ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O TEHNIKI IN OPREMI NEKDANJIH RUDARJEV NA JELOVICI JOŽE GASPERSIC Spis se nanaša na čas, ko so na jelovških rudiščih ugašale in izginjale s površja majh- ne, večkrat priložnostne, iz kamnov zložene in z ilovico zamazane vetrne peči, ki so iz bobovca dajale majhne volke v teži, manjši od teže žlindre, preostale od taljenja, — in se nadaljuje v čas, ko so v XIV. in XV. sto- letju nastajale in potem 450 do 500 let delo- vale ob dolinskih vodah fužine, enote iz ta- lilne peči — plavža, s sapo na vodni pogon, in težkega vodnega kladiva, imenovanega norec. Pri vetrni peči sta bila rudar in talivec eno, prvobitni železar, večidel kmet; s fuži- nami pa sta se poklica osamosvojila in spe- cializirala: roji rudarjev so zlezli za rudo v jaške, talivec pa si je h kovačem pri fužin- skem kladivu nabral krdelce pomočnikov od vodnarja do pečnika. V nemškem imenovanju je obdržala gora — Berg še dalje pomen v raznih kategorijah, n. pr. Bergwerk — rudnik, Berger — žele- zar ji XV. stol. v koroškem Hüttenbergu; Bergmeister so bili železarji ortenburškega grofa 1381 v železovem rudniku v Planini nad Jesenicami, Berggendssen so ise 1558 imenovali deležniški fužinarji v Kropi, Kam- ni gorici in Kolnici, Bergordnung pomeni rudarski red, Bergrichter pa rudarskega sod- nika, krajevnega in s predložkom Ober- višjega, deželnega. Udomačeno ime knap za rudarja, iz Knabe — deček, fant, se je poja- vilo v XIV. stoletju. Okoli 1490 se začne dirka v rudnike (Berg- geschrei'), železna mrzlica, v malem podobna zlati po odkritju Amerike. Okoli srede XVI. stoletja se fužinarstvo vnovič močno dvigne, v XVII. dvakrat znatno upade in se v XVIII. večidel izprevrže v konjunkturo s posamič- nimi tehničnimi dosežki, dokler v XIX. sto- letju dokončno ne obnemorejo jelovška rudi- šča; za tem obmolknejo tudi fužine. Tehnika in oprema jelovških rudarjev sta ostali pod razvojno črto XVIII. stoletja, de- loma pod še starejšo. V zapuščenih rudnih jamah, katerih pa je doslej ogledanih komaj za prste obeh rok, in na podstrešjih, kolikor jih niso uničili požari,^ se je našlo nekaj teh- niških spominkov naših zadnjih rudarjev, ki naj jih izpopolni in pojasni ta članek. RUDA Bobovcu (Bohnerz) so jelovški rudarji pra- vili drobna ruda; debela ruda pa jim je bil železovec (Eisenstein). Obe, drobna in de- bela, sta vrsti rjavega hematita ali limonita. Največ rude na Jelovici se je dobilo v bobov- čevi obliki in sestavi, kakršno so kopali tudi v triglavskem pogorju in v nekaterih do- lenjskih krajih. Ko tudi še sedaj najdemo kje temnorjavo bobovčevo zrno ali sprimek zrn, se po barvi zdi, da smo po očiščenju prsti in ilovice dobili v roke kar železo, pa je specifična teža kepice le premajhna. Bo- bovec je fižolaste, lečine ali ledvičaste ob- like, včasih pa so zrna tudi kroglasta, priz- masta, ploščata ali pa ničemur prav podob- na. Pri zrncih, drobnejših od prosa, vzidanih z otrdelo sigo na skalnato steno okruška, dvomimo, da bi rudar postrgal to rudno seme v nečke. Bobovec se je dobil tudi razsut in prosto ležeč v zemlji in pesku; največ ga je pa ležalo zakopanega v ilovico v kraških razpokah, jamah in votlinah, kamor so ga prinesle motne davne vode, deževnica in snežnica. Iz usedka ilovice in zemlje bi ga razbrali po barvi, obliki in izglajenem, svet- lem licu. Če bi imeli srečo fužinarja in ru- dosledca Karla Pibrovca, bi našli v jami stransko votlino, razstrelili bi zaporno steno in oteli toliko prečistega bobovca, da bi nam dal železa za nekaj žebljarjev skozi celo leto.' Rjavi železovec v čokih ali debela ruda se je pojavljala mnogokrat kar pri vrhu, pod rušo, in je zato dobila ime podrušnica (Ra- senerz). »Kjer so dobili sled, so iskali; pone- kod so naleteli dobro, ponekod slabo; tudi tak cok, kakor glava velik, so dobili. Coke so kar cele dali v fužine,« je povedal 1955 Alojz Lotrič, 85-letni sodar s Cešnjice pri Železnikih, čigar oče je 62 let rudaril v Je- lovici. Po rudnih čokih (cjokih, čokih) se je imenovalo bogato rudišče Na Coku v Jelovici nad Dražgošami in Selškimi Lajšami, kjer so kopali Železnikarji in Kroparji, in ga je Vetrna peč (Windofeu) pri Vordernbergu po W. Schusterju iu Mayer-Becku KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Rudaj s kladivom in klinom po rudarski knjigi za Scliwatz ; na Tirolskem 1556 (Anschnitt 1961/3) i kot Železno goro (Eisenberg) poznal že Val- vasor. Hacquet* pravi 1781, da ta iztrošeni železni rudnik morebiti razodeva mnogo večjo starost kot XIII. stoletje. Različna ime- na tam v bližini, kakor Železo, Na železu, kažejo morda na povezano področje dobrih rudišč, kjer »so rudo kopali kot od žile (in Gang')«..O rudi Na Coku še leta 1788 poroča tudi Müllner: Prevc iz Dražgoš je izročil sinu kmetijo tako, da mu sin od vsakega cekina, ki ga je dobil iz rudne jame Na Coku, da pet sedemnajstič, če bi oče ne mogel sam v ja- mo. Ce bo ob očetovi smrti v jami še ruda, naj da sin sestrama po dva cekina.' Uporabljivost in izdatnost železovca proti bobovcem naj bi preučili mineralogi in drugi strokovnjaki. Po primerkih, ki jih imamo kot železovčeve v muzeju, je bila ta ruda svetlejše barve, ne tako gosta in trda kot bobovec (prim.; Tucan, Mineralogija 11. del). RUDARSKA IN ŽELEZARSKA OBLAST Oblast nad železovo rudo in nad njeno upo- rabo — regal — so imeli kot v vsej državi tako tudi na Jelovici nemški kralj in cesar, nekako od sredine XIII. stoletja pa zemljiški \ gospodje, ki so dobili Jelovico v dar od cesarja: freisinška škofija, ortenburški in za njimi po letu 1418 celjski grofje ter briksen- ška škofija, ki za rudarstvo na Jelovici ni toliko pomenila.* Ta regal so morali zem- * Vendar je prva listina o pridobitvi rudišča leta 1344 zdaj znana ravno z briksenskega ozem- i Ija, s Poljšice pri Bledu (Državni arhiv Slo- ! venije, original, listina na pergamentu, 1344, ; 24. april. Bled), ko sta neki Schroetel in žena i Hildpurcha prodala tam Va rudne jame v gozdu.' Ijiški gospodje med leti 1450 in 1550 radi ali ne prepustiti spet vladarjem, ki so bili tedaj po vrsti Habsburžani Friderik, Maksimilijan in Ferdinand. Friderik je že 1456 dedoval celjsko-radovljiško gospostvo in rudni regal. Ko je deželni knez in nemški cesar Maksi- milijan dal 1511 Radovljico v zastavo raznim plemičem, med njimi Dietrichsteinom, so se začeli spori ne več zaradi regalnih pravic na Jelovici, temveč zaradi dohodkov od zemlje in zaradi sodstva v rudnikih. S ško- fijama pa so prišli v spor Habsburžani prav zaradi regalnih pravic in so se vnele zlasti s Freisingom številne tožbe in prepiri, ki so dolgo odmevali tudi med podložniki v vaseh in na Jelovici, posebno ker je bila gori meja med gospodstvoma še sporna in so bili pri- zadeti tudi rudarji. Tudi sodnega spora z Ra- dovljico ferdinandejski rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Kolnico iz leta 1550 ni spravil s sveta, saj Dietrichstein do smrti 1576 ni hotel priznati rudarskega sodstva. Naslednje leto je nadvojvoda Karel dal izpo- polniti ferdinandejski red in ga raztegniti na vso Kranjsko z Goriško. Predhodnik rudarskega sodstva je bil 1381 ortenburški rudarski red za Planino nad Jesenicami, ki je pozneje dejansko veljal tiidi za jelovške rudnike in je njegova ru- darskosodna klavzula prešla tudi v ferdinan- dejski red. Na freisinški strani se je začelo železarstvo okoli 1348 v Železnikih s poda- ritvijo zemljišča ob Sori za fužine in z olaj- šavo najemnine zanj, ni pa znana listina o ureditvi rudarskih vprašanj. Po odvzemu re- gala zemljiškemu gospodu se zdi, da je za vso Jelovico veljal ferdinandejski in za njim karolinški rudarski red, ker je bil za njegovo izvrševanje postavljen višji rudarski sodnik; ta je bil odgovoren vladarju in njegovim ura- dom (komoram) na Dunaju oziroma v Grad- cu. Okoli 1500 pa je tudi v Železnikih ura- doval rudarski sodnik kot zastopnik zemlji- škega gospoda, a v Kropi vidimo rudarskega sodnika 1. 1496. Odtlej pa do 1. 1784 je ve- ljalo rudarsko sodstvo v nižji in višji stopnji. Nižji rudarski sodnik je bil krajevni pred- stojnik v vseh upravTiih, sodnih, policijskih, tehniških in drugih zadevah nižje stopnje, v rudniku in njegovem naselju. RUDNE JAME • Delni popis in lego rudnih področij ter jam na Jelovici in predgorjih na kamniškem [ Drnovcu ter Vreču (po sedanji rabi Vrečah) • in na brezovških Pečeh (po kartah Kameni gorici) in njegovih podelitvah v XVIL in 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA XVIII. stol. so prinesli Loški razgledi I960. Posebna železnikarska rudišča tam manj- kajo. POREKLO IN ŠTEVILO RIDARJEV Od prvih časov našega znanja so rudarili na Jelovici freisinški podložniki iz vasi ob Jelovici ter iz selške doline, v dosti manj- šem številu pa radovljiški podložniki iz ni- žinskih naselij ob Lipnici. Le po nekaj ru- darjev iz teh vasi je bivalo ali se naselilo v fužinah, kjer so se sposobni med njimi po- vzpeli med posestnike deležev. O tem nas pouče za Kropo matični izpiski pa rudarske in oglarske podelilnice iz XVII. in XVHL stoletja z osebnimi imeni ter ledinskimi označbami, v katerih prevladuje selški go- vor in izraz nad radovljiškim (gorenjskim), kar je po legi rudišč umljivo. Za resničnost ustnega sporočila o nemških (saških) rudar- jih, ki da so neki čas kopali na Pečeh, njihovi tovariši*^ pa so delali na Planicah ali v Jam- niški gori, ali o Lahih, ki so prvi prihajali delat železo na Jelovici in ga kot hlebe to- čili v dolino ter odnašali v Italijo, ni doka- zov. Jelovškim rudarjem je bil nemški jezik rudarskih redov in pisem slabo znan; nižji rudarski sodnik in pisar višjega sodnika sta bila Slovenca, višji sodnik Tollhopf pa je npr. 1573 poskrbel, da se je rudarski red vsem do kraja razložil slovensko.' Rudarjev in oglarjev je bilo na Jelovici vedno precej enako število; nekateri so me- njali: ali so kopali rudo ali žgali oglje. Ru- darji so imeli večinoma malo ali nič zemlje, samo bajto in kozo ali kravico, kakor Kuc- lerji na Kucljih izven vasi v Podblici. Mar- sikdo je živel z družino kot gostač. Ko je bila 1770 uvedena doživljenjska, pozneje pa dolgoletna splošna vojaška dolžnost, so šli kmečki sinovi, ki so se zaradi lastnih gozdov držali oglarstva, tudi med rudarje. Prostost pred novačenjem je namreč veljala še na- dalje za vse zaposlence fužin, če so se izka- zali s potrdilom rudarskega sodnika, ki so ga imeli na Jelovici vsak čas pri sebi za pasom. Nekaj mladine in žensk je bilo pri lažjih rudarskih delih, kar razvidimo iz rudarskih podelilnic in iz Zoisovih zapiskov.'^ Podatke o številu rudarjev in drugega osebja pri ne- katerih fužinah za redka leta v drugi polo- vici XVIII. stoletja ima Müllner.' Za vso Jelovico in za prejšnja obdobja jih ocenimo s pomočjo primerjav. Zois je 1777' dobil iz 357.336 kg (6381 centov po 56 kg) rude 120.033 kg (214.345 funtov) paličnega železa, odpadek pri taljenju rude in prekovanju volkov v palice je bil torej 197 Vo od palič- nega železa. Leta 1769 je zaposloval Zois 128 rudarjev v obeh bohinjskih fužinah, ki sta predelali navedeno rudo v palično železo. Ce za 1777 upravičeno računamo isto število rudarjev, pride na enega 2790 kg rude. Leta 1581 so v Kropi izdelali 2000 centov (112.000 kilogramov) žebljev."^ Za to so prekovali, domnevamo, 155.000 kg paličnega železa v 145.000 kg žebljarskih šibik (cajnov). Odpa- dek taljenja in prekavanja volkov v palice računamo z 200^/0 (namesto s 197 "/o) na pa- lično železo in tako dobimo 465.000 kg rude, za katero bi bilo po gornjem razmerju treba pičlo 167 rudarjev. Ker ne poznamo rudar- skega uspeha 1769 in ker je časovna razdalja s 1581 za primerjavo z odstotki odpadka in z rudnimi razmerami itd. velika, zato pre- vidno ocenimo število rudarjev za Kropo tisti čas na 100 mož, za Železnike analogno tudi na 100, za Kamno gorico in Kolnico pa sku- paj na 50; v Jelovici (razen Bohinja) torej skupaj 250 mož (1. 1581), v začetku XVI. sto- letja na nekaj manj, recimo 200, in za sredo XV. stoletja za Kropo, Kamno gorico in Kol- nico na 50 do 100 rudarjev, ker so se ti trije kraji takrat začeli razvijati iz malega. Naslednji podatki so iz Müllnerja: za 1769 so navedli Kroparji 108 rudarjev, 130 oglar- jev z drvarji in 136 žebljarjev. Zois pa je v Bohinju zaposloval 117 rudarjev, 209 oglar- jev z drvarji in 128 žebljarjev. L. 1811 so bile njegove številke za iste kategorije 85, 150 in 121; po mnenju rudarskega sodišča pa naj bi zaradi slabih upov zmanjšal obrat za 45, 50 in 54 po kategorijah. Večna drobitev fu- žinske posesti pod Jelovico in pogoji tal — za oboje priča tudi veliko število rudarskih podelitev — so narekovali, nesorazmerno z uspehom, višje število rudarjev. Rudarska oblast je 1781 ugotovila,'" da imajo fužinarji iz Krope in Kamne gorice na Vreču preveč ljudi pod krinko rudarjev, ki jim z dobičkom prodajajo živež in jih zato oproščajo voja- ščine; nadaljevati rove za odkop rude pa jih ni volja. Zato se jim na vsej gori prepovedo privrhnji jaški (Tagschächte). Delavci, bolj kmetje kot rudarji (kakor v Bohinju pri Zoisu''), naj v še ne odprtih pogorjih slede dober železovec, če ne, naj jih fužinarji od- stopijo gosposkam za vpis v vojaško kontri- bucijo. Fužinarji so naslednje leto odgovo- rili, da se poskusni rovi niso obnesli, drugače pa se v njihovih distriktih dobiva ruda v skalju, ne zdržema in vedno odrezana, ker se jame brž stisnejo; morajo si pomagati z dragimi majhnimi ostanki iz starih jam. Takšni pogoji so dovoljevali le enostavno, zastarelo tehniko, ki ni vzbujala upanja na 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO napredek ali vsaj obstoj. To in življenjska navezanost rudarjev na kmetijstvo je dajalo komaj kaj pobud za stanovsko rudarsko za- vest in ni ohranjevalo izrazov rudarske kul- ture, kar se jih je kdaj spočelo. Rudarska reda iz 1. 1550 in 1576 sta v tem ostala ja- lova. VRHNJE KOPANJE Vodni tokovi so odlagali rudne dele na površju, kjer jih je s časom prekrilo blato, pesek in ruša, ali pa so vode tovor odrivale v globine, vrtače, brezna in luknje. V svojih ležiščih so rudni deli doživljali razne fizi- kalne in kemične spremembe, zlasti konglo- meriranje. S pobiranjem rude s površja so železarji neznano kdaj začeli. Železni dobi pišejo v Evropi čas rojstva pred nekako tre- mi tisočletji. Vetrnim pečem (Windöfen) na štajerskem Erzbergu — peč je časovna na- slednica talilne kotlje — daje železarski zgo- dovinar-metalurg Schuster starost 7 stoletij, ko pravi, da so se začele pred koncem rim- skega nadvladja v IV. stoletju n. š. in da so delale — in pri njih z Nemci tudi Slovenci — še v XI. stoletju."^ Po času so stopili med vetrno in fužinsko volkovo peč (Stuckofen) talivni ogenj, ta- livno ognjišče in končno talivna peč (Renn- feuer, -herd, -ofen) z močno sapo večjega, vodnega torej mehanično gnanega meha, iz katere so dnevno dobili iz trikratnega naloga po 500 kg rude tri volke s po 60 kg ali 12,5 '/o rude.'^ Donosnost tega postopka je bila v trikratni dnevni ponovitvi talitvenega pro- cesa in s tem v podžigu rudarstva, toda izko- ristek rude je bil še vedno zelo nizek. Od- prto taljenje so našli v Sleziji in bi ga po ustroju in učinku pripisovali XIII. stoletju pred nastopom vodnih kladiv, zaradi katerih so se železarji selili z višin k močnim ali naglim vodam v dolino. S prihodom furlanskih železarjev (Eisner) okoli 1340 v dolino Sore je dobil prej pusti kraj njihove naselitve ime Železniki (Eis- nern), medtem ko nam je enoumna razlo- žitev postanka starejše naselbine v vznožju Jelovice z imenom Rudno* težja. V imenu Rudno in v Coku na Jelovici se najbrž skriva razložitev in posredni vzrok za prihod tuj- cev, ki so poznali poleg zmožnejšega gornje- italskega trga napredne postopke in naprave za pridobivanje večjih količin tako iskanega železa v neposredno porabnih merah. Pri- bližno isti čas (1335) so prišli Italijani z vod- nimi kladivi tudi v Kanalsko dolino, kamor. * Pri Admontu na Štajerskem je bil železov! rudnik Ruda ali Rudno (Rudenidorf) že 1074i«aJ so privažali železo v neobdelani obliki vol- kov ali mas iz Laboda in iz še bolj oddalje- nega Hüttenberga,'^'' kjer so železarili (ko- pali in talili rudo) gorski kmetje, ki so se imenovali Berger, po masah pa Masser. Frei- sinške listine za Železnike molče o rudi, ru- darjih, rudiščih, rudnih pravicah, talivnih pečeh ipd., govore le o kovačnicah (Schmit- ten); 58 let mlajši ortenburški rudarski red pa že natančno ponovno razločuje med kovačnicami (Schmitten) na eni in pečmi, plavži (Plafoen, plahutten) na drugi strani. Ce ni bila v Loki le nepouče- nost, pomota ali površnost vzrok, da v listi- nah ni omenjena talivna peč v Železnikih, smemo precej upravičeno sklepati, da je tam ni bilo. Bila je ali bile so potemtakem nekje blizu, namreč stare vetrne peči freisinških podložnih kmetov-železarjev, ki so mogli do- bavljati volke laškim kladivom ob Sori. Ce je bilo tako ali drugače in koliko časa, nam bodo morda mogli povedati raziskovalci. Vse- kakor je tehniški napredek v Železnikih ne- obhodno prinesel tudi dvig rudarstva na Je- lovici. V tem času približno smemo zapisati opuščanje vetrnih peči, gradnjo topilnic pri kladivih v Železnikih in prehod iz vrhnjega rudarjenja na vkop v jaške. O urbarialnih dolžnostih freisinških pod- ložnikov iz Mojstrane in z Gorenje Save pri Kranju iz konca XIII. stoletja, ki so vsebo- vale dajatve železa, se moremo poučiti v Blaznikovih razpravah. Freisinški škof je dobil 1273 kraljevi rudni regal za vso svojo posest na Kranjskem. ORODJE Za prvotno površinsko nabiranje in kopa- nje rude so imeli rudarji strguljo (Kraize), ki je bila enoročna, s kratkim okroglim roča- jem. Oblike je podobne kakor naša sedanja gorenjska vrtna kopuljica brez rogljev, samo širša in močnejša, izkovana iz ploščatega že- leza. Trikotna ploskev je bila nekoliko na- peta, morda ne tako hudo, kot kaže za pri- merjavo Agricolova** risba, katere krempeljc naj bi pač služil za izbrskavanje rude iz zemlje (ilovice), špranj in razpok. Strguljo so uporabljali za zgrebanje ne le rude, tem- več tudi jalovega materiala, kamenja, peska ipd., skratka vsega, kar naj bi se prevzelo ali odvrglo. Tudi za polnitev plitvih nečka " Agrioola (po naše Kmet), doma v saškem Rudogorju (Erzgebirge), je 1556 izdal v Baslu ilustrirano knjigo De Re Metallica. Posnetki njegovih risb so bili deloma tudi pri nas ob- javljeni. . * 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je strgulja prišla prav. Strgulja je bila krat- ko nasajena za delo, ki so ga rudarji oprav- ljali kleče, sede ali sklonjeno, zaradi tega, ker je bilo treba material od blizu opazovati. Uho za ročaj je bilo okroglo, torej je bil tudi ročaj okrogel, iz veje in komaj kaj obdelan. Naravno je, da je strgulja tudi v poznejših razmerah služila rudarjem. Časovno verjetno za strguljo, ob prehodu rudarjenja s površja do plasti s kamenjem in skalami, je dobila mesto rovača z ostjo (Keilhaue), s katero je kopač pikal in ril za rudo v meli in skalne razpoke. Zato je do- bila rovača ime pik, pikon, pikelj in piv- nica (zadnji imeni sta iz Dražgoš). Podobna je cepinu ali krampu, ki ga je le pol, nam- reč ostnata stran. Ročaj je kratek. Največ starih upodobitev rudarskega dela prikazuje rovačo z ravno, od ušesa naprej nekoliko podse nagnjeno ostjo. Na Agricolovem leso- rezu ima rovača ukrivljeno ost, kakor dolg ptičji kljun in se ji prilega ime kljunača. Tudi pri Agricoli ima rovača okrogel eno- ročni držaj. Laže kot pri strgulji si pred- stavljamo daljši, dvoročni ročaj pri delu s pikljem, vendar je najbrž tudi tu prevlado- valo enoročno toporišče. Ravni rovači, nenasajeni in brez ušes za toporišče, je bil podoben klin (Keil), ki je bil morebiti njen predhodnik. Kline, najprvo iz klanega lesa, pa tudi kamnite, rožene ali ko- ščene, potem bakrene in železne, so vtikali v špranje in razpoke predmetov, ki so jih hoteli odklati ali razklali; zabijali so jih s kamni, kijem, batom in zabijalnim kladivom. Namesto da bi klin pri zabijanju držali z roko ali z obema, če je zabijal pomagač, so klin sprva privezovali na lesen držaj ali ga vtikali v razcep, pozneje pa so spoj držaja in klina izvedli z luknjanjem klina ali ro- čaja. Klinu z ušesom in toporiščem, torej nasa- jenemu klinu ali, ker ga udarjamo, nastav- , Prvotna rudar-ka orodja: A rovača (Keilhaue), B strgulja ■ (Kratze), C lopatica po Agricoli | Rovača in strelni betic (zgoraj) Tineta in Jurija Kavčiča j nemu klinu, tovarišuje enoročno zabijalno kladivo. Rudarski nasajeni klin Nemci ime- nujejo Bergeisen, največkrat pa samo Eisen, njegovemu tovarišu, zabijalnemu kladivu pa pravijo Schlägel. Kladivo in klin (Schlägel und Eisen) v besedi in podobi predstavljata prevladujoče ročno rudarsko orodje in sta že z iztekom srednjega veka postala ter do da- nes ostala rudarsko znamenje, ki ga pozna in uporablja ves svet. Kladivo in klin pa od prej znano strguljo in rovačo ter še drugo ročno orodje so imenovali Nemci Gezähe ali Gezäu, kar je najbrž prešlo v naše krajevno »cevje« kot označba žebljarskega orodja. Prilage in dolage h klinom so prekol in odkol pospešile. Leseni klini, zabiti v na- počeno ali krušljivo tvarino, polivani z vodo, so se napeli in hitreje raztrgali skalo. Tudi ogenj je opravljal podobno delo. Kurili so pred skalovjem in pod njim, vrh zemlje ali v jami, da bi se kamni čimbolj razgreli ter v velikih plasteh popokali, kar so še pospe- šili s polivanjem z vodo. Z železnimi ali lese- nimi, spodaj okovanimi navori ali vrželami (iz ital. vergella) so rudarji odrivali skale. Rudarsko orodje sta bili tudi lopata in sekira. Majhna lopatka je služila pri polnje- nju nečka, košev ipd. in smo jo tam srečali. Tudi z normalno lopato so skoraj samo na- kladali. Mehke snovi, recimo ilovico, zemljo, pesek ipd. so z lopato lahko rezali in je v takem primeru služila za pridobivanje ali kopanje rude. — Sekira, v kameni dobi dvo- delna, iz roga ali kamenita, je večkrat slu- žila kopanju. V železni dobi pa rudarji s sekiro obdelujejo les za vsakršno gradnjo pri jamah ali v njih. Razstreljevanje skalja, da bi prišli do rude, se je v Jelovici začelo skoraj sto let potem, ko so ga na Ogrskem 1627 prvič izvedli. Ne- varni način je potreboval dolgo pot izkušenj s smodnikom. V prvi polovici XVIIL sto- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nasajeni klin (Bergeisen) A in I, doiage D in E, j H neobdelano toporišče po Agricoli j letja so tudi pri nas začeli kopati rudne rove s strelom. Naslednje stopnje iz okoli polo- vice XIX. stoletja, dinamita in električnega vžiga, jelovški rudarji niso več potrebovali. Strelno luknjo so izvrtali z udarjanjem s kladivom na sveder, železno ali jekleno, na delovnem koncu v dleto sploščeno in zaostre- no palico, katero so po vsakem udarcu malo dvignili in zavrteli. Kladivo za strel je bil čokat, enoročen betic. Dovolj globoko strelno luknjo so očistili kamene moke z dolgo tre- bilno iglo (ramarico, Räumnadel), ki je bila na enem koncu razcepljena v spiralasto se prepletajoči konici, na drugem pa sploščena in zapognjena v majhno grebljico. Podem so nasuli v luknjo črnega smodnika do določene višine, do tam so naphali lepljive ilovice. Zažigali so smodnik s strelno vrvico ali s pše- nično ali rženo slamico, napolnjeno s smod- nikom. Vrvico ali slamico so dajali v luknjo k razstrelivu pred naphanjem ilovice, ali pa so zato predrli pot do smodnika s strelno iglo, ki je služila tudi za mero globine. Ob smodniku sta odigrala stoletja trajajočo vlo- go kladivo in nasajeni klin, rudarski simbol.. Oro.dje za strelne luknje Tineta in Jurija Kavčiča RAZSVETLJAVA V JAMAH Ker dnevna svetloba v globljih, ozkih in razčlenjenih jamah, jaških in rovih z vsa- kim metrom globine ali dolžine, z zavoji, skalnimi koleni itd. hitro gine, so si morali rudarji oskrbeti druga svetila: suh les v po- lenih, trskah, baklah, smolenicah, grmadah, kresovih. Za lesom so začele služiti tolšče, posebno loj in olja, iztisnjena iz maščobnih rastlinskih semen. Ta svetiva so žgali v tež- kih kamenitih posodah (Lichtsteine) s ste- njem iz živalske volne. Pozneje, še v starem veku, so se udomačile tudi lažje ilovnate po- sode oljenke, s katerimi so rudarji prihajali na delo. Proti koncu srednjega veka so iz- oblikovali po njih železne, kovane ali ploče- vinaste, nazadnje tudi ulite posode, leščerbe, ki so pri Nemcih dobile ime žabe (Frösche). V odprtih so žgali loj, v zaprtih pa olje. Go- riva so devali v te posode za enodnevni de- lovni čas in so ga toliko tudi nosili s seboj v rogovih ali v pločevinastih pušicah in kan- glicah. Preden so v XIX. stol. te oljenke R udna svetilka izginile, so jih izpopolnili s pokrovcem za dolivanje in s kleščami za utrinjanje dogo- relega stenja ter za njegovo domikanje; kle- ščice so obesili na verižico. Pozneje je po- stala cenejša svečava z lojenimi svečami, ki so jih ulivali rudarji po svojih domeh z lijki. Loj so jim dobavljali fužinarji, pozneje pa so ga rudarji kupovali. Po dve sveči, za pa- lec debeli in dve pedi dolgi, sta zadostovali za en delovni dan; s svečami so si torej nekako merili čas. Oljenke in lojene sveče so žgali tudi doma, posebno pri zimskem večernem delu npr. pri preji. Sveče so v ja- mah devali na svečnike, ki so jih obešali na »ingo«. Stojalo sveče v svečniku je bilo npr. spiralasto zavita žica, po kateri se je mogla sveča pomakniti navzgor ali navzdol. Pri tej razsvetljavi so uporabljali utrinjač, posebne škarjice za prirezovanje stenja. 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREZRAČEVANJE JAM Sporočilo ne pove in tudi ni spominkov, ki bi pokazali na potrebo in delovanje od- vajanja škodljivega jamskega zraka in na dovajanje svežega vetra. Ta ali ona jama, rov ali jašek so po predpisih imeli drugi vhod za naravno prevetrenje, ki je bilo v znani luknji na Ovinku prav občutno. Po Agricolovi sliki so rudarji prevetrovali pod- zemske prostore z vihtenjem prtov ali rjuh, z ročnim ali mehaničnim vrtenjem lopata- stih koles ipd. ODNAŠANJE IN ODVOZ NAKOPANINE IZ JAM Rudar se je pri kojianju rude izogibal ja- lovine, nerudnatih snovi; če pa so se te pri- mešale, jih je bilo treba čimprej spraviti izpod nog, ker prebiranja ni bilo mogoče opravljati v jami, temveč zunaj nje v bližini ali v drugo in bolj natančno pri fužini. V slabem primeru je bilo npr. v Bohinju do desetkrat več jalovine kot rude.'' Jalovi raz- bor se je nabiral pred jamo na kup (Halde), katerega mesto je določil rudarski sodnik,''' rudo pa so nasipali posebej. Odnašanje ali odvoz od jame so oprav- ljali z nečkami, samokolnicami, koši in kebli ali vedri, štiriročnimi nosili ipd. Nečke, ka- kor so jih sicer uporabljale gospodinje za mesenje kruha prej kot mentrge (Mehl- tröge), in jih še poznajo v Prekmurju, so bile nekoč povsod v rabi. Rudar si jih je sam la.hko iztesal in izdolbel iz lipovega ali smre- kovega hloda. Zato je več kot verjetno, da so tudi jelovški rudarji uporabljali nečke, če- prav jih nismo našli med rudarskimi spo- minki. Z nečkdmi (Mulden) so nakopanino mogli zajemati in odnašati, ker so bile plitve in pri obeh koncih primerno izdolbene za držanje. Večje in globlje nečke so polnili z lopatico ali z rokami. V zareze roba se je moral vleči Nečke, A nosilne, C vlečne ali kadunja, in B konopec po Agricoli nošnjavski konopec, da je bilo mogoče nositi nečke na roki kot košaro. Z večjimi korita- stinii nečkami ali kadunjo (Trogmulde) za vleko po tleh pa so nakopani material sprav- ljali do prebirališča in izsipališča. Vrv za vleko so obešali na dva kavlja na spodnji strani kadunje, ki na Agricolovi sliki kadu- nje nista vidna. Samokolnica (Schubkarren) je bila po Agricoli zelo podobna sedanjim lesenim, a kolo je brez pesta, šprikle tičijo v segmentih oboda, na katerem si mislimo kovan obroč. Vedra in koše bomo srečali pri vertikalni vleki; kot sredstva horizontalnega prenosa jih le omenjamo, ker niso redno služila v ta namen. Pretežni del prenosa in prevoza rude v Jelovici je bil usmerjen navzdol k fužinam. Pota so bila mnogo bolj primerna za drsno vleko samotež s sanmi kakor pa za konjski . voz, a na zložnih in kopnih mestih so pod sani pripenjali tudi par koles. Med samo- težnimi sanmi so se od oglarskih razlikovale posebne rudne sani z imenom vlačuge (Erz- schlitten), ki so bile krajše in ožje, ustvar- jene za kamenita, ovinkasta pota. Bile so ne- okovane, s podvojenimi močnimi sanicami. Risba in ohranjeni vzorec nimata posode, ki je gotovo bila, saj so zanjo vstavili ročice. Najbrž je bila posoda pletena kot gnojni koš in primerno nizka za nakladanje. Morda rude niso vedno nakladali razsute, marveč v vrečah in morda je bil koš nekakšen lesen zaboj. Oje (voj), kratko, močno in dvigijivo, je imelo na spodnjem koncu pribit železen trn, ki se je zadri v tla, ko je voznik oje dvi- gnil. Vlačuge je bilo treba vleči tudi navkre- ber, ker nisio bile prirejene za nošnjo na ramenih, kakor lažje oglarske sani. Sedaj so znane še tri ali štiri hiše, ki so še do nedavna imele po ene ali dvoje vlačug;'^ moralo je pa biti tega posebnega, razmeram na Jelovici prilagojenega vozila še pred dobrimi sto leti precej pri življenju. Ohranile so se le vla- Rudne sani-vlačuge Miklavža Šolarja 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vitel z možema, ki ga vrtita in nosita naritnik čuge pri potomcih Miklavža Šolarja, rudarja in oglarja po rodu iz Dražgoš, pred 150 leti bivajočega v Kropi pri Smukarju v Grabnu. Za dviganje izkopanine navzgor so si tudi rudarji zgodaj omislili vitel ali vreteno (Rundbaum, Haspel), takrat že stoletja in povsod rabljeno dvigalno napravo, znano po številnih risbah, v prvi vrsti pri Agricoli. V Jelovici jih je moralo biti precej. Imeli so vitel npr. stari Anžetovi (oče rajnkega Franca Kordeža na Jamniku) za Varlovno; za Babjim zobom sta si postavila vitel »ta močan« Tine Kavčič iz Lajš in njegov sin Jurij, rudarja itd. v Kropi. Ta vitel je narisal domači zgodovinar Valentin Zmitek; vreteno nekega vitla so videli ležati 1955 v jami na Planicah raziskovalci te jame nad Lazom. Vitel s stojalom pa streho nad njima so si rudarji stesali sami, kakor si na kmetih še sedaj narede razne priprave; ležaja vretena, os z gonilno kljuko in nazobljeno kolo z za- piro je skoval rudniški kovač. Po globini ja- ška so kupili dolgo, močen palec debelo vrv. V zadnji vojni pogorela Anžetova vrv iz rudne jame za Varlovno je imela 50 m. Vitel sta vrtela dva moža (Haspler), ker je varnost obratovanja to zahtevala; morda so ju kdaj nadomestovale dosti močne ženske. Vreteno, valj je bil na obeh koncih preluk- njan za dva okrogla lesova, motorogi, vtak- njeni na križ (Haspelarm, Haspelkreuz), ali pa sta bili tam nasajeni kolesi (Haspelrad), razviti iz križa z obodom, ali dve kljuki (Haspelhorn). Anžetov vitel za Varlovno je imel leseno vlačilno kolo, v katero so bili v pravem kotu na obod vdelani leseni cveki. Vrv je nosila breme, polno vedro navzgor, drugo, prazno pa navzdol. Morda so tako tudi dvigali in spuščali v jamo človeka. Ce je hotel rudar priti iz jame ali dati onim pri vitlu kakšno sporočilo, je dal v vedro znak; sporočilo, da je delo končal ali željo, da pride ven, je označil z zeleno vejico, ki jo je položil na vrh. izkopanine. Vlačilna vrv in sanici vlačug so v neka- terih jamah — jaških in rovih zažlebile skalo kot v spomin nase. Vrv in vreteno sta prišla pri Nemcih tudi j v metaforo: »vrv spustiti v jamo« jim je po- menilo lotiti se česa, »vrv in vreteno popu- stiti« je pomenilo slovo vzeti. J Vedro so rudarji imenovali kbov iz kebel (Kübel). V keblu so dvigali izkopanino iz jame, iz kebla so jo izsipali na prebirališče, s keblom so nosili rudo na vlačuge. Vedro je * sprejelo 15 do 20 kg vsebine, večje vedro je i bilo na Štajerskem določena mera za rudo.; Izkopanino so v vedro nalagali z lopatico, po \ Agricoli tudi z rokami. Vedra so delali so- \ darji iz smrekovih, macesnovih ali hrastovih dog, močno železno okovo z zgornjim in spodnjim obročem in dvema vezema od dna do vrha je izdelal rudniški kovač. Vezi sta Leseno^ okovano rudno vedro ■ Tineta in Jurija Kavčiča se na vrhu tik nad zgornjim obročem iz- tekali v ušesi ali kljuki za močan železen ločen, v sredi previt v zanko za kavelj, s ka- terim je bilo vedro obešeno na vrv vitla. Vedra so bila na Jelovici zelo številna, kar sklepamo iz nekih deset, v jamah in na pod- strešjih najdenih kosov, imela pa so v Želez- nikih vrstnike, iz protja pletene koše pri- bližno enake prostornine, ki jih je priobčil tudi Agricola, in najbrž niso bili okovani, zaradi česar so se z udarci ob skale kmalu poškodovali. Leseni kebli so bili prav zaradi nihanja ob skale tako okovani, a tudi Agri- cola je odsvetoval leskove ali hrastove obroče veder. Pletene koše so imeli tudi drugod npr. v saškem Freibergu, kjer so košarji uživali rudarske pravice. Na Cešnjici pri Železnikih, Pleteno in usnjeno rudno vedro (K in L), I kavelj na dvigaJni vrvi Agricoli 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je Lotričev sosed naredil pleten košek v veli- kosti rudnega vedra, da je videl, kakšni so bili ti koši. Lotrič je navedel kot mere koša: pri dnu eno ped, na sredi dve in ob vrhu tri pedi širine, prav tako tudi višino tri pedi. Morda so v pletenih koših samotež prenašali rudo, za dviganje iz jaška z vretenom pa so imeli vedra, kakor na severovzhodni Jelovici. PRIPRAVA RUDE ZA TALITEV Prebiranje in čiščenje rude se je štelo smi- selno k rudarskim opravilom, niso ga pa vedno opravljali v gori, temveč katerikrat tudi pri fužinah. Železova ruda je bila v srednjem veku predragocena snov in njeno spreminjanje v železo pri talitvi pretvegano, da ne bi za zmeraj vedeli, koliko pomeni za uspeh, če je ruda razločena, očejena, zdrob- ljena, sortirana po debelosti in gatirana, t. j. izboljšana z določenimi primesmi za talji- vost. Zadnjih dvoje opravil je bilo posel fužinskih delavcev, drobili pa so bobovčevo rudo, prirastlo k skali, rudarji, ker je bilo le z drobljenjem mogoče ločiti bobovec od jalovine. Drobili so rudo s kladivi s široko peto na primernih skalnih tleh ali na odbranih in uglobljenih kamnih pa tudi na železnih plo- ščah. Morda so jo kje in kdaj trli v stopah, toda o tem pri nas ni sledu. Tudi pri Zoisu v Bohinju, kjer so razbijali s kladivi kose rude z nad četrt funta (14 dkg) teže (kosi po pol funta so bili redki), se ne omenjajo rudne stope, pač pa so tam rudo take teže žgali. Zdrobljena ruda se je laže, popolneje in brže talila, z žganjem pa so spravljali iz nje žveplo. Obdelovanje rude z drobljenjem, žganjem in pranjem, ki je sledilo drobljenju, je koristno rudno maso zmanjšalo pri Zoisu za dobro četrtino (Verbičeva, str. 9 in 10). Drobljenje majhnih kosov rude nas prepri- čuje, kako je bilo kopanje, pobiranje in pra- nje rude res natančno in zamudno, torej sil- no slabo plačano delo in da je bil rudar nujno navezan na poljsko in drugo postran- sko delo, da se je najskromneje preživljal. Drobižnost rude nam pojasnjuje tudi majhno storitev bobovčevega rudarstva. Prebiranje rude je bilo majhna šola za njeno poznavanje. Prebiravci, navadno žen- ske ali dečki, so s težkanjeni kosov v roki poskušali dognati vrednost izkopanine. Pre- biranje je bilo važno delo in so ga nadzoro- vali rudarski sodnik, fužinarji, fužinski de- lavci pri plavžu itd. Prebirali so rudo na prostem od pomladi do jeseni, ker niso imeli pokritih prostorov. Pri fužinah je bilo v tem pogledu malo bolje, ker so se prebiravci lahko zatekli kam pod streho. Zato so v Bo- hinju spravljali izkopanino k fužinam. V Kropi in Kamni gorici neprebrana ruda ni smela priti v fužinske rudne shrambe, »baj- te« imenovane, ki so bile čim bUže plavža in je imel vsak fužinar svojo. V njej ali pa na »rudnem preddverju« (Erzplatz) so mešali rudo in dodatke, kakor pravi ferdinandejski red. Litoželezni nagrobni križ Levičnikove družine Bobovec iz ilovice in drugo rudno drob- njav so prah (schlämmen) v bližini jam, kjer so jo dobili, pa tudi pri fužinah, kjer so rudo drobili. V Jelovici so napravili gotovo dvajset >/už« (Waschlaken), okopov, v ka- terih sta se nabirali deževnica in snežnica. Okope so znotraj obložili z ilovico, da so držaU vodo, na položni strani okopa so vde- lali zatvornico za izpust. Nekateri so mogli »lužo« izkopati in ograditi v bližini kakega studenčka, da so ga napeljali v okop. Nekaj- krat se v Jelovici bere o pralnicah (Wasch- werk, Wasserwerk), ki so bile najbrž lesene, pokrite bajte, v katerih so mogli prati rudo tudi v neugodnem vremenu. Enega od na- činov pranja rude je opisal imenovani Lotrič: »Lužo so imeli za drobno rudo, zrnca. V vodi je bil pad, ki je visel v vodo; eden je po- tegnil ven, drugi nazaj, da se ni ruda nič premaknila, pač pa je v vodi ostala prst. Ko je prišel oblak v vodo, so tri dni počakali, da se je glena vsedla; potem so jo zmetali v kraj, da ni bila v napoto; potem so pa lahko spet prali.« Ta »pad« je moral biti lesen ploh, na katerem je bila naložena iz- kopanina z bobovcem. Zrna so obležala na plohu, voda v luži je pri ponovnem vlačenju ploha skozi lužo odplakovala prst, ki se je vlagala na dno okopa in pri tem kalila vodo v podobi oblaka. Bobovčeva zrna je bilo morebiti treba tudi kaj premešati, da le niso padla s ploha v glenasto vodo na dno in se izgubila v goščavi. 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S tekočo vodo so izpirali primes z rude hitreje in bobovec kot težji je pri tem sedal na dno rešeta. Tak način so uporabljali pri fužinah. V Kropi se je ohranilo korito za pranje rude pri Zgornji fužini, izdolbeno iz debelega hrasta; izpiralna voda je prit;ekala v korito po posebnem majhnem žlebu izpod vigenjcev nad »Vicanii« in odplakovala ne- rudnate snovi pri izstopu iz korita. DOSTAVA RUDE Rudo so donašali s konji v vrečah iz moč- nega platna in — redko — iz usnja. Tudi dovažali so jo z živino, če je bila pot pri- pravna, največ pa samotež z vlačugami ali sanmi. Pred sto leti je imel eden zadnjih rudarjev v Kropi za tovorno živinče — svojo ženo, pa ni bil izjema. Pota za dostavljanje rude so bila številna in so deloma še danes opazna. Ker so hkrati služila tudi za prevoz oglja, ki je trajal do zadnje vojne, so se bolj ohranila. Za vzdrže- vanje potov so morali skrbeti rudarji in oglarji. RUDNIŠKI KOVAČ Oblikovanje železa v ognju je imelo v sta- rih časih še drugačen mik kakor danes, ob- like in trpežnost orodja so odločale o uspehu kopanja, zato je umljivo, da je bil orodni kovač že v prvih rudarskih kompanijahj Znak na podboju hišnih vrat >Pri Blažku« (Železniki) dobrodošel in vsaj enakovreden deležnik pri- i dobitka skupnega dela tovarišije predkapi- j talističnega kova. Te rudarske tovarišije so j bile v XIII. in XIV. stol. majhne, kakor tista j v Mojstrani,* in so si po potrebi dela dolo- j čali, kaj bo ta, kaj oni tovariš: kopač, kovač, ali talivec delal. Kovač je pač prevzel rudar- jenje oziroma je rudar tudi koval. Rastoče število rudarjev v zgodnjekapitalistični fu- j žinski dobi je že zahtevalo posebnega kovača, ki je svoj poklic učvrstil in izpopolnil. Iz * Po Blazniku, Freisinška županija Dovje, j v Zgod. čas. 1955, sio bili v Moistrand 1291 štirje | železarji, ki so pač rudarili hot tovarišija, i dobe rudarskih tovarišij se je obranila, misli- \ mo, lastna navada plačevanja rudniškega i kovača, ki so jo obdržali rudarski redi v] drugi polovici XVI. stol., ferdinandejski 1550, karolinški 1576 in ogrski 1573, ki se glasi:** prvi rudar (Hutmann, v pomenu ne- kako paznik, nadzornik) naj ima za kovača deščico ali rovaš (Span oder Rabisch), ki j naj ga prinese kovaču sam ali po zaupanja : vrednem delavcu, da se nanj zvesto urežejo ' rudišča (Oerter). Rudišča pa, ki se potem i ne izkažejo za dobra, naj zopet odreže in- zanje nič ne plača ali da. Podobno govorita tudi onadva reda, karolinški ima še določbo, • da je treba orodje vsake jame zaznamovati: s posebnim znakom, da se ne bo zamešalo j ali izgubilo in da ga je treba zbirati ter j spravljati za fužinarje. Tu je opaziti neso-l glasje s ferdinandejskim redom, ki določa, i da naj imajo rudarji svoje lastno orodje j (Khnoden und Shirer*). Rudniškega kovača, J celo dva, najdemo 1769 v Bistrici v Bohinju (Mii 355) in isti čas tudi rudniškega ročnega kovača (Berghandschmied) na Plavžu pri Je- senicah (Mii 464). Že 1517 ima rudniškega ko-1 vača Maksimilijan (Mu 464). Te službe Müll-1 nerjevi podatki iz Krope in Kamne gorice ne navajajo, pač pa sta navedeni v radovlji- škem urbarju 1579 v Kamni gorici dve ne-' žebljarski kovačnici, od katerih je vsaj ena i bila rudniška, kakršne poznamo drugod, npr.; na Štajerskem. Nedvomno je kmalu koval j rudarsko orodje kak žebljarski orodjar pri j svojem ločenem ognju, prav lahko pa tudi: fužinski kovač. j DRUGA RUDARSKA OPREMA Od redkih znanih poročil najdemo pri MüUnerju na str. 464 v kratko citiranem Maksimilijanovem redu iz 1517 nahrbtno vrečo (Pergsakh), ki je bila bržkone usnjata, in rudarsko palico (Pergstab), ki ju ima ru- dar, ko gre na delo ali z dela. Bila sta nekako legitimacija za osebno svobodo (Fürsten Frey- ung). Palica z majhno sekiro je bila do zad- njega paradno orodje, kakršno vidimo na slikah in v muzejih npr. na Stalni razstavi Železarne na Jesenicah. K rudarski splošni opremi je spadala jam- na bajta, v kateri so prenočevali in kuhali, in pa tesarija v jamah, pri vitlu in pri rudni luži, ki je bila od nekdaj last rudarjev, kar povzemamo tudi iz Zoisovega nastavka za ** Der XIII. Articuil, § 11. Neue Bergordnung i des Königreichs Ungarn itd. iz 1573 oz. 1760. j * Shirer je pač Geschirr, orodje, toda kaj po- i meni Khnoden, že drugi niso uganili. j 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA novo ureditev rudarskih odnosov v bohinj- skih fužinah iz leta 1788 (Mil 560). Tudi pri jelovških rudarjih pač ni bilo drugače. V bajtah so imeli še posodo za prinašanje vode, pribor za kuho, jed in pijačo kakor oglarji. Ker se je delu in drugilu okoliščinam ru- darjev vsaj delno prilikovala tudi njihova! noša, naj omenimo, da bi bili na Jelovici] Iz belega marmorja sklcsan okras grobnice Johana Globočnika težko zasledili tisti del obleke, ki so ga Nemci imenovali Arschleder in ga je Cigale poslo- venil z naritnikom. Na slikah nemških rudar- jev od XVI. do XIX. stol. je pogosto videti ta bolj ali manj bahavi stanovski skoraj ornat, ki je pa v začetni skromnejši, čeprav že usnjati izvedbi imel nalogo varovati hrbet in ledja pred vlago, odrgninami in drugimi poškodbami, ko je rudar na hrbtu leže ali sklonjen kopal v nizkem rovu ali ozkem jašku in se spuščal plazeč se vanju oziroma iz njiju. Oblačili so naritnik s pripenjanjem na všite ali drugače pritrjene kljukice, nosili so ga pa tudi spredaj kot predpasnik, npr. pri odbiranju rude. V XVI. stol. je veljala kazen odvzema naritnika, pri čemer je moral rudar z odpeto spodnjo obleko oditi. Na usnjati naritnik spominja obred »skoka čez kožo«, ki ga od nekdaj goje študentje meta- lurgije in je prišel iz Ogrske ali Češke. Ne- kateri tudi mislijo, da so škrici fraka nastali iz naritnikovega kroja. V skromnejših raz- merah in potrebah na Jelovici usnjatega oblačila najbrž niso uporabljali. Na slikah vidimo bosonoge rudarje z hlač- nicami, razcefranimi pri dnu, ki se bolj pri- legajo poznanju o noši siromašnih ljudi. Pokrivala so bila v rudnikih potrebna; za- to vidimo že na starejših likih rudarje v kapucah, kučmah, kapah, ozkih klobukih, čepicah itd. Za tukaj je Lotrič rekel, da je bilo rudarsko pokrivalo za varstvo iz klo- bučnega oglavja, brez okrajev iz pol močnejše klobučine, kot je za klobuke. OPOMBE Risbe izdelal ab s. arh, Boštjan Gašperšič. Viri in slovstvo: Original, listina na per., 1344, 24. april, Bled, DAS (Drž. arhiv Slovenije). — Urbar über die Herrschaft Radmannsdorf und Wallenburg 1579; DAS. — Texensiki zapiski z Jelovice o oglarstvu in rudarstvu, 1955. — Roko- pisni spomini Valentina Zmitka. — Johannsen, Geschichte des Eisens, Düsseldorf 1925. — Leo- bener Grüne Hefte, Montan Verlag Wien, Heft 9/1953, Heft 36-37/1959 (LGH). — W. Schuster, Vordernberg und seine teclm. Denkmale (Schu). — Der Anschnitt, Zeitschrift f. Kunst und Kul- tur im Bergbau, Bochum, Jahrg. 13/1961 (A), — Wegweiser durch das Bergbau — Museum Bo- chum, 1959. — Deutsches Jahrbuch f. Volks- kunde, 5. Jahrg., 11. Teil, Berlin 1959. — Marija Verbič, Bohinjsko rudarstvo in fužinarstvo konec XVIII. stol, Kronika IV., str. 6—14 (V). — Razen teh del drugje ponovno objavljeno: Müllner (Mü), Pirchegger (Pi) in Hacquet (Ha). — Neue Bergordnung des Königreichs Ungarn itd., Wien 1760. — Delias, Anleitung zu der Berg- baukunst, Wien 1773. Opombe: 1. H. Winkelmann v LGH, zv. 9, Str. 14. — 2. V Kropi 1901, v Dražgošah 1942, na Jamniku 1943. — 3. Mü, 263. — 4. Ha, II, 171. — 5. Omenjeno delo. — 6. Mü, 205 op. — 6a. MU, 259 op. — 7. Mü, 142. — ?a. M. Verbi- čeva. — 8. Mü pri posameznih fužinah. — 9. M. Verbičeva v Kroniki str. 12. — Pa. Mü, 268. — 10. Mü, 261. — 11. Beri članek Verbičeve. — IIa. Schu v LGH 37, str. 11. — 12. Johannsen. — 12a. Pi, str. 11. — 12b. Pi, 44. — 13. Verbičeva. — 14. Ferdinandejski rudar. red. — 15. Na Jam- niku Kordež, v Dražgošah Pintar, v Lajšah. 19