Listek.
445
O   slovesnem   odkritji   spomenika VALENTINU VODNIKU.
Rodu slovenskemu dan zazdril najslavnejše zmage:
Sam je ob svojih moče~h dvignil se kvišku na luč! Veke in veke prežil, oblastnim služabnik nar6dom,
Jarem nasilstva noše' ovčje-krotak je Sloven; Be"de ga reši nebd, duha prebudi mu srčndsti,
Jarma žulečega prost sam si je zopet gospod. Bojnega jekla ni de"d slovenski vihtil za vladarstvo,
Ali po leVje srdit rojstvena branil je tla. Vredni potomci smo mi umrših pradedov — junakov,
»Vera in cesar in dom« geslo veljd tudi nam. Svojim na svojih nam tleh utriplje srce" od ponosa:
Mali Slovenije rod duševno je zmagovit. Dokaj blesti se imen iz listov povestnice naše,
Sleliami zemlje roddv dike jih svoje bi zval. Jednemu genijev teh hvaležni je narod Slovanov,
Poznim zanamcem na vzor zgradil cesti spomenik. Komu neznano pri nas ime" li očeta Vodnika,
Ljubljenca divnih modric, svojih prvaka je let, Mnoga rojakom za njim že zvezda sijala svetlejša,
Vender poznejše zlatil prve je sestre odseV. Strune Vodnikove glas, dramilo,  veselje, tolažbo,
Narod je slušal zavzet, pesniku hvalo dajdč, Slišal iz njega je ust domače dežele usodo,
Vdihnil mu on je krepdst, da ne obupaj nikdar. Da, ne obupaj, Slove"n,  če hipno se skrije ti sreča,
Vndmlji Vodnikov te duh, hodi junaški naprej! Trudov si svojih dozdaj učakal vesele plodove,
Orji in sej in požel blagoslov bodeš stote"r. Ako povzdigi domii žrtvujemo dušne kreposti,
Ako ljubezen srca zve~sto ohranjamo zanj: Trajnejši naše dokaz slavitve je mojstra Vodnika,
Nego sta marmor in br6n, času begččemu ple*n.
Jos. CimpeimarL
-m
LISTEK.
Vodnikov spomenik se je včeraj dne" 30. junija odkril v Ljubljani in velika slavnost, katere se je navdušeno udeležil ves narod slovenski, zvršila se je po razglašenem programu. Da bi tudi »Ljubljanski Zvon« dostojno poslavil dičnega pesnika, domoljubnega učenjaka in narodnega budnika, posvetil je v denašnjem listu njegovemu spominu več spisov. Pisatelji, katerih spise smo zategadelj odložili za prihodnjo številko, nam gotovo to oproste\ Bralce bode pa tudi zanimalo zvedeti več novih podatkov iz življenja dičnega slavljenca.
446
Listek.
,,Slava Vodniku". Tako se imenuje jako lično izdelan album, katerega je ob Vodnikovi slavnosti izdala živahno delujoča »Krajcarska družba« ter ga zadnje slavnostne dni prodajala po 30 kr. na korist »Narodnemu domu«. Album obseza v tako zvanem vizitičnim formatu portret Vodnikov, pesnet po Ganglovem kipu, dalje Vodnikov spomenik s stojalom vred, natančni snimek Vodnikovega životopisa »Rojen sim« itd., pisanega s pesnikovo roko, Vodnikov rojstveni dom, prijazni Koprivnik in pesnikov nagrobni spomenik. Ta lični album bode zaradi svoje lepe vnanje oblike in zaradi krasnih, pomenljivih podob, katere obseza, vsakemu Slovencu najlepši spomin na lepe dni Vodnikovega praznika.
»Svoji k svojim.« Veseloigra v enem dejanji. Spisal dr. y. Vošnjak. V Ljubljani 1889, 8, 32 str. Cena 30 kr. Tisk in samozaložba »Narodne Tiskarne«. Upokojeni sodnik in veleposestnik Pilkovič, mož stare korenine in starega poštenja; navdušen domoljub in čestitelj Vodnikov, hoče svojo ljubeznivo hčerko Zoro omožiti z daljnim sorodnikom svojim, mladim juristom Teodorjem Plevelom. V Pilkovičevo hišo pa zahaja tudi mladi zdravnik dr. Slavec, kateri zaradi svoje vrlosti in zaradi svojega značajnega domoljubja Zori veliko bolje ugaja, nego gizdalin Teodor. Sicer se tudi Teodor, da bi dobil bogato nevesto za ženo, pred Pilkovičem nosi za Slovenca, toda v svoji duši je velik naroden nasprotnik in veren častitelj kranjske »Germanije«. Ko pošteni Pilkovič spozna pravo mišljenje svojega bodočega zeta, da mu nejevoljen slovo ter zaroči svojo hčer s poštenim dr. Slavcem. Pilkovič in mlada zaročenca se odpravijo v Ljubljano k Vodnikovi slavnosti, h kateri je stari Pilkovič na veliko svoje veselje tudi dobil povabilo od slavnostnega odbora. Igra se završuje z apoteozo Vodnikovo. Ta dramatični proizvod se jako prijetno bere in preverjeni smo, da bode, dobro igran, tudi v gledališči dosegel lep uspeh. Jako primeren je za male gledališke predstave slovenske, zatorej narodna društva nanj  posebno opozarjamo.
Primerno darilo slovenski mladini. Vijolice. Pesmi za mladost. Spisala Lujiza Pesjak-ova. Poklonjene iskrenemu pokrovitelju mladine blagorodnemu gospodu Dr. Jerneju Zupan cu. Vsebina: I. Poklonilo; II. Obrazi iz prirode; III. Iz otročjega življenja; IV. Srčni glasovi; V. Ubožec. (Dramatičen prizor). Knjiga obseza 160 stranij ter stane elegantno vezana z zlato obrezo I gld. 60 kr., broširana I gld. 10 kr. Dobiva se v J. R. Milic-evi tiskarni v Ljubljani in v vsaki bukvami. — Žal man je, da v denašnji številki zavoljo nedostatnega prostora o tej lepi knjigi ne moremo obširneje govoriti. Prihodnjič !
Muzejsko društvo v Ljubljani je imelo dne" 25. junija ob 1/27. uri svoj občni zbor. Zborovanje je otvoril kot najstarejši član g. vladni svetovalec Anton Globočnik. Potem je poročal tajnik g. prof. Julij VVallner o društvenem delovanji, spominjajoč se smrti pokojnega kustosa Dežmana. Blagajnik g. Robida je objavil dosti ugodno gmotno stanje. Prebitka je v blagajnici 200 gld. 48 kr., atudi proračun zaključuje s prebitkom. Poročili sta se vzeli na znanje brezdebate, na kar se je vršila volitev. Oddanih je bilo 22 listkov in načelnikom je bil izvoljen z 20 glasi g. vladni svetovalec Anton Glob o čnik, ki je med glasnimi dobroklici izjavil, da volitev vzprejme. Odbornikom je bil izvoljen g. kustos A. Miillner z 19 glasovi ter je tudi izjavil, da se zahvaljuje na izkazanem zaupanji in da volitev prevzame. Društvena izvestja, obširna knjiga, so se članom ali že izročila, ali se bodo še poslala na dom. Zal, da je število muzejskega društva članov jako majhno, da ne doseza niti jedne stotine. Domoljubom priporočamo torej, da pridno pristopajo društvu, ki nima druge naloge nego preiskavati naše dežele »klasična« tla, širiti domoznanstvo, vednost in domoljubje.
Listek.
447
Pesem kranjskih brambovcev. Ker v Ljubljani baš te dni našemu Vodniku odkrivate dostojen spomenik, pošiljam Vam pesem, o kateri menim, da je Vodnikova, dasi ni natisnena doslej v nobeni zbirki njegovih spisov. Pesem, ki mi je slučajno prišla v roke, tiskana je na pol pole in 40 ter se glasi doslovno tako:
PESIM
Krajnfkih Brambovzov
per
Banderfkimu Shegnanji
v LUBLANI.
30, dan maliga Trauna  1809.
V nebefsa gor perfeshemo,
Svefti bander' oftati; Bandera t'ga se primemo: Pod njim fe nam ni bati: Sovrashnik more berfh pobit, Drushina,   dom posablen bit' ; Dushela, Zefar shivi!
Oroshje, bobni danf grome:
Hitimo k' fvet' oblubi! Junak' fe ftavjo u verfte,
Nakvifhk' s' rokam k' perfegi.
Sovrashnik! glej nafh sbrufhen mezh! Pobe"r, kopita: ti fi prezh! Dushela, Zefar shivi!
Boja ne ilhe Krajnz: Junak Ni puntar: al' u Ihlushbi U fmert hity Kranjz Korenak Prof temu, k'ter' ga rubi.
Mi 'zhmo, zhe nam ni v' myri bit' Raifh' mertvi, koker flushni bit', Dushela, Zefar shivi!
Bi sdaj med nam' nafh Zefar bil,
Edinoft nafho vidih Solse" vefele bi tozhil, Salublen v' foj Kardelu!
U ogen s' jako sajn' gremd; VefeT sa ozha kry dam.6: Dushela, Zefar shivi!
Pofhtenje, vera naf budy,
Refhiti domazhio: Pofhtenje, vera naf dervy Odteti domovino.
Sovrashniki v' shoud fileni So, Bratji! s' nam she fkleneni: Dushela, Zefar shivi! —

Pesem je okrašena s čelado, z mečem, ščitom, topom, lovorjevim ?encem in z drugimi vojaškimi znamenji ter je natisnena pri Leopoldu Egerji.
Čas — 1. 1809. — kraj, vsebina, jezik — vse pravi, da je pesem Vodnikova. Kdo izmed Slovencev bi bil v tistem času tudi zmožen takšno pesem zložiti kakor jedini — Vodnik!
V Rojanu dne"  19. junija 1889.
Ivan Belec f, Dne" 10. junija opoludne je umrl pri Sv. Duhu nad Krškim on-dotni župnijski administrator Ivan Belec, znan pisatelj slovenski. Porojen dne" 3. aprila 1856. leta v Radomlji pri Kamniku in v duhovnika posvečen dne 26. julija 1879. služil je za kaplana pokojnik v Koprivniku na Kočevskem, na Igu in v Zire"h; bil je župnik pri Fužinah na Gorenjskem, pozneje ko je šel zaradi bolehnosti v pokoj, bil je duhovnik v Lahovčah in naposled administrator pri Sv. Duhu. Pokojnik Belec, ki je leta 1870. dovršil gimnazijo v Ljubljani, učil se je zlasti v bogoslovji severno-slovanskim jezikom. Za velike   rusko-turške  vojne je  na  podstavi   ruskih  novin  redno   sestavljal   za   »Slovenski
44^
Listek.
Narod« daljše in krajše dopise in poročila z bojišča. Tudi »Ljubljanskemu Zvonu« je bil prva tri leta sotrudnik in priobčil je v njem marsikatero literarno novico iz poljskega ali ruskega slovstva. Pozneje je pričel proučevati zlasti narodno-gospodarska vprašanja, o katerih je zadnja leta v »Slovenci« priobčil mnogo ravno tako zanimivih kakor korenitih člankov. Blag bodi spomin plemenitemu možu in nadarjenemu pisatelju!
Jernej Franeelj f. Znani domoljub profesor Jernej Francelj umrl je dne" 16. junija ob 2. uri zjutraj v Varaždinu. Pokojnik je bil porojen dne" 19. avgusta 1821. v Cabraski vasi pri Poličanih na Spodnjem Štajerskem. Srednje šole je obiskoval v Celji, v Mariboru in v Karlovci ter je po dovršeni filozofiji v Gradci stopil 1. 1845. v bogoslovno semenišče Iabodske škofije. A zadnji hip, predno je bil posvečen v duhovnika, izstopil je iz semenišča ter odšel v Prago na filozofično fakulteto. Prebivši leto 1850. suplent v Celji, dovršil je pozneje svoje modroslovne študije na Dunaji ter 1. 1856. dobil stalno učiteljsko mesto na realki v Varaždinu, kjer je preživel ves čas svojega življenja. Rojen in zaveden Slovenec objemal je z isto ljubeznijo kakor svoj slovenski, tudi bratovski hrvaški narod. Leta 1867. je ustanovil ter do 1. 1871 uredoval list »Pucki prijatelj«, s katerim je budil v Hrvatih narodno zavest ter učil praktično gospodarstvo. Njegove knjiga »Tuga« je šla v 10.000, knjiga »Tumač« v 6000, »Seljak« v 1000 izvodih med prosti narod. Ker je kmetovalce v Varaždinski okolici poučeval tudi praktično v kmetijstvu, čislal ga je vsak, kdor ga je poznal. In kakor priprosti narod, tako požrtovalno je podpiral narodna društva, hrvaške in slovenske časopise. Blag ohranimo spomin tej plemeniti duši!
Plemstveno pismo dr. Corbonarija-Voglarja, rojenega Nakelčana viteza rimskega carstva s predikatom »de Wieseneck«, prišlo je pred nekaj tedni po prijaznosti čast. g. župnika Martina Povšeta iz St. Jurija pri Kranji v ljubljanski deželni muzej. Narejeno je dne" 3. aprila 1694. 1. z lastnoročnim podpisom cesarja Leopolda. Obseza zvezek v 40 in je popisano na desetih pergamentnih listih od obeh stranij. Na II. str. je naslikan Carbonarijev grb, v ukusu sedemnajstega stoletja — strokovnjak grboznanstva bi se pač ob njem spotikal. Kot strokovnjaško delo vidimo pravokotno čveterodelno razdelitev ščita, barva se menja na njem med črno in rudečo, V črni barvi dvorepa zlata leva, pušice v šapah držeča, v rudeči podoba žene v naravni barvi, ki pleše na zlatokrili modro barvani krogli; renesantično stilizirana čelada v črnožolti in rudečesreberni barvi, nad njo krona, izza katere zlati pušico držeči lev kakor dragotina gleda. Razven tega je podaril č. g. župnik Povše tudi odpustni in potovalni dekret Voglarjev ddto 24. aprila 1714. 1., katerega so mu naredili na povelje carja Petra L, kateremu je bil dr. Voglar šestindvajset let zvest telesni zdravnik. Originalu v ruskem jeziku je priložen latinski prevod. Obe pismi sta zvezani s papirnatimi odrezki. Dr. Voglar se je dne 9. decembra 1715 z Ruskega povrnil v Ljubljano.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po  4 pole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot  na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30., četrt leta  1  gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki : Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,  15.
Tiska   »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.