. Uredništvo pravi v uvodu: »Med kulturnimi pojavi današnjega italijanskega duhovnega življenja je eksistencia- lizem neke vrste odkritje. Kakor koli že presojamo to filozofsko smer. ne moremo nikakor zan;kati. da se pojavljajo nekateri nagibi k nji tudi izven ožjega kroga specialistov. Umetniki in kulturni delavci, prav kakor filozofi raznih smeri, se b a vi jo z eksistencializmom in vidijo v n jem bodisi dokument današnje krize, bodisi poizkus, da si razložimo največje duhovne pojave. Opaziti je. da za razliko od drugih dežel stremi italijanski eksistencializem po konstruktivnem in pozitivnem dojetju realnosti.« Uredništvo je začelo anketo o eksistencializmu s prispevkoma 'dveh filozofov: N5cole Ab-bagnana in Enza Pacija — dveh. ki sta si pridobila v Italiji največ zasOug za izgradnjo in razširjenje novega filozofskega nazora in njegovih misdmh metod. K anketi se bomo informativno še vrnili v tej kroniki. ko bodo izjave o eksistencializmu zaključene. »Primato« je priredil lansko leto podobno anketo o romantik4 in klasicizmu v današnjem času. Tudi anketa o eksistencializmu se tiče nekaterih žgoč-'h problemov sodobnosti, predvsem današnjega odnosa do resničnosti in problema sipoznavalne objektivnosti — torej vprašanja, ki je temelj slehernega filozofsko utemeljenega svetovnega Ln življenjskega nazora. Tudi v vojnem viharju ostajajo nekatere sitvari večne in nekatere,, vode mirne; tudi v vojnem času se iščejo nove formulacije nekaterih nerešenih in nerešljivih problemov človeškega spoznanja o sebi in o vesoljstvu. Herman Abendroth, ki je kot kapelnik slovečega »Gevvandhausa« v Lipskem štet med najodličnejše sodobne dirgente, je 19 t. m. praznoval 60 letnico. Nemški listi obširneje poročajo o p*monu nj?govr~a dela za nemško glasbo. giene i VII. okužbe s tuberkulozo Tuberkuloza je predvsem kužna bolezen vidri j a brez bat- ni tuberkuloznega oboie-■>;vkuloze. Važno pa je vedeti, da je L tuberkuloze izredno raz-njem, tako tla j. mu mestni prebivalcc ni-kai':"r na n> » 'e izogniti, lzvo,- v:rui!entn:h tac ..»v jc človek a»M žival (govedo v 2°/o rbj.aij), ki lira >'•►' •vto tubea^u.lozo, druga tuberkuloza ni kužna. Čira mlajši je č'cvetk, tem laže še smrtno okuži. Tako r.a primer dojenček. Če ga parimo v okolici oipTte tuberkuloze (pri jevični materi, s'ur;- nji i t J.), 'ahko vdiha s. i e vklenjen bacil. ki ga umori (tbc možganskih nur:n). Majhno cictt sc plazi pO' t!-Ji, unr.-žs sti prste s pljunki prahom, z bacili, prate nese v usta in se okuži, lahko d-.»bi žlez no, sklepno aili kožno tuberkulozo itd.; v poznejša dobi, ko se že samostojno g bi;« na zraku, je dete že odpornejše in ac mu tuberkuloza pojavlja največkrat v limfatičnem aparatu. oteče jo mu žleze na vratu in na pljučih. Usmiljenke. ki strežejo na oddelkih tuberkuloze po bolnicah, sanatarujih. detbe često kontno, sklepno in pljučno tuberkulozo. Jasno je vsakomur, da je nujna državna in narodna potreba, da se vsa odprta tuberkuloza osami (izolira) tako, da ni nevarna cikaš :ci. Večina držav na svetu pa je še zelo daloč od tega dasi se v nekaterih (Italiji, Švedski, Nemčiji) že resno prizadevajo v tem pogledu in se je morbidnost (število obolenj) in mortalnost (števiilo smrti) v teh državah že znatno zmanjšala. Bivša_ Jugoslavija je bila močno okužena država s 60.000 za tuberkulozo umrlimi leto za letom. V Nemčiji znaša število za tuberkuloza umrlih 55.C00 na leto. Kakor rečeno, prodre baciil tuberkuloze v naše telo boi:si z umazanijo (dete in odrasli nese z neumitiimi prsti bacile v usta), ali Ta ga človek vdiha (kapljična infekcija). Odprta pljučna tuberzuiloza pljuje, kaplja in izd hava tuberkulozne bacile v milijonih v svojo okolico. Bacili padajo s prahom na tla in se držijo v prahu — ako nma pristopa 5ion.ee — mesece in mesece. Prah s sulrm pometanjem dvigamo in ga vdihavamo. Zairadiš tega bo vsakomur ranljivo, da jc nevarno bivati skupaj v isti sobi z "etičnim bolnikom, nevarni so tudi vsi prasni Idkaiiii (telovadnico. industrije, ki so združene s prašen j-em kakor: predilnice, tobačne tovarne, kovinska kamnoseška industrija itd., industrija s prahom spioih). Vedo ta mertemo, da se naseli baciil tuberkuloze v oskubljenih organih in sio zlasti nekatere pljučne bolezni zdlo nevarne, kakor na primer ošpice, španska in duši ji vi ka.xi!ij, pa tudi pljučnica, vnetje porebrnice itd. Po teh balezniih so pljuča kakor pognojena njiva in se kaj rad naseli bacil tuberkuloze — najsi pride od zunaj ali naj izvira. fe starega tuberkuloznega ognjišča, ki je bilo do zdaj obdano in prevlečeno z apneniiim oklepom. Težko pljučno obolenje je ta oklcip razjedSo. virulentni bacili je porasul prait m se naglo množi v oslabeli pljučni tkanimi Zato je treba pri teh boleznih posebno paziti na čistofco znaka, da sd oboleli organ čimprej opomore. Pri vseh pljučnih obalen joh je eden izmed najboljših ptfotiaredstev čist zrak in bi bilo brezpogojno zahtevati, da so bolnice za te bolezni v pcceibno ugodnem, t. j. posebno čistem in sončnem ter obenem brezvetmem podnebju. Vzftic vsem opisanim vekovnim spoznanjem stoji dandanašnja medicinfka znanost, kaikctr ste predava na medicinskih fakultetah. še vedno pred veliko navidezno uganko. Ogromna večina ljudi se v svojem življenju, večinoma že v mladosti, okuži z bacilom tuberkuloze, njiih velik del pa nikakor odnosno vsaj navidezno ne oboli. Ima sicer tuberkle. kakor jiith pri obdukciji lahko vidimo in dokažemo. da so v njih še živi bacili. Toda zakaj nekdo oboli, drugi pa ne? O čl vidno gre tedaj še za druge globoke vzroke. Večina ftizeologov (jezikoslovcev) se še dandanes ne more otresti priljubljenega in naiudobnejšega mišljenja, ki pravi, da obstoji nasproti tuberkulozi dispozicija, t j. nagnjenje k tuberkuloznemu obolenju. Kakor so pred razkritjem Roberta Kocha smatnatlii tuberkulozo za dedno bolezen in j c bilo to dognanja podobno smrtni obsodbi ("prave dedne bolezni so neozdravljive), tako ste več in a ftiizeolagov še dandanes zavzema za nekako prirojeno aili pridobljeno dispozicijo k tuberkulozi. Po mojem mnenju je tako naziranje zgrešeno. Predvsem je znano, da oboli za tuberkulozo lahko tudi krepak in odporen človek, če pride v neugodne okoJ nositi. čeprav v vsej rodbini doslej ni nihče umrl za tuberkulozo. Pastirski narodi, n. pr.: Eskimi, Laponci, Indijanci itd., ne poznajo tuberkuloze. Ako pa se ustalijo in naselijo v trajnih bivališčih v svoji primitivni stanovanjski kuitulli in nehigienskih domovih, se pojavi tuberkuloza v najhujših emdemijah in kotli rod za rodnim. Ali gre tudi tukaj za d'-spc»z»icr;o? Po Robertu Kochu je jasno, da je slednji vzrok tuberkuloze predvsem okužen.ie z bacilom tuberkuloze. Jasno je. da bo naposled podlegla tudi najmočnejša konstatucija, če se tsko dkužemje vrSi dan za dnem. Ta iz-postavljencet (ekspozicija) je prav gotovo največje važnosti. Edino pravo sredstvo proci ekspozlciji je naravno: izolacija (osamitev) vso odprte tuberkuloze. Redka izjema je. da se človek rodi jetfi-čen. Tudi od marere, ki nekaj tednov po porodu umre za akutno tuberkulozo, je dete zdravo in ostane pri pravilni negi popolnoma zdravo in brez vsake tuberkuloze. Kje je tu dispozcija? VzlSc tamu se čudimo opazovanju, da često orJtanejo po smrti jetičnika sostanovalci (oče, mati, bratje, sestre) zdravi. Vse to je lahko ranljivo, če pomislimo, da se večina človeštva s tuberkulozo v teku svojega življenja okuži, da pa klinično ne oboli. T; ljudje so odporni proti tuberkulozi. Vprašanje, afti obstoji pri tuberkulozi ne-okužijivost (imunost), je treba odločno zanikati. Krta* že zgoraj rečeno, oboiii lahko za tuberkulozo krepak in odporen človek in član popolnoma zdrave rodbine če je izpostavljen okuženi okolici Da, enkrat okužen se lahko znova okuži (siuperimfckcija). Ako bi enkrat prestama tuberkuloza zapustila neokužljivoet. bi ne moglo priti do novega akužemja, kakor na primer poznamo več bolezni. ki — prestane — zapuščajo in.uncst (n. pr. ošpice,"—pegavec, škrlatica, koze itd.). Kje je tedaj globoki vzrek dejstvu, da nekdo oboi za tube:kuilozo, drugi pa — enako izpostavljen infekciji — ostaja zdrav? Turisti, lovci športniki nikdar ne obole za tuberkulozo, kar velja sploh za ljudi, ki se mnogo gibljejo v čistem zraku Videti je, da jim redno gibanje v narav*! daje popoln odpor prc»ti naselitvi bacila tuberkuloze v njih organih. Prebivalci nekaterih gorskih krajev so absolutno odporni proti tuberkulozi. Ako pa se preseVjo v deilimo in vstopajo na primer v kako prašno industrijo, zapadejo okužbi s tuberkuloze takoj. Dijaki.' šii vil je in drugi poklici, ki staino bivajo v zaprtih sobah in nso prijatelji narave, se kaj kmalu okužijo s tuberkulozo. Na splošno se lahko reče. da je treba globoki vzrok tuberkuloze iskati v trajnem bivanju v nečistem zraku Covck ki se vedno giblje v naravi, jc odporen proti pljučni, kostni, sklepni in vsaki tuberkulozi sploh, drugi pa so ogroženi. Tr, deistvo je posebne važnosti tako za posameznika kakor za rodbino, narod in državo O samoobrambi j etičnega okužen ja bi m' Ta! biti vsakdo že v šoli temeljito poučen, da b; se znal varovati v življenju morilke tuberkuloze. Važno je vedeti, da umirajo za tuberkulozo ljudje vsake starostne dobe od dojenčka do starčka. Največjo nesrečo pomeni smrt mladega rodbinskega očeta ali matere. pa tudi seer so žalostni smrtni primeri mladenk okoli 20 let ali abrurijentov gimnazije, kair se še dandanes prav često dogaja. Kakor že rečeno, pri tuberkulozi ne poznamo neokužljivosti, pač pa odpornost, če je naše, telo utrjeno na svežem in č;stem zraku, zlaistn še na planinskem zraku in soncu. Zato mora naše telo bit od nežne mladosti dalje v tem smislu odgojeno im negovano. Postamiimo in ostanimo ljudje, ki živimo čim največ v naravi. Otroci kmetov v hribih so od nežne dobe na čistem zraku, so rdečetlični zdravi; otroci mesta in industrije pa žive v umazanem zraku in so zato močno ogroženi. V zadnjih desetletjih se tudi pri nas razvija šport, ki je zaradi gibanja v naravi izredno ugodna obramba proti tuberkulozi. V prejšnjem stoletju je bila med Slovenci najbolj razviita o-odna telovadba, slednja se je pozimi vršila po telovadnicah. Marsikak odličen telovadec je v mladih letih umrl za tuberkulozo. Živel je pač mnogo ur v umazanem znaku (prah v telovadnici), njegova pljuča so oslabela in postala neodporna in se je slednjič v njih naselila tuberkuloza. Športnik je prof tuberkulozi zavarovan (hribolazec, smučar, plavalec, kajakovec, letalec itd.). Kakor tedaj vidimo, je obramba proti tuberkulozi zelo jasna in vsakomur omogočena. V normalnih časih se nudi pač sleherniku prilika, da dela iizlete v naravo; zlasti smo v tem pogledu na dobrem Slovenci- ker je naša domovina gerata itn je povsod obilica gozdov, polnih čistega znaka in celo ozona (kisika O3). V nižinskih predelih (Banatu itd) je mnogo več tuberkuloze kakor pri nas v Sloveniji. Nobenemu Slovencu bi ne bilo treba, da zapade morilki tuberkulozi. Žal, organizacija javnega zdravstva pri nas še ni bila tako daleč, da b: se vsako dete udejstvovailo v naravi. V naših krajih še ni nobene gozdne šole, ki bi bi:la postavljena sredi gozda, lahko pristopna deci iz mesta. V njih bi se pouk vršil na prostem, kjer bi otsitali otToci ves dan. tamkaij obedovali telovadili in sie igrali. V gozdno šolo bi se pošiljala vsa slabotna in za j etiko obolela d'eca. Poznamo pa že nekaj let počitniške kolonije, kamor z veilUkim uspehom pošiljajo šolarje s pri četici tuberkuloze. Seveda bi biila sitvar organizacije, da bi v takih kolonijah našla prostor vsa slabotna in za tuberkulozo obolela deca. Še vedno se polaga premalo važnosti na higieno seflftšč in industrijskih krajev — cesite niso tlakovane, motorji dvigajo prah. dimniki vale saje v okolico. Mesta bi morala imeti posebno industrijsko četrt na kraju, kjer veter odganja dim od mesta proč. Prav v stanovanju je takisto nevaren za pljuča im jih slabi, nakar se v njih naseli baciil tuberkuloze. Stanovanjska higiena tudi še ni dovolj globoko prodrla med narod, dasi so današnji stavbeniki že mnogo bolj poučeni o higieni. Kot obramba proti tuberkulozi je zelo važno pravilno stanovanje: spalnica im dnevni prostori morajo brezpogojno imeti sončno lego — videli smo, da sonce uniei tuberkulozni bacili, deluje tedaj nazku žilno. V tem pogledu bi morale zdravstvene oblasti prav strogo nastopati, ne iz- dajati gradbenega dovoljenj« za nehigienske načrte novih gradb in preklicevati dovoljenja za bivanje v nezdravih stanovanjih. Jetnišmice in umobolnice so prava iegla za tuberkulozo, ker se ljudje v njih malo ali sploh ne gibljejo v naravi Toda, poreče kdo. zakaj je tudi na deželi mnogo tuberkuloze, da, ponekod celo več kakor v mestih? Predvsem zaradii tega, ker slovenski kmet večinoma neh giensko stanuje. Slovenci imamo že m nego literature, • ni pa še izšel priročnik o zdravem kmečkem domu. Kmetovo domovanje mora predvsem ustrezati kmetskim potrebam, zato pa seveda ni treba, da bi živel v nehigienskih razmerah kakor dants. Na deželi je največ rodbinskih okuženj. t. j kmetski e-lavek. ki dobi odprto tuberkulozo, ostaja dema in ckužuje svojce Tu je seveda potrebna osamitev v zdraviliščih. Malo je še držav na svetu, ki bi bile to zahtevo rešile. Izmed najnaprednejših v tem pogledu je Italija, kjer je osamitev v zdrav r-.ščih obvezna. ^ bo nadaljevalo. Friderika Velikega Vojak pod Friderikom Velikim, ki Je do njence. ker za kralja niso mogli najti no- J 1 .. , . _ J, KnnonrQ rininrUOd ct^nnVOtll!! FVirtPr;!* 113 1P konca svojega življenja po stari navadi nosil modro prusko uniformo, je bil najvažnejši faktor v državi in najčastnejši poklic spioh. Ko je grof von Kavserling prestoli v diplomatsko službo, si je izprosil na-">v kornornlka. Krali je Kayserlinga sicer --^ipnoval 7^ komornika. toda z jedko obrobno opazko: »... čeprav v moj* državi poročnik več velja kakor komornik.« Podčastniki so postali plemiči Nikoli kralj ni dajal prednosti plemstvu. Tako imenovano visoko plemstvo je celo nerado služilo v pruskih polkih, ki so Imeli špartansko strogo disciplino. »Pogum je —n^r^stva«. je delal kralj. Ko Je knmoral David Krp iti 14 s-n^r^ra leta 1747 vsem na čelu osvojil žižkovo goro pri Prr"i in jo pot?m branil proti veliki premoči, ga je kralj Friderik imenoval za poročnika in mu podelil plemstvo s pridevkom »von ZlskP.berg«. Tudi podčastnik Ootze je bil zaradi svoje hrabrosti povišan v plemiški strn. Prejel je odlikovanje Pour le Merite in je hitro napredoval do polkovnika. V paroli je kralj razglasil: »ZarnrM izredno hitreera napredovanja naj se nihče ne muza, kajti Izredne zasluge zaslužijo tudi izredne nagrade.« Darila za ugrabljene zastave Prosi tedaj niso Imel? od^kovanj za moštvo. Friderik Veliki je nagrajal vojake z dvojnimi ali trojnimi obroki hrane ln z denarnimi premijami. B'(lcher pripoveduje, da je kralj dajal do 300 tolarjev za ugrabljeno zastavo kot častno darilo. Dragcnskl polk, ki se je v sedemletni vojni v bitki pri Liegnitzu dne 15. avgusta 1760 r>oseb-no odlikoval in ujel nad tisoč sovražnikov ter zaplenil 12 topov, 3 zastave ln 2 stan-darti, je kralj nagradil s 1000 tolarji Hudo kaznovani bernburSki polk Bernburškl polk, ki je po kraljevem mnenju v sedemletni vojni pri obleganju Dresdena odpovedal, je Friderik kaznoval na ta način, da je častnikom prepovedal nositi na pokrivalih trakove, vojaki pa so morali z uniform odstraniti vse našivke. V polku se tudi ni smela igrati grenadir-ska koračnica. Toda pri Liegnitzu so Bern-buržanl spet vse popravili. Ko je kralj po bitki jahal ob bojni črti ln zagledal močno razredčeni bernburSki polk z raztrgano zastavo, je dejal častnikom in vojakom prijazno: »No, otroci, zahvaljujem se vam. Svojo stvar ste dobro opravili. Prav dobro! Vse boste spet dobili nazaj. Vse!« V tem je stopil pred kralja vojak z razbrazdanim obrazom in sivimi lasmi ter a krvavo obvezo okoli čela. Poljubil mu je roko in dejal: »Bil je že skrajni čas, da Imamo spet čast slišati milostnega kralja«. Kralj ni ničesar pozabil Več let po sedemletni vojni se je kralj nenadno spomnil, da je v bitki pri Bur-kersdorfu leta 1762. nek grenadir iz polka »Pruskega princa« zažgal sovražne pallsa-de v največji nevarnosti za svoje življenje. Friderik Veliki je pustil vojaka toliko časa iskati, dokler ga niso našli. Imenoval ga je za podčastnika ln mu zagotovil doživljenjsko pokojnino v znesku 50 tolarjev letno. Toda v Izobilju pruski častnik ln vojak tudi v mirnih časih, nista živela. V nekem pismu svojemu bratu Henriku je Friderik napisal: »Prebivalci moje države ao veseli in srečni, da imajo svojo posest.« »Naj bo dober oče ranjencem* Posebno skrb je posvečal Friderik Veliki ranjencem in bolnikom. Vsako navodilo za novo Imenovanega polkovnega poveljnika se je končalo s kraljevimi besedami: »Naj bo dober oče in skrbnik ranjencev in bolnikov! To je moja volja, on pa si bo pridobil ljubezen. O tem se bom prepričal.« Pri Zorndorfu je Friderik našel na bojišču ranjenca, ga posadil na konja, mu dal v roke bergljo in dejal: »Moj sin, pomagaj si zdaj naprej samic Po bitki pri Torgauu so hoteli iz župnišča preseliti ra- V. R.: Zakaj? Časopisi so bili polni tega dogodka. Po kavarnah in doma so govorili in razpravljali o njem. Vsi so stali pred uganko, ki je niso mogli rešiti. Zakaj je to storila? Bila je vendar mlada, lepa, zdrava, srečno poročena, na poti do slave in vendar... Niso mogli razumeti, kako se je to zgodilo, zakaj?... Bilo je toplega jesenskega večera. Ane-ta se je utrujena vrnila domov. Odslovila je sobarico in vstopila v svojo spalnico. Odložila je plašč in klobuk in sedla pred zrcalo. Oči, ki so strmele iz stekla v njo, so bile tako svetle, kakor da gorijo v vročici, obenem pa tako utrujene, kakor da so se povrnile iz onostranstva. Aneta se je natančneje začela ogledovati. Njen pogled je bil pogled preiskovalnega sodnika. Vzdihnila je. Vedno isti obraz. Leta in leta neizpremenjen. Kako so jo utrujali črni lasje, ki so ji v valovih padali na ramena, visoko čelo, temne oči, ki so gledale zdaj zapeljivo, zdaj zasanjano, goste obrvi, zamolkla polt in ustnice, ki so bile mogoče malo preveč ostro rezane, vsa ta njena lepota, o kateri so toliko govorili. Komaj slišno so šepetale njene ustnice: »To si ti, Aneta, stara 24 let, gledališka igralka, bogato poročena, od tolikih moških občudovana. To si ti!« Stisnila je pest in hotela udariti po zrcalu, pa ji je omahnila. Če razbije svojo sliko, jI bo novo zrcalo pokazalo isti obraz Nervozno je vstala in legla na divan in zaprla oči. Ves popoldan je bila v družbi. Mnogo je pila, vendar je ostala popolnoma trezna. Zdelo je ji je, da vidi pred seboj razgrete obraze že malo vinjenih gospodov, dame, ki se prostaško smejejo in blebetajo neumnosti, in sredi njih sedi ona, kakor tujka, pije, a je vedno bolj trezna. Na njeni levici sedi Jurij, čigar pogled čuti na sebi Toda ona je tako daleč od vseh. Ne more se več vživeti v njihovo družbo. Zadnje čase se je tako zelo spremenila, da se sama več ne pozna. Nekaj je v njej, kar je močnejše od nje same, kar niti sama ne more razumeti. Ve samo to, da gleda svet že nekaj tednov z drugačnimi očmi, kakor ga je gledala do sedaj. Hotela je pobegniti iz družbe, a je sedela naprej, trkala in govorila. Ko se je ozrla na Jurija in videla njegov zaljubljeni pogled, bi se mu najrajši zasmejala v obraz in ga udarila. Tako silno si je to želela, da je zaprla oči in obrnila glavo stran od njega. In vendar so ji njegove oči včasih tako zelo ugajale. Čutila je, kako ji je skrivoma poiskal roko in jo stisnli Ostala je nepremična, kakor da ne čuti ničesar. To ga je opogumilo, da ji je položil roko okoli pasu. Niti zganila se ni, samo z rokami se je trdno prijela za mizo, zrla predse ln čutila, da ji je telo kakor napeta struna. Družba okoli nje se je smejala, objemala in pela spolzko pesem. Jurij se je sklonil k njenemu ušesu in ji zašepetal: »Kako hladni ste, Aneta, kakor led!« Pomilovalno ga je pogledala ln skomiz-nila z rameni. On pa je postal drzen, pritegnil jo je k sebi in jo hotel poljubiti. Tedaj je Aneta sunkovito vstala, hotela je udariti, zakričati, toda ko je zagledala začudene oči družbe, ki so strmele vanjo kakor v čudo, ko je videla prestrašene Jurijeve oči, se je samo žalostno nasmehnila in se oprostila, češ da jo boli glava, da gre domov. Jurij se ji je ponudil, da jo spremi, Aneta pa ga je mirno zavrnila. Doma je čutila, da se ji nemir še nI po- benega drugega stanovanja. Friderik pa je to prepovedal, ukazal je odpreti cerkev, kjer je prespal noč na stopnicah oltarja. »V vseh vojnah so se premalo upoštevali ukazi, ki sem jih dal glede nege ranjenin in bolnih vojakov«, je nekoč tik pred smrtjo zaneseno dejal svojemu komorniku. »Nič me ni v življenju bolj razžalostilo, kakor če sem videl, da mežje. ki so darovali zdravje za domovino, nimajo najboljše postrežbe in nege.« Prehrana in dopnstl Glede prehrane je kralj dajal vedno dober vzgled. Ko je na koncu sedemletne vojne že primanjkovalo živil, se je kralj odrekel pri večerji kruhu z besedami: »Moje staro telo tako težko prebavlja.« Dopuste je kralj dajal zelo nerad. Pravila službe z dne 11. maja 1763 določajo: »Noben polkovni poveljnik ne sme častniku dati več dopusta kakor en dan. Noben inšpektor pa ne sme biti na dopustu delj kakor 3 do 4 dni.« Mladi častniki so dobili daljši dopust kvečjemu vsakih pet let. Umetnost generalov Friderikovi častniki so moralj vsak čas biti »bisonogi di gloria«, kar pomeni, s skrbniki ln čuvarji vojne slave«. Izvežbanost In pripravljenost čet ne zadostuje; nespreten general lahko napravi mnogo škode«, se glasi v nekem kraljevem dnevnem povelju. »Velika umetnost vojevanja obstoji v tem, da predvideva vse dogodke, genera- lova umetnost pa ▼ tem, da Ima ▼ naprej vsa pomožna sredstva ta£o pripravljena, da v času odločitve, ko se stvari drugače zasučejo, kakor je mislil, da se bodo, ne pride v zadrego. Scipio je upravičeno dejal, da vojskovodji lahko oprosti marsikatero napako razen ene: nikdar se ne sme opravičevati češ da ni predvideval nastalih dogodkov. V tedanjih vojnah Je padlo mnogo vojakov Friderikova armada je doživela strahotne krvave izgube. Ob koncu sedemletne vojne je bilo devet desetin v pruski armadi služečih tujcev mrtvih ali ujetih. Zmasra pri Zorndorfu je vrste bojujočih se zmanjšala za tretjino, prav toliko izgub pa je zahteval napad na Hochkirch. Bitka pri Torgauu je terjala 13.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Namesto desetih gardnih bataljonov sta naslednji dan nastopila dva. Povprečno je bilo po vojni pri vsakem pehotnem polku komaj sto mož ki so se v njem borili od začetka vojne. Iz Kleisto-vega častniškega zbora je padlo dva tu-cata, iz Schenkendorfovega sedem, lz Bel-lingovega pa celo dvajset. Mnogo se je bilo treba nčltl Pod Friderikom Velikim se je pehota učila štirikrat streljati v minuti. Seydlit»-ova konjenica pa je bila tedaj v Evropi najhrabrejša. Celo baron Trenk, ki z njim niso nič kaj lepo ravnali, je dejal: »V Friderikovi šoli je treba mnogo delati, pa se tudi mnogo nauči.« BrsMine o Dutnasu Koremjaški Dumas se je nekoč pritoževal svojemu zdravniku, da ga zbada ob lakat-nici. »Jejte skozi osem dni velik kos pečenke ;in jo zaiijte z burgundetm« mu svo. tuje dT. Gruby. Po preteku tedna se Duma« oglasi zopet: »No, ste že pcgodili mojo bolezen?« — »Nič ram ni! Ko bi vam kaj manjkala, bi bili danes ob tej dieti že pod Neki slikar je na svoji razstavi razobesil tudi portret neznansko suhega babšeta, pred katerim stoji kužek. »Kaj pa prav za prav pomeni ta podoba«, se obrne ra Dumas« njegova spremljevalka. »Pes k; varuje kost!« ji postreže pisec »Treh mušketirjev«. IKAJ VEM? MAJ Zi^AM? 46. Kateri bavarski župnik Je bil lznaj-dltelj popularnega načina zdravljenja? 47. Kako se imenuje Odisej po latinsko? 48. Kako se najbolj natančno načrta jo posamezne točke elipse? 49. Skrivalnica. Kje je jadralec? 50. Izguba v Igri. Igralec je napravil dve igri za denar in je obe izgubil V prvi igri je izgubil desetino svoje gotovine, v drugi igri je izgubil 89 lir ln mu je ostalo toliko centesimov, kolikor je v začetku igre imel lir. Koliko? • • • Rešitev nalog 23. .t. m.: 41. Rajsko drever s katerega sta Adam in Eva jedla prepovedani sad, se je imenovalo »drevo spoznanja«. 42. Vodna znamenja so spoznavalna znamenja na papirju v obliki prosojnih figur. 43. Poleg navideznega gibanja, ki je popisano v odgovoru na vprašanje štev. 28, ima Sonce še neko drugo navidezno gibanje na nebesu. Če si zapomnimo zvezdo, s katero Sonce določenega dne obenem kulminira, ugotovimo lahko, da kulminira Sonce naslednjega dne skoraj 4 minute kasneje nego dotična zvezda in se je njegova rektascenzija zvečala za približno 1°. Čez dva dni kulminira Sonce že skoraj 8 minut kasneje nego dotična zvezda in se je njegova rektascenzija zvečala približno za 2° itd. Po enem letu kulminira Sonce zopet obenem z dotično zvezd o in se je njegova rektascenzija v tej dobi izpreme-nila za 360°. S spojitvijo vseh točk na nebesu, kjer vidimo Sonce ob vsakokratni njegovi kulmi-naciji. dobimo glavni krogelni krog, ki se imenuje ekliptika. Ravnina ekliptike je proti ekvatorju naklonjena za približno 23,5° (naklon ekliptike). Sonce torej navidezno obkroži vsak dan drug vzporednik od vzhoda proti zahodu in obkroži tekom enega leta ekliptiko v nasprotnem smislu navideznega vrtenja nebesne krogle. 44. Zamenjani posodi Prva posoda drži 3 in pol litra, druga pa 4 in tri četrt litra. Prva posoda bi z vinom po 12 lir stala 42 lir, druga posoda z vinom po 16 lir pa 76 lir, skupaj 118 lir. Prva posoda, napolnjena z vinom po W lir, stane 56 lir, druga posoda, napolnjena z vinom po 12 lir, pa 57 lir, skupaj 113 lir. Razlika je 5 lir. • 45. Križanka. Vodoravno: 1. anatomija, 8. nora, t. vdih. 10. ara, 12. ami, 13. La(ntan), 14. laz, 16. Al(uminij), 17. volek, 19. Zora, 20. brav, 21. arara, 23. r. p. (reponse paye), 25. Ana, 26.ep, 27. Ali, 29. one, 30. Tine, 31. krat, 32. Indij anka. Navpično: 1. analizirati. 2. Nora, S. ara, 4. ta, 5. Ida, 6. jima, 7. Ahilova peta, 11. val, 14. Loara, 15. zebra, 17. v, r, a, 1«. Kra, 22. Ani, 24. plin, 26. enak, 28. ino, 31. k, a. legel, da, celo naraščal je. Po glavi so ji kakor v vročici begale misli, pred očmi so ji bežale slika za sliko. Vse to njeno življenje. Kakšno je bilo! Ze sedem let, odkar je odrasla, so jo obsipavali s pokloni in občudovanjem, ljubezenskimi ponudbami, puhlim govoričenjem. Spočetka jo je to zabavalo, potem dolgočasilo. Hotela se je otresti vsega in se je poročila. Njen mož je kmalu po poroki moral v tujino, da uredi svoje posle, in ona je ostala znova sama. časi pred poroko so se povrnili, samo z razliko, da so bili stari kakor novi znanci veliko bolj vsiljivi Njeno telo je postalo gibalna sila moških, ki so se vrtili okoli nje. Nihče ni pomislil na njo kot osebo, vsi so v njej gledali stvar, ki jih je mamila. Kako grozno je vse to občutila Aneta. Zdelo se ji je, da so jo poteptali v blato, da je prenehala dihati, prenehala biti človek, da je samo še lepa lutka, s katero bi se hotel vsakdo poigrati. Toda ona še ni hotela biti to. Vse v njej se je borilo proti temu. Imela je še moči, da se je branila, da je hotela ostati človek. Aneta je vstala z divana in se pričela sprehajati po sobi Proti vsem se je branila. Proti svojim kolegom, naj so bili stari ali mladi igralci, ki so hoteli izrabiti vsako priliko, da so jo za kulisami stisnili k sebi, proti direktorju, ki jo je s sladkim obrazom vabil v svojo pisarno. Tudi Loj za se je obranila. Lojz! Brat njene svakinje. Lep človek, malo siv, nesrečno poročen, z dvema otrokoma. Kolikokrat je našla pri njem razumevanje. Bil ji je kakor oče. Tako varno se je počutila pri njem, o vsem mu je lahko govorila, vse povedala. Dokler--- Obiskala ga je v pisarni. Bil je čudno vznemirjen. Ko ga je vprašala, zakaj je takšen, Ji je pričel poljubovati roko in jo prositi, naj odide z njim. Da jo ljubi, da ne more več Igrati očeta, da ne more živeti brez nje. Se dane« ne ve, kako sen je vrnila domov. Ve samo to, da jo boli, da jo zelo boli, da n« more sedaj k njemu in mu o vsem potožiti Odkar jo je zadnjič pri preiskavi zdravnik prijel za prsi in jo poljubil na vrat, ni imela poguma niti več k zdravniku. Aneta je bila vedno bolj vznemirjena. S silo potapljajočega je hotela najti rešitev. Ali naj res vse to. še naprej prenaša? Deset, mogoče še več let? To vendar rte more! Moj Bog, ali ni pred kratkim brala, da je nekdo umri ker ni imel ljubezni? Aneta se je zasmejala. Naj bi prišel k njej, ona bi mu jo rada odstopila. Znova se je zasmejala. Kako bi pogledal dotič-ni pisec, če bi mu rekla, da naj pripiše zraven, da je umrla ženska, ker je Imela preveč ljubezni! Umrla? Umreti! Ali res ni druge refiit-ve? Tako mlada? Ne, ne! Stopila je na balkon, ker v sobi nI mogla več vzdržati Videla je jasno nebo, zvezde so sijale tako čudovito, globoko pod njo je počasi umirala ulica. Prijeten mir je počival nad mestom. Povsod so ugašale luči. Samo na nasprotni strani cesta je bilo Že okno odprto in razsvetljeno. La-hke prosojne zavese so trepetale v nočnem vetru. Tedaj je Aneta zagledala silhueti golega moškega in ženske, ki sta se temo privijala drug k drugemu. Aneta je čutila, da ji sili kri v glavo. Prijela se je za in začutila nežne oblike svojih grudi maknila je roko, kakor da jo je pičila ča. Z grozo se je zavedela, da smrtne vraži svoje telo. Sklonila se je preko kona in pustila od nočne megle vlažnem« cestnemu tlaku, da ji je poslednjič poljubil razbite ude... ilirl® m ¥ ožji izbiri Po XVII. kolu spadajo med kandidate: Livorno, Ambrosiana, Torino, Juventus Precej daleč je še do zadnjega žvižga v letošnji prvenstveni borbi v nogometu in marsikatero nepričakovano številko bomo še zapisali iz njenega nadaljnjega — vse-kakcr tudi najbolj zaninrvega — poteka, toda kljub temu se že oblikujejo glavni obrisi končne tabele, v kateri bo prvi novi prvak države, zadnja dva pa bosta odšla nazaj na trnjevo pot v divizijo B. Za tri moštva izmed šestnajstih, ki sodelujejo v diviziji A, je torej največ povpraševanj, za tri mesta v tabeli je borba najbolj ogcrčena, za najboljše in pa obe najskromnejši, v ofenzivnem ali defenzivnem smislu — da prilagodimo športno izrazoslovje sedanjemu času m dogodkom na frontah. Na prvo mesto — tako se kaže zdaj že precej jasno — bodo smele odslej gledati Is še štiri enajstorice. prav one, ki so že prvo polovico tekmovanja zaključile z zadostnim naskokom pred ostalimi, in s'cer presenečenje te sezone ali Livorno milanska Ambrosiana in obe moštvi, ki zastopata torinsko mesto (Torino in Juventus). Kakor na vrhu in tik pod njim, tako S2 je položaj lepo (ali slabo za oba prizadeta) razčstil tudi na dnu tablice, kjer sta po. nekaj zaporednih neuspehih vidno zaostali Venezia in Vicenza in jima nabrž tudi nadaljnji poskusi za rešitev ne bodo mcgl5 več pomagati na noge. Dolga vrsta ostalih kandidatov si bo pač — tako ali tako, kar tudi ni več važno za obstoj v spkšnem — razdelila ostala razpoložljiva mesta. Kakor še nobena prvenstvena nedelja, prav tako tudi zadnja — ki je bila druga v povratnem delu ali XVII. v celoti — ni minila brez presenečenja. Morda je bilo katero še večje (glede na formo in imena nasnrotnikov), toda za nas je prav gotovo prišlo najbolj nepričakovano in v veliko zadovoljstvo obenem, da si je soseda Triestina zdaj že drugič zavihala rokave in o X 4 4 o ♦ t * o * Agtlne zastopnike iščemo za NOVO MESTO, KOČEVJE in tudi za ostale kraje. — Zglasiti se pismeno ali osebno pri ASSICURAZIONI GENERALI Generalni zastop B (preje Zedinjena zavarovalnica d. d.) Ljubljana, Cigaletova ulica štev. 1 gladko poslala Fiorentino domov s tremi goli v bisagi. Izid dokazuje, da je v tem moštvu iz Triesta le še ogromno volje in vztrajnosti. Po važnosti odločitve gre vsekakor prvo mesto medsebojnemu obračunu med obema vodilnima moštvoma iz Li-vorna in Torina; kakor že tolikokrat pri podobnih prilikah, tako se je tudi to pot končalo" med njima brez odločitve in še brez gola povrhu, kar pomeni, da bo dogodek dneva moral biti drugič ';n drugje Ker je milanska Ambrosiana dobila še dve krepki celi točki proti Ligurii, je Torino zaostal in dela sedaj — z enakim Številom točk družbo sosedom Juventincem. Nenavadno hudo je Lazio izgub:l v Bologni, pa tudi žilavi Bari je na domačem igrišču več kakor pokazal samo zobe zelo nevarnim partnerjem iz Bergama. 8 tekem z 27 goli Zdaj še o vsak1 tekmi v enem stavku: Drugo zmago v celoti, in prvo pred domačo publiko, je slavila Triestina nad Fiorentino z zgovornim'"izidom 3:0. — Vicenza je morala gostovati v Rimu; pokazala je več, kakor so računali, toda morala je spet kloniti z najtesnejšim 1 : 0 proti Romi. — Genova je spet pokazala stare lastnosti in zasluženo odpravila Milano s 4:2. — V Torinu so gledaP tekmo Juventus—Venezia; s 5 : 2 so domačini — po enkratnem porazu pred tednom dni — spet pobasali ves izkupiček.— Dvoboj med Li-vornom in Torinom, ki je veljal kot dogodek dneva, se je končal nemo z 0 : 0; pravijo, da so bili domačini iz Livorna bližje zmagi, toda sreča se je smehliala gostom. — M!lanska tekma med Ambrosiano in Ligurio je bila mimogrede spravljena v korist domačega moštva s 5 : 1. — Drugi izid, ki ne pove nič, pomeni pa lahko mnogo, po vzorcu iz Livorna (0 : 0), so skovali v Bariju, in sicer Bari in Ata;anta, kar je vsekakor bolj laskavo za domačine, ker je Atalanta zadnji čas kar hitela od zmage do zmage. — Bologni je prišel v roke Lazic; zdi se, da so Matosich in tovariši spet izredno razpoloženi, kajti rezultat 4 : 0 v njihovo korist gotovo n'i slučajen. Po točkah je zdaj slika v diviz5ji A naslednja: 1) Livorno 24, 2) Ambrosiana 23, 3)—4) Torino in Juventus 22. 5)—6) Genova in Ata. lanta 19, 7)—9) Bclogna, Lazio, Fiorentina 18, 10) Mflano 17, 11) Roma 14, 12)—14) Za vedno nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric, svak in zet, gospod uradnik Kmetijske družbe Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 26. januarja 1943 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pokopališča na Viču k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja. Kožarje, Ljubljana, Senj, dne 26. januarja 1943. Globoko žalujoči: ZORA, žena; MARJANCA, hčerkica; ANTON, oče; IVANA, mati; ing. DORE, brat; IVANKA por. RESNIK, MICI, por. ANŽIČ, ANTCA, sestre; družina GRČ AR in ostalo sorodstvo VSAK naš naročnik ie zavarovan \ L 1 ste poravnali naročnino? Ogromna večina oglaševalcev se obrača na oglasni oddelek m m KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI IN NJENO URADNIŠTVO sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v nedeljo dne 24. januarja 1943 dolgoletni zvesti uradnik in tovariš, gospod v 31. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v torek 26. januarja 1943 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Viču na pokopališče na Viču. Bodi mu ohranjen časten spomin. Ljubljana, dne 24. januarja 1943. .; ^ t - Lfguria, Triestina, Bari 13, 15) Venezia 9 in 16) Vicenza 8 točk (Roma in Liguria sta igrali eno tekmo manj). Spezia se ne da ustaviti V diviziji B se je to nedeljo ponovilo isto kar je zaprlo usta vsem, ki so čakali na zvenečo odločitev v najvažnejši tekmi dneva, pa so izvedeli potem, da se je končala brez gola. Kot »dogodek dneva« smo tukaj označevali srečanje med obema najuspešnejšima moštvima Spezio in Pro Pa-trio, toda spoprijeli sta se in razdelili plen takole: vsaka po en zgoditek ln vsak? po eno točko. In stanje v tabeli je ostalo kakor je bilo. Drugi dve tekmi, na kateri je gledalo več oči kakor na ostale, sta se končali v korist Padovancev (komaj pričakovano) proti Pisi in Modene na lastnih tleh proti Napoliju. Tekma med Anconitano in Novaro na grišču slednje je bila po 10 minutah prekinjena. Tabela v diviziji B, ki je po tej nedelji izpolnjena do prve polovice tekmovanja, izkazuje na vrhu še dalje Spezio s 24 točkami, njej pa siedijo Pr0 Patria (22). Pisa (21), Modena. Padova in Napoli (po 20), Brescia, Cremonese itd. Najslabši sta trenutno Siena in Mater, od katerih pa je prva — poleg treh drugih udeležencev — za eno tekmo v zaostanku. Izidi XVII. kola so bili naslednji: Udi-nese — Siena 3 : 1, Cremonese — Palermo 2 : 0. Fanfulla — Savona 3 : 0, Pescara — Mater 2 : 1, Padova — Pisa 2 : 1. Pro Patria — Spezia 1 : 1, No vara — Anconita-na 0 : 0 (odigranih samo 16 minut), AHes. sandria — Brescia 1 : 0 in Modena — Napoli 3 : 0. * V diviziji C so igrali to nedeljo že četrto povratno kole. Iz okrožja A objavljamo naslednje izide: Grion (P°la) — Gorizia 1 : 0, Treviso — Ponzfana (Trieste) 2:1, Fiumana — Monfalcone 1:0. — Gorizia je izgubila prvič v letošnji sezoni, je pa še daleč pred ostalimi iz svojega okoliša. Drobiž iz Nemčije Razen v nogometu, na katerega se bomo vsaj deloma še povrnili, so bili nemški športniki zelo delavni tudi v drugih panogah. V hokeju na ledu je bila odigrana še četrta izbirna tekma za drž. prvenstvo, v kateri so drsalci iz Mannheima zmagali nad Berliner SC s 3 : 1. — V prijateljski tekmi je ekipa celovškega KAC-a dobila partijo proti državnemu prvaku Riessersee s 3 : 1. Moštvo Rot-Weissa iz Berlina je v enaki igri premagalo igralce TSV Prage z 12 : 3. Večdnevne prireditve na ledu na Vrbskem jezeru pri Ceicvcu so se končale v nedeljo z raznimi odločitvami v h'trostnem drsanju. Med moškimi je spravil največ zmag znani kolesarski dirkač Egerland iz Beri:na, ki je tudi dokazel, da sta kolesarstvo in drsanje bolj sorodni panogi kakor je spio-šno znano. Nova nemška počastitev Sven H edina Postal je častni doktor prirodoslovne fakultete univerze v Munchenu V okviru vseučiliškega tedna, ki ga je priredila v proslavo svoje 470-letnice miin_ chenska univerza Ludvika Maksim irana, je bila objavljena ustanovitev Sven Hedi-novega zavoda za notranjeazijska razis-kavanja. Sloveči raz skovalec in veliki prijatelj Nemč je Sven Hedin je pa postal častni doktor miinehenske prirodoslovne fakultete, Sven Hedin se je zahvalil za počastitev in jšelel novemu znanstvenemu zavodu mnogo uspehov Dejal je, da bo njegovo srce vedno na strani Nemčije. Sledilo je posebno prikazovanje velikega filma »Skrivnost Tibeta«. To. priliko je porabil Sven Hedin, da je opozoril predstavnike nemške javnosti na pomen nemško-šved-skega sodelovanja na področju raz skava-nja Srednje Azije. Z ustanovitvijo Sven Hedinovega zavoda je bilo tudi na zunaj posvedočeno zasluženo priznanje delu in uspehom slovečega švedskega raz skovalca. Sven Hedin je bil rojen leta 1855. v Stockholmu. Prvič je prišel v Nemčijo pred 55 leti, ko mu je bilo 23 let. že takrat je spoznal, da se ne bo mogel nikjer tako temeljito pripraviti na svoje poznejše znanstveno delo kakor na nemških tleh. že prej je pokazal Sven Hedin vel ko zanimanje za raziskavanje Aziie. ko je bil še domači učitelj v Baku in ko je potoval po Kavkazu in Iranu. Pravo njegovo znanstveno delo se je pa pričelo po dovršenih študijah v Nemčiji, kjer mu je dal zlasti Richthofen v Berlinu pobudo za raziskavanje gornjega toka velikih in-dokitajskih rek. S tem je bil našel Sven Hedin svojo življenjsko nalogo. Po azijsk h potovanjih se je po promociji v Halle a/S. posvetil raziskavanju neraziskanih krajev. S tremi domačini je' jahal leta 1893. čez Pamir, streho sveta. Na vrhu Mustagate, 7800 m visokega »očeta ledenikov« se je počutil »na meji neskončnega prostora, kjer krožijo skrivnostni svetovi iz neskončnosti v neskončnost«. To je samo en primer Sven Hedinovega izražanja občutkov in opisovanja doživetij, opisamh v mnogih knjigah o potovanjih in pustolovščinah. Sven Hedinove knjige prebira zlasti rada mladina. Kljub vsem nevarnostim, naporu in oviram je Sven Hed n opetovano prepotoval Tibet, srednjeazijska visoka pogorja in doline, puščavo Gobi ter neob-ljudene gorske planote, še leta 1933-34, ko mu je bilo že blizu 70 let, je premagal največje težave in ovire, ko je potoval po kitajskem Turkestanu. Sven Hedin pa ni ostal ozkosrčen v mejah svojega znanstvenega dela, temveč se je razgleda! široko tudi po političnem in kulturnem obzorju. 2e leta 1914. je spoznal Nemčiji pretečo nevarnost, še mnogo bolj kakor v prvi je pa spoznal v sedanji svetovni vojni, za kaj gre pri tej veliki odločitvi. Med prvo svetovno vojno je napisal knjigo »Narod pod orožjem«, zdaj pa <.'ru-go knjigo »50 let Nemčije«. V obeh teh svojih delih izpoveduje Sven Hedin odkrito svoje simpatije do Nemčije. Po 22. juniju 1941. je objavil plamteč proglas, v katerem poz!va svetovno javnost v borbo proti Mookvi in boljševizmu. že leta 1935. je Hitler sprejel Sven He-dina leta 1936. ga je pa odlikoval z ol impijskim častnim znakom I. stopnje. Leta 1928. je postal Sven Hedin Č3stni doktor Heidelberške univerze. Ob njegovi 75 letnici ga je počastil Hitler s tem. da mu je podeli veliki križek k redu nemškega Orla. Poleg tega so mu svečano izročili prvi list v Nemčiji tiskanega atlasa centralne Azije, v katerem so zbrani vsi uspehi njegovega znanstvenega dela v Aziji. Kot viden uspeh nemško-švedskega sodelovanja so mu izročili tudi kartografski posnetek doslej neraziskanih krajev Srednje Azije V RESTAVRACIJI — Kaj je pa to, natakar! Prinesli ste ml moker krožnik. — Oprostite, gospod, to je juha! • * * TEŽKA ZADEVA — Kako bi najbolje zavaroval denar? — Sezidaj hišo! — Od kol naj pa vzamem denar? FRIGORIFER1 Gruppi compresso-ri elettroautomati-ci Ferretti = Ano-nima »ELTA« — Torino. Applicazio- ol complete per congelazione, ccn-servazione orodot-ti alimentazione Potenzialitš da x/s a 10 Cav. COM-PLESSI PRIGO-RIFERI FAMI-GLIA, capacitA L60—200 litri. — Funzionamento perfett-\ HLADILNIKI elektroavtomatski kompresorski agregati Ferretti =r Akc. družba »ELTA« — Torino. Kompletne naprave za zmrzovanje, konzerviranje živil. Jakost 1/s do J O KS. — OMARE ZA GOSPODINJSTVO. vsebine 160 do 200 litrov. — Brezhibno delovanje. »FRIGOTECNICA« Via S. Luca 2 — GENOVA i: ' '■»".. '' t." Težkega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš predobri mož, oče, stari oče, tast, gospod I i H posestnik ia ©isrtelk v Zatonu pn Sebeislco Pogreb dragega pokojnika bo v Zatonu pri Sebenico. SEBENICO, LJUBLJANA, ZAGREB, dne 25. januarja 1943. žalufosa žena VOJKA; sinovi IVAN, ROKO, JURE; snahe DUMA, MARA, JELA; vnuki MATE, &NTE, STIPE, JOSO, TONČI; vnu-kinfe IVANKA, MARICA, MILENA, TATJANA P. G. VVodeisouse: 81 T? umori stičen roman »Vprašujem se le, kaj mi ima povedati.«. »Nedvomno kaj važnega, če se je odločil in pri-hitel k tebi na dom. Nu, stara sablja, zdaj moram iti. Najlepša hvala za prijetni popoldan.« Willoughby Braddock je spodobno odšel, Sam, ki je bil stopil v spalnico po par flanelastih hlač, pa je previdno odprl vrata v sprejemnico. Čeprav ni pričakoval, da bi zagledal vesel obraz, si vendar ne bi bil mislil, da se more v človeških očeh zrcaliti tolikanj divje sovraštvo. Lord mu je bil očitno naprtil krivdo za vse nevšečnosti, ki jih je bil doživel v tej kratki, a z vsebino bogati četrti ure. »Tak ste vendar prišli!« je zaklical. Prej je stal sramežljivo skrit za zofo, kakor hitro pa je zagledal na Samovem komolcu hlače, je vročično planil naprej, jih pograbil z obema rokama in si jih nataknil, ne da bi utegnil sesti. Šele nato je vzdignil glavo in z istim bojevitim in sovražnim izrazom kakor prej uprl oči v mladega človeka. Menda se je tudi zavedal, da ni njegova sedanja podoba niti malo zapeljiva. Sam je bil dolgih nog, med tem ko je bila lorda Tilburyja narava obdarila z obilnimi možgani, potrošek zanje pa privarčevala pri spodnjih okončinah- Izposojene hlače so pome- tale tla, čeprav si jih je bil visoko zadrgnil, ne glede na to, da se niso skladale z njegovo o^alo obleko. Ob tem pogledu si Sam ni mogel kaj, da se ne bi zadovoljno namuznil. Lord Tilbury je videl ta nasmeh ,in napetost njegovih živcev je dosegla točko, na kateri se jeza iz-premeni v hladen gnev. »Stvar vas zabava, kaj?« je vprašal z zamolklim glasom. »Ne, ne, verjemite mi, da ne,« ga je hotel Sam potolažiti. »Mislil sem na nekaj povsem drugega.« »Prekl... !« je vzkliknil lord Tilbury. Sam je spoznal, da je treba odkritega in izčrpnega pojasnila. Šele potem bo smel vprašati njegovo lordstvo, zakaj ga je počastilo z obiskom. »Človek, ki vam je vzel hlače...« je pričel. »Niti na misel mi ne hodi, da bi se razgovarjal o njem,« mu je gost ošabno segel v besedo. »Da zaposlujete ubežnika iz norišnice, ni pri vas nič čudnega.« »To ni bil moj sluga,« je Sam hitro pojasnil. »Tat je bil.« »Tat?« je hlastnil njegovo lordstvo. »Tat v vaši hiši? In vi ste to vedeli?« »Seveda sem vedel. Jaz sem bil tisti, ki sem ga prisilil, da je slekel hlače, med tem ko sem šel k sosedovim na čaj.« Lord Tilbury je globoko vzdihnil. »K sosedovim ste šli na čaj ?« »Seveda.« »In tistega... zločinca ste pustili samega tu?« »Zakaj ga ne bi pustil? Saj sem vedel, da ne more nikamor. O, dobro sem se bil zavaroval! Na žalost je v tem nesreča prinesla vas. Ste mi hoteli morebiti kaj povedati?« Čutil je, da se to nenavadno svidenje ne more dovolj hitro končati. Lord Tilbury je napihnil lica in nekaj trenutkov molče buljil predse. V razburjenju nad pravkaršnji-mi dogodki je bil docela pozabil tragedijo, zaradi katere je bil prišel v vilo »Mon* Repos«. »Res sem vam hotel nekaj povedati,« je odgovoril in spet nekoliko pomolčal. »Najprej vedite,« se je nazadnje odločil, »da mi je dal vaš stric, gospod Pynsent, ko vas je poslal semkaj, da bi stopili v moje podjetje, tudi očetovsko oblast nad vami.« »Izvrstna misel,« je prisrčno odvrnil Sam. »Nesrečna, odurna misel!« je zagrmel njegovo lordstvo. »Napak je bilo zahtevati od človeka, ki ima toliko opravkov kakor jaz, naj se ukvarja ž osebo tako nemogočega, tako nerednega, tako... ehm... tako prismojenega, da ne rečem, tako norega značaja...« »Norega?« je skoraj ogorčeno vprašal Sam. Kri-vičnost te besede ga je zbodla v živo. Ves čas, kar je bil na Angleškem, se ni zavedal niti enega dejanja, ki ne bi bilo stoodstotno v skladu z zdravo pametjo. »Kdo je po vašem nor? Jaz?« »Da, vi!« je spet zagrmel lord Tilbury. »To je bilo toliko kakor naložiti mojim ramenom nezaslišano odgovornost... In če sem dobrodušno privolil, sem privolil samo zato, ker .. .c »Poznam ta ,ker\« ga je prehitel Sam s hvale vrednim namenom, da bi mu pomagal. »Stric-mi je pred odhodom vse povedal. Predložili ste mu bili neko kupčijo, pa ste ga hoteli s to uslugo pridobiti za stvar.« Lord Tilbury ni pokazal nikake hvaležnosti za to ljubeznivo namero. »Nu,« je trpko odvrnil, »če vas zanima vedeti: kupčija, ki jo omenjate, je šla že po vodi.« »Zelo mi je žal,« je sočutno rekel Sam. »Usoda je časih res zoprna. Sodim, da mora biti stric dokaj trd pri sklepanju kupčij.« »Danes popoldne sem prejel od njega kablogram, v katerem mi sporoča, da se je premislil in se smatra zaradi tega od vezanega vsake besede.« »Škoda,« je rekel Sam. »Iskreno mi je žal.« »V ostalem se nanaša ta kablogram pred vsem na vas, če želite vedeti.« »Name?« je osuplo vprašal Sam. »Kaj sem pa storil ?« »Takoj vam povem, kaj ste storili,« je odgovoril lord Tilbury. »Kablogram vašega strica Pynsenta je bil odgovor na mojo brzojavko, s katero sem ga obvestil, da sedate nekemu dekletu na limanico.« »Kaj?!« »Nikar ne tajite,« je z ledenim glasom nadaljeval njegovo lordstvo. »Videl sem vaju v ,Savoju' na svoje lastne oči in sem tudi zvedel, da ste jo danes peljali v gledališče.« Sam je bil tak, kakor bi se mu vrtilo v glavi. »Ne verjamem... nočem verjeti, da bi nami~- -vali na gospodično Derrickovo?« je kriknil z dušečim se glasom. »Seveda mislun gospodično Derrickovo.« Samova prepadenost je bila tolikanj neizmerna, da v prvem trenutku ni spravil besedice iz sebe. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani