STEV. (NO.) 139 CHICAGO, ILL., PETEK, 24. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 24, 1943 LETNIK (VOL.) LIL = RUSI VZELI POLTAVO; j KIJEV PADE VSAK ČAS NEKAJ KAR KAZIJI RAZUMEJO Moskva, Rusija. — Rusi še vedno zmagovito nadaljujejo svoj pohod vse skozi od Velikih luk na severu doli do Črnega Morja. Na vsej črti se stalno pomičejo naprej. Tekom 22 dnevne ofenzive so potisnili Nemce nazaj proti zapadu za 172 milj. Ruske čete so stale včeraj že samo 10 milj pred Kijevem, pre-stolnim mestom Uki^jine. Morda še preje ko bodo dosegle či-tatelje te vrstice bo Kijev že v ruskih rokah. Na severu stoje tik pred Smolenskom. Na jugu pa bodo vsak čas odrezali Nemce od severno-zapadnega Kavkaza in kmalu tudi od Krimije. Ce bodo Rusi napredovali v tem tempu naprej in če jesensko deževje ne začne vsaj še dober teden, bo vsa Ukrajina osvobojena do bivše meje med Poljsko in Rusijo iz leta 1939. Nemško poročilo omenja, da so Rusi včeraj zasedli Poltavo, kar pa rusko poročilo še ni potrdilo. Nemci v teh bojih z Rusi že ves čas kar v naprej oznanjajo razne ruske uspehe, iz kakega namena se ne zna, toda delajo tako, dočim Rusi razna zavzetja oznanijo še le dan ali dva pozneje za nemškimi poročili. Ali se bodo nemške čete ustavile ob reki Dnjepru še ni znano. Vse zavisi, kako močna je nemška obrambna črta, pa tudi kak pritisk bodo v stanu Rusi izvajati proti nemški o-brambi ob Dnjepru. Zgleda pa, da so Nemci morali le vzeti z ruske fronte nekaj divizij za zapad, kjer jim grozi pritisk v Italiji, pa tudi vpad v Francijo. Vojskovanje za naprej ne bo za Nemce več tako ugodno, kakor je bilo prva leta. Zavezniška moč je zdaj narastla in jo bo več in več na vseh frontah. SLOVENCI VZELI GORICO IN VEC DRUGIH KRAJEV ...V m$ ■ . m JSB '■V i - POSPESITE ZMAGO AMERIKE S KUPOVANJEM VOJNIH BONDOV! PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P S. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH." v vC'jw amerikanski Slovenec Dfi\/i m/rinem i ict u iupuh/i KgWCTOKT JEM BUY IffiH mm »TAm KUPUJTE VOJKE BONDEl "Amerikanski QlnvATijip" oiuvcncv DELA t ■Hr LET ZA SVOJ NAROD A MEHI K L ----'J-k JLr.A INliv (VOL.) Lil, Ukrajina bo kmalu osvobojena Zavezniški stan, Afrika. — Na zavezniški fronti v Italiji se položaj bolj in bolj boljša. Zavezniki utrjujejo svoje pozicije in iste razširjajo v notranjost italijanske celine. V okolici Saler-ne je peta ameriška armada prišla v kontrolo več gorskih grebenov, iz katerih bo možno na- ----- daljevati operacije proti severu in vzhodu. Osma angleška! armada pa stalno nadaljuje svoj pohod v sredi in ob vzhod-1 ni strani Jadrana severno nad luko Bari. Amerikanci se bližajo Neapelju in njegovi okolici, j Nemci se utrjujejo okrog Nea-pelja, katerega kakor zgleda^ bodo branili na vse kriplje. Ta- j ko zgleda tudi glede Rima, okrog katerega Nemci hite z utrdbami. Po vsej Italiji Nemci razglašajo vojno stanje in kdor se ne pokori, je enostano ustreljen. Večje bitke bodo v okolici Neapelja in Rima. Vatikan je popolnoma odre-zan od sveta. Vse komunikacije : Z Vatikanom so strogo pod nemško kontrolo. Nemški poveljnik v Rimu je obvestil u-pravo Vatikana, da se imajo vsi strogo držati nemških določb, ali pa jih bo doletelo strogo postopanje. Kakor znano, so v začetku tega tedna invadirali otok Korziko francoske čete iz Afrike, ki so zasedle že več kakor polovico otoka. Včerajšno poročilo pa omenja, da so se izkrcale zadnje dni tudi Amerikanci. (Dalje na 6. strani) London, Anglija. — Berlinsko radio poročilo omenja, da vladajo ob italijansko-jugoslovanski meji velike zmešnjave. V severno-vzhodni Italiji in severno-zapadni Jugoslaviji omenja nemško poročilo, da krožijo "uporniki", ki požigajo in uničujejo. Posebno močan odpor ome-'-- nja poročilo v okolici Ilirske Bistrice in gori vse skozi do bivše avstrijske meje. Jugoslovanski patriotje so prodrli celo do Gorice in isto zasedli. Skušajo zasesti tudi Istro in vso Julijsko Krajino. Omenja se iz-fzrecno slovenske edinice, ki so baje prodrle do Gorice, kar je okrog 22 milj od bivše meje. Poročilo omenja tudi Hrvate, da so zasedli razne otoke in obrežne pozicije v Dalmaciji, Nemci dolie Italijane, da so jugoslovanskim gerilcem prepustili orožje in da so se jjm mnogi še pridružili. Krivdo mečejti na italijanske in slovenske komuniste in pričakovati je, da "bodo Nemci začeli maščevalno j j postopati proti Slovanom in i Italijanom. Ker so te vesti iz nemških j krogov, je treba iste vzeti s pri-1 držki na znanje. Nemci radi natresejo v svet slične vesti, da jim to potem služi v opravičilo, ko začno preganjati in uničevati prebivalstvo v kaki pokra-; jini. Ce Nemci grade obrambne 1 črte preko Julijske Krajine in Slovenije, bodo vse prebivalstvo prav gotovo izgnali, deloma iztrebili po svojih znanih barbarskih navadah. >j t - f NOVE ZMACETV ITALIJI IN ZMAGE V PACIFIKU VOJNI ODBOR ZNIŽUJE UPORABO ČASOPISNEGA PAPIRJA . Washington, D. C. — Vojni odbor, ki ima kontrolo nad proizvodnjo raznega blaga (War j Production- Boards je objavil ' predvčerajšnjem, da začenši si j 1. oktobrom letos se ima znižati1 za 5 odstotkov uporaba časo-| pisnega papirja. Načelnik odbora Nelson izjavlja, da kljub 1 zmanjšani uporabi za četrto j četrtletje tega leta bo uporaba papirja višja za celih 10 odstotkov, kakor pa se ga bo moglo napraviti v tej dobi. Napravilo se ga bo okrog 94,000 tonov manj, kakor pa ga bo potreba. Za prihodnje leto se obeta na-daljno znižanje, pa tudi najbr-že višje cene. Papirnicam manjka delavcev in transportacij-ska postrežba v Kanadi in A-meriki je znižana, kar povzro- j ■ ča, da proizvodnja papirja L pada. -o- OPA BO ZNIŽALA CENO GROZDJU Chicago, 111. — Poroča se, da < bo OPA urad, ki kontrolira ce- < ne blagu, znižal ceno Concord < grozdju na vzhodu, kakor tudi kalifornijskemu grozdju, ki se , uporablja za domače namene, j Grozdje je letos v resnici silno ( drago. Basket grozdja, ki je . včasih veljal po 35 do 40c iz , Michigana, se letos prodaja do i blizu $1.60 basket po enih kra- , jih. ; -o--l OTROŠKA PARALIZA ŠE t __VEDNO RAZSAJA j Chicago, 111. — V okraju!. Cook se je zadnje dni zopet po-1J javilo 15 slučajev otroške pa-}] ralize. Izmed 946 slučajev, ki i so nastali letos, je umrlo 87 o-trok, drugi se mučijo s to hudo ' boleznijo. Zdravniki so na de-!! lu, da bi našli vzroke te bolez- ^ ni, ki dosedaj niso še popolnoma jasni. i < —o--n SMRT POBRALA PIONIRJA U Chicago, 111. — V četrtek 23. J sept. zjutraj je tukaj nenado- 1 ma, brez vsake bolezni umrl 1 znani rojak Frank Kenig, eden < prvih slovenskih naseljencev v * Chicagi in star okrog 80 let. i ' ( OGLAŠAJTE V "AMER. |l SLOVENCU"! )|i r KRIŽEM SVETA I — Chungking, Kitajska. — Ameriški letalci so sestrelili zadnji ponedeljek 15 japon-iskih bombnikov in dva bombni-] jka Zero tipa* Škvadron japon-i skih letal je napadel ameriške i jbaze na Kitajskem, za kateri (čin pa so Japonci plačali drag i račun. London, Anglija. — Iz vladnih krogov se čuje, da bo zunanji minister Anglije Anthony Eden" v kratkem odpotoval v Moskvo, kjer se bo vršil I sestanek med zastopniki An-i glije, Rusije in Amerike. Sestanek se bo vršil enkrat v prvi polovici meseca oktobra. — London, Anglija. — Polj-j ski tisk poroča, da je bUo pet poljskih duhovnikov umorjenih v okolici Vilne, od agentov Ge- '• stape, nemške tajne policije, . ker niso hoteli pridigovati polj- 1 skemu ljudstvu, kakor so jim < hoteli diktirati naziji. Pridigati bi morali, da je Poljakov sveta dolžnost, da sodelujejo z Nem. i ci proti boljševikom, kar so pa! duhovniki odklonili. — Washington, D. C.—Nad-' j j škof v Palermi, Sicilija, Kardi- ] nal Lavitrano je v svojem ra- h dio govoru, ki se je čul v Ame- ] riko omenjal, da je cerkveno}] življenje zdaj v Siciliji pod Za- i ( vezniki popolnoma svobodno, h Svojim vernikom je priporočal 11 v molitev sv. Očeta Pija XII.J1 ki je zdaj kakor znano jetnik!« Nemcev. , - — Stockholm, Švedska. —1 Poroča se, da so naziji v bel- ( gijski kaznilnici te dni usmrtili ] več belgijskih patriotov. Ko jih je hotel kaznilniški duhovnik obiskati, da jih previdi pred smrtjo, mu naziji tega niso dopustili. v / j — Bern, Švica. — Radio od- > J j daje v Vatikanu so več ali manj i 'vse ukinjene. Preje je vatikan- 1 ska radio postaja stalno odda- i jala v Anglijo svoja poročila, n IZdaj je to ukinjeno, odkar kon- \t jtrolirajo Rim in Vatikan Nem- < ci. Vatikan je popolnoma odre- < zan od zunanjega sveta. ! < — Washington, D. C. — Na- i < čelnik ameriškega vojnega šta- a ba genera^ George Marshall je j predložil vojnemu tajniku na-i 1 , NAZIJI ZAPIRAJO IN ODVAJAJO FRANCOSKE ČASTNIKE . j Bern, Švica. — Iz Francije poročajo, da so nemške okupacijske oblasti prisilile vichvško vlado, da je poevala s francoskih častnikov, ki so bili j jpo premirju z Nemčijo leta , 1940 odpuščeni iz vojske, da se j imajo nemudoma javiti vojaškim oblastem. Ko taki častni-j : ki pridejo, da se-prijavijo, jih j > nemški gestapovci aretirajo in! • odvajajo v Nemčijo, omenja i ■ poročilo. Nemci se bojijo, da j ' zdaj ko Zavezniki oglašajo in' ' napovedujejo invazijo Evrope, " da bi ti francoski častniki ne postali nevarni organizatorji | odpora proti Nemcem v Fran-1 i ciji- Zato jih hočejo počistiti, ; predno bi dobili kako priliko za I i take namene. Mnogo francoskih častnikov se pa ne bo prijavilo. 2e davno so Gdšli v skrivališča in v gore, odkjer že vodijo odpor proti okupatorjem. --o- NAČRTI ZA ZVIŠANJE DAVKOV T j Washington, D. C. — Za-kladniški tajnik Morgenthau j ima v delu dva načrta za zvišanje davkov. Da se bo zadostilo I vojnemu programu za drug6 leto bo treba davke zvišati z 20 na 30 r/f, pravi poročilo. En načrt je, da se zviša davke za so-i cialno zaščito, ki bo z novim letom po 2%, če kongres glede tega kaj ne ukrene. Drugi na-J črt pa je, da se dohodki obdavčijo po 30/f in bo 13r/ tega i vračljivo po vojni. Načrti pri-idejo pred kongres, ki bo o tem razpravljal. -o- V GARY JE ZOPET NASTALA STAVKA Gary, Ind. — V oddelku za j ' pločevine od Carnegie-Illinois ; Steel Corp., je nastala stavkat zadnji ponedeljek, ker je druž-baba prestavila nekaj delavcev h na druga mesta. Stavkarji pra-l •vijo, da so prestavljeni dobili « slabša mesta. Pogajanja med delavci in družbo so v teku, a i doslej brez uspeha. črt, da se zgradi za vojake v armadi 478 kapel, da bodo vojaki tako imeli versko postrež-k bo. i ----- • - ................ ■ - ti Sovražni fašisti ne raxumejo besed, ki jih narekuje trezen razum, peč pa razumejo dokaze, ki jih nudi ia prizor. Tako je izgledala Piazza San Carlo t Milanu, potem ko so Zavezniki iz zraka naklesiili glavno železniško križišče v severni Italiji. JUGOSLOVANSKI GERILCI DELUJEJO KOT BLISK Jadranska obala od Reke do Črne gore, obenem z dalmatinskimi otoki, je v rokah gerilcev, deloma partizanov, deloma četnikov. — Edini Slovenec izstopil iz zamejne jugoslovanske vlade. Kaj se godi v Sloveniji London, Anglija, 15. sept. — Iz današnjega poročila radio postaje "Svobodna Jugoslavija" posnemamo naslednja obvestila: Partizanska komanda v SIq-I veniji je odredila generalno mobilizacijo, in partizanske čete so razorožile dve itali- j janski diviziji in zasedle Novo mesto, Črnomelj, Metliko in vse kraje v ljubljanski provin-: ci razen mesta Ljubljana. Hrvatski partizani so isto-j časne zasedli vse hrvatsko Primorje od Suiaka do Sen ja,! j ter zasedli več italijanskih ladij ▼ Bakaru. Dalje so hrvatski - partizani zasedli otoke Brač, i\ *lyar »n Vi*, ter mesta Obro-fr] vac, Kastela in Kiis v ceiitral-]" i; nj Dalmaciji. Partizanske čete so obkolile mesto Split, v Bosni pa so par- 1 tizani začeli s splošno ofenzi-•1 vo proti Nemcem. 0 1 Slovenec Kern izstopil iz Jugoslovanske vlade j London, Anglija, 13. sept.; j— Iz jugoslovanskih krogoyl poročajo, da je danes izstopil iz jugoslovanske uradniške j vlade edini Slovenec, morna- j | rifki kapitan Ivan Kern. Imel | J je čin ministra za promet, šume in rude. Zakaj je odstopil,1 ' še ni znano. _ ] Nemci pošiljajo ojačenje na 1 Balkan. London, Anglija, 20. sept. r — Na Balkan je dospel danes < noAfi dotok nemških pomožnih j ] f čet. Prišle so tudi vesti, da se j i je zavezniško gerilsko in ko- ^ j mando delovanje razširilo na 3 grške otoke v vzhodnem Sre-! j dozemskem morju. j Brzojavke iz Ankare na- J, znanjajo, da pričakujejo T Nemci močan zavezniški vpad 2 na Balkan, zato hitijo tja s 1 svojimi četami in so priprav- 1 ljeni, da se branijo do zadnje- * ga jarka. - M Te vesti trdijo, da imajo^ Nemci zdaj na Balkanu 20 diV; vizij, pa še neprestano pošiK r jajo tja nova ojačenja. [ I Ves civilni osebni in tpvoi?! J ni promet med Beograddm in 3 Nišem je ustavljen, ~da greHo j * | lahko nemške čete naprej) 1 najbrž v Saloniko, Tracijo ih\ južno Grčijo. j i * Jugoslovanski krogi v Lon-if I donu trdijo, da so hrvatski ge- 1 j rilci pod poveljstvom Draže ] j Mihajloviča zasedli jadranska : i otoka Krk in Rab, južno od 1 Reke, to pa s pQmocjo hrvat- 1 skih bojfiili ladij, ki so zapu- J stile pronazijsko lutkasto via- A do. v • ,-o__1 Poročilo iz Jugoslavije Kairo, 13. sept. (ONA) — ju Danes poroč&jo tukaj, da so i i jugoslovanske oborožene sile t pretrgale železniški progi iz Zagreba v Split in iz Sarajeva v Dubrovnik, Jugoslovani so a se z odločnim naporom vrgli na pot, po kateri so hoteli ^ Nemci in Paveličevci pošiljati 0 ojačenja v Dalmacijo. Naci-e sti bi radi razorožili tamošnje .j italijanske posadke in ustanovili utrdbe za obrambo dal- 3 matinske obale proti grozeči • zavezniški invaziji. Ti dve železnici sta edini J prometni progi iz notranjosti Jugoslavije do dalmatinske o-bale. j Jugoslovanski krogi poro- 1 čajo, da je general Draža Mi-- hajlovič na vsem srbskem o-. zemlju začel napadati nem-.y stavljena naloga, da koordini-rajo delovanje obeh skupin v okvirju skupnega zavezniške-, S a načrta. Partizanske oborožene sile so dosegle v Bosni velike u-spehe in imajo zdaj po zadnjih poročilih v rokah prostrane predele goratega ozemlja. Zasedfi so tudi strategično važne vrhove nad Banjaluko, mestom, v katerem se nahajajo vroči vrelci in je bilo izvoljeno od Ante Pavelica, hrvaškega kvizlinga za bodočo hrvaško prestolnico. V svojem ozemlju so partizani popravili porušene železnice in jih uporabljajo za prevoz čet in ^ materij al a. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 24. septembra 1943 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in nftjstarejši slovenski lift v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja Tisk iorak in potek. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto_____________________.$4.00 Za pol leta__________________2.00 Za četrt leta_____________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________—$4.50 Za pol leta _____ 2.25 Za četrt leta_____________________1.59 _LE_a___ \ The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 ' Issued every Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year------------------$4.00 For half a year------2.00 For three months-------1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year-------$4.50 For half a year---- 2.25 For three months---------1.50 Dopisnici so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakdr ssdnje ure predno je list saključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi ▼ ured- ( niitvu najkasneje do petka s jutra j prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bre* podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chkage, Illinois, under,the Act of March 3, 1879. BREZ NASLOVA Končna zmaga še ni dobljena. Vendar mnogi že pripravljajo načrte za po vojni. Zadnje dni se celo govori, kdo naj vodi prihodnjo mirovno konferenco in kdo naj isti predseduje. Naš podpredsednik Wallace * je izjavil, da predsednik te prihodnje mirovne konference naj bi bil naš j predsednik F. D. Roosevelt. Nasvet je gotovo prišel iz; iskrenega srca, o tem ni dvoma. Vprašanje pa je, če bi bilo; res to dobro, ali bi le jie bilo boljše, da bi predsednik ostal doma in od tu dajal nasvete svojemu zastopstvu, to je če se bo vršila konferenca v Evropi. Lahko pa je, da se bo vršila v Ameriki, potem je drugo vprašanje in bi bil p&dsednik na mestu tudi kot predsednik konference. Pokojni predsednik Woodrow Wilson je po mnenju mnogih naredil napako, ker se jf osebno udeležil mirovne konference. Evropski lisjaki so ga izigrali in nato še opo-: zicija doma v senatu in kongresu je idealnega moža dušev-! no skoro uničila. Wilsonov slučaj je najboljša šola, kaj je' v tem oziru najboljše. Predsednik Roosevelt je idealist, pa zraven tudi velik realist in vanj lahko zaupamo, da se ne bo dal potegniti kar tako zviti diplomaciji. Roosevelt je dober diplomat sam. Triinosemdesetletni general John Pershing je na svoj rojstni dan izjavil, da t&^ojtfa ne sme končati preje, dokler zavezniške čete ne dospejo v Berlin. Pershing ima prav. Ob zadnjem premirju je bil on edini, ki je vehementno zahteval, da se naj vso Nemčijo zasede. Francoski in angleški zastopniki njegove sugestije niso upoštevali in to ni bilo dobro. Bas to je dalo priliko Nemcem, da so svoje orožje, pa tudi svoja premoženja poskrili in se pozneje na tihem oboroževali. Ali bodo tudi sedaj po tej vojni Nemcem tako prizanesljiva ? . Na zadnji mirovni konferenci je imel glavno besedo francoski tiger George Clemenceau. On je tudi predsedoval konferenci in bil večkrat kot predsednik konference od sile trmast. Da je imel do predsedstva neke pravice je sicer res, ker je Francija v zadnji vojni baš največ žrtvovala in tudi konferenca se je vršila v njihovi deželi. Ampak obnašal bi se bil lahko boljše, kakor se je. Če so Wallacu podrobnosti zadnje mirovne konference znane, potem ne more biti preveč navdušen zato, da bi postavil našega predsednika na žrtvenik mirovne konference. IsTa versaillski konferenci so se vršile včasi čudne reči. Radi številnih spornih točk so se velesile organizirale v "Big Four" in so v gotovih slučajih sami odločevali. Shajali so se včasi v mali sobi v Wilsonovem stanovanju in se prav trdo kregali med seboj. Celo zmerjanje je bilo na dnevnem redu. V največjih slučajih je moralo obveljati po Clemenceaujevi volji. Na prihodnji konferenci, če kaj prav izrednega ne pride vmes, kar pa kaže da ne bo, bo imela precej besede Rusija. Na zadnji konferenci Rusije ni bilo in marsikaj se je na račun njene škode tudi napravilo na konferenci. Velika umetnost za angleško in rusko diplomacijo na konferenci bo, kako urediti centralno Evropo, pa tudi Daljni vzhod, da bosta angleški som in ruski medved oba zadovoljna. Poleg tega pa bo še na stotine in stotine drugih težkih vprašanj. Nekdo je zapisal pred nedolgim v tem listu, da Slovenci spadamo v veliko slovansko dnižino. Prosvetinemu uredniku se to ne zdi prav. Kam bi on nas utaknil sicer ne pove, a ni mu pa prav, da se omenja Rusijo in se vsled tega pomilovalno ozre na katoliške in nekatoliške- tozadevno slovansko čuteče in misleče rojake. Pri slovenskih socialistih se ni o slovanstvu nikoli govorilo, zato ni čudno, da med njimi ni razumevanja za slovanstvo. Več ne rečemo. Važna je opazka v ruskem tisku zadnje dni glede zadržanja Turčije. Slednja igra čudno vlogo. Dobrikala se je Nemcem, in na drugi strani pa Zaveznikom. Končno je prišla pod vpliv Zaveznikov, in Anglija in Amerika ji dovoljujeta na podlagi Lend-Leasa nabavljanje orožja. Ima do miljona mož pod orožjem. Cemu in zakaj, če ne misli pomagati Zaveznikom? Morda pa le zato. da bo Turčija kot policaj pri Dardanelah močna in oborožena. Brez gotove politike to ni. I ; „•-,'•. .-.'■ j' ■■■.'> ' ^ ,".. • ' ' ; "• ^r-.;.-; ^ i *nnm»«m««»»ninm«minnnmtntm«iin»«Mm n.»m..». kor če bi me kaka muha piči-t la. Potem so nas še bombardi- I rali. Bomba je padla — lah- j i ko rečem — pet korakov od - mene, pa ni nobenega nič po-; bilo. Srečnega se počutim, da - sem prestal ta boj z eno sa-i. mo manjšo prasko. Bil sem v i bolnišnici od 12. aprila do 31. maja, potem pa so me posla- - li nazaj k staremu oddelku, j - V bolnišnici jih je bilo dosti - z zlomljenimi rokami in no- - gami, pa tiste pošljejo v Ame-i riko. Ne skrbeti. Vojna v A-» friki je končana. Od 8. julija do 10. avgusta - sem bil zopetjv .bolnišnici. Imel 3 sem malarijo^ Pet dni sem bil - res hudo bolan. Ponoči sem i se potil, da je vse od mene - teklo — imel sem 104 stopin-, i je vročine — , podnevi me je pa mrazi tresel. Zgubil sem II 12 funtov. Zdaj sem zopet na-;,! zaj pri kompaniji in tudi težo - sem začel dobivati nazaj. Sem zdrav in se počutim kot mili- j jon dolarjev. - , Pravite, da ste brali v listu, £ da je bil tukaj ranjen fant po 1 imenu Papesh. Z njim služiva - pri isti kompaniji. Njega je - pobilo ravno isti dan. On je - bil prvi, jaz pa drugi strelec. - Dobil je šrapnel v ramo in je 'bil lahko ranjen. Srečni smo, i da smo prestali brez hujšega, c Veliko fantov-vojakov je v A* d friki, ki jih krije črna zemlja. Kakor izgleda, ta vojna ne bo trpela dolgo. Na ruski 5 fronti poteka vse kar fino. Po 3 j moji sodbi bo konec te vojne - marca meseca, če bo šlo tako i naprej, kot sedaj kaže. Dragi stric in teta, če mi je i usojeno, pridem domov, če ne, r bo pa vseeno dobro, saj je vse n V božjih rokah. Zaenkrat je - vse po starem. Nisem v bojih. Naše vojaško življenje je . tako uravnano, da se vedno se-hmo iz kraja v kraj. V Afriki je vročina, pa se že prenese. Dosti grozdja je tukaj. Vino je poceni. Denarja človek skoraj ne more potrošiti, ker ni kaj ku- - piti> razen po mestih. Tam so i pa živila draga. Francoski - prebivalci izrabljajo priliko , in so si nagrabili že lepe de-. narce, odkar so ameriški vo-1 i jaki v Afriki. Enkrat sem bil - v Oranu in sem južinal tam, , pa so mi računali 50 frankov, - to je en dolar v amerikanskem - denarju. Ti ljudje v Afriki so 3 oderuhi. Kar je Francozov, so i lepo. opravljeni. i Tukaj je pa tudi dosti A-/ rabcev. Ti ljudje verujejo v 1! Mohamedovo vero. Vsak Ara- - j bec ima po pet ali šest žen. Po - navadi jih naloži na voz in jih _" " I prevladuje seboj od mesta do j mesta. Če bi bili Vi tukaj, bi j j se Vam Čudno zdelo, ker je i p vse drugače kakor v Ameriki, k Afrika je zelo velika. Dosti s< rodovitne zemlje, največ je pa k j puščave — sam pesek. Ponekod ' ši | so Arabci naseljeni. Ne vem, c | kako ti ljudje živijo. Včasih k kadar nanese prilika, se špa- i j samo ž njimi. Prodajajo nam k I vodne melone in grozdje, pa ji i zaračunajo dvakrat toliko ka- 1 i kor je vredno. p ! Čas hitro poteka. Kmalu ] bom dve leti pri vojakih. Do- h ' sedaj sem zdrav in vesel. Teta, c ' j Vi ste preveč dobri in preveč ] skrbite zame. Saj bo šlo vse ; ' gladko, če Bog da. j 'Dosti sem videl. Verjetna ] L je, da bom, imel priliko iti na1 Balkan in morda mi bo mogo-' če tudi iti domov pogledat j moje starše, brate in sestre. K maši grem vsako nedeljo. 'I JVsak bataljon ima svojega 1 duhovnika, tako da je zmeraj "pripravljeno za vsak slu čaj J ~! Mašo ima duhovnik zunaj na i 1 ? prostem. Ne vem, koliko časa bomo c i še v Afriki. Ko boste to pismo prejeli, nas bodo morda že " kam drugam potirali. Tako je pač vojaško življenje. Iz McCormickove tovarne r v Chicagi mi vedno pošiljajo svoj tovarniški list, Prejemam ' tudi Glasilo KSKJ, iz katerega veliko izvem. Sedaj spim pod istim šoto-~ rom z nekim Slovencem, ki je | doma iz Clevelanda. Njegovo ime je Jack, kakor moje. Je dober fant in zmeraj piše pisma domov. IT Kar se tiče oficirjev, jih tu- * kaj zmeraj spreminjajo. Nekateri so mladi in neizkušeni. Zaposleni smo zmeraj. Dela- I mo vsake vrste telovadne vaje, H gremo na pohode, včasih tudi t "j na nočne vojaške vaje. Zjutraj vstanemo 15 minut do šestih. Kosilo imamo ob šestih * zjutraj. Delo se prične ob os-mih. Delamo po navadi pol II dneva. Pre^m tednom smo n bili, ponoči večinoma zunaj.' e Včeraj sem moral stati na stra- ži. Nahajamo se blizu Orana. e Vsako popoldne se gremo ko-n pat v Sredozemsko morje. Tu-| kaj je lep kraj in dosti razved-° j rila. Tudi hrano imamo zelo f1 dobro. Ni slabo tukaj, doma je pa veliko boljše. Dragi stric in teta, zmeraj l' mislim na Vaju. Daleč sem od ° doma, v mislih pa zelo blizu. a Srečen sem, da imam tako do-e bro teto in strica. — Vajin lju-e beči nfcčak " Jack Petrič. -o- >' ZGODBA O ROJAKU, KI SI u JE PRIBORIL BLAGOSTA-L* JE V AMERIKI . Great Falls, Montana ® Sporočam žalostno vest, da 11 je 4. sept. umrl dobro pozna-0 ni rojak Frank Hočevar, ro-e jen 17. avg. 1883 v Zagorici v 0 Dobrem polju, po domače Mihcov France. Zapušča ža-e lostno ženo, tri hčere, dva si-nova in enega brata tukaj, v ® I stari domovini pa mater in e-e nega brata. Pogreb se je vršil 7. sept. s pogrebno sv. mašo e v cerkvi, nakar so ga položili k zadnjemu počitku na Mt. j. Olivet pokopališču. Naj v miru e počiva! e Omenjeni rojak je zapustil svojo rojstno domovino koti e lS-letni mladenič, da gre v A-i- meriko, kjer je največje bo-o gastvo sveta. Šel je s trdnim ri upanjem, da se v par letih o vrne domov, ali usoda je imela ž njim drugačne namene. Ve->- sel in korajžen je oktobra me-il seca 1899 zapustil tisto lepo i, Zagorico, ki, je imela ime r, "vas veselja." Ustavil se je v n Clevelandu, kjer je bil eno le-o to. Prepričal se je, da ni mo-o goče doseči kakega bogastva z delom, kakoršao je imel, za L- to je šel v Colorado in se usta-v vil v Denverju. Ker tudi tu-L- kaj ni bilo nič boljše, je šel še o naprej in prišel leta 1902 v h Great Falls, Montana. Tuka* i i 0 je imel očeta in strica. Delo »i je dobil v topilnici rude, am-e pak denarja je le zmeraj manj-i. kalo. Leta 1903 je poslal po ti svojo izvoljenko v stari kraj, a ker je bil prepričan, da boljr 1 ših deklet ni na svetu, kakor i, one, ki so vzgojene v zagoriš- = h ki vasi, in nobene druge ni ma-i- ral kot Janezovo Miciko. Ta-n ko sta se združila in naš rojak ^ a je začel drugačno življenje, p i- Delal je še nadalje v rudoto-!u pilnici, doma pa si je kupil n u kravo in začel prodajati mle-'b > ko. Od kraja je bilo težko, ali i p on se ni bal dela, ona pa je bi- n sč la dobra in varčna gospodin- z je ja. Tako je rinil naprej, da je(Z imel kmalu eno najlepših mle- ^ i Kirkland Lake, Ont. — Dne 3. sept. se je v zlatem rudniku Coniarum v Timminsu smrtno ponesrečil Andrej Kotnik. Ve-< lika skala se je zvalila nanj in je bil na mestu ubit. Star je bil 48 let. Rojen je bil v vasi Laze, fara Stari Trg pri Rakeku na Notranjskem. V Kanado je prišel v letu 1925 ter se je ves čas svojega bivanja na tej zemlji mučil po rudnikih. V Kanadi zapušča nekaj sorodnikov, v Z. D. enega brata, v stari domovini pa 4 sestre, enega brata in edino hčerko Frančiško. Dr. Čok se je poslovil New York, N. Y. — Dr. Ivan M. Čok, ki je bil poldrugo leto v Ameriki, je pred nekaj dnevi odpotoval v severno Afriko, kjer bo nadaljeval svoje delovanje kot predsednik Odbora Jugoslovanov v Italiji. Pred svojim odhodom je dr. Čok brzojavno čestital predsedniku Rooseveltu vsled kapitulacije Italije, rekoč, da je usoda Slovencev in Hrvatov na Primorskem prešla s kapitulacijo Italije v roke mogočnih zaveznikov in on upa,, da je njihova osvoboditev zdaj zagotovljena! I - . ! Nov grob De Pue, 111. — Dne 13. septembra je po daljši bolezni preminil Andrej Kuhar, star 73 j let. Rojen je bil v Stojanski vasi pri Sv. Križu ob Krki. Bil je delaven v društvenem življenju. Zapušča družino. Napredek slovenske banke Cleveland, O. — Anton Gr-dina, predsednik North American banke, je povedal, da je banka kupila znano bančno poslopje na Waterloo Rd., kjer je bila prej Custodian posojilnica. Siovetiskabaiika potre bujer večjih prostorov, ker zelo napreduje. Kdaj se bo selila v novo . poslopje, še ni znano. (Dalje na 4. strani) t Petek, 24. septembra 1943 AMERIKANSKI SLftVBKŽC _ LE PRIDNA BODI, PIŠTOLICA MOJA! ake popovi jo po sedanji t>orbi? Gorje svetu, ako se bo-4o. Potem bomo doživeli nove zmešnjave in še večje težave, Hakpr pa jih preživljamo sedaj. Zdi se, da je za sodobni svet .največji problem ta, kako urediti sožitje narodom med vzhodom *n zapadom. Zapadu se ni posrečilo kontrolirati po zadnji yojni že samo 60 milijonov Nemcev, kako naj pričakujejo, Hodo kontrolirali 260 milijo-1£>v Slovanov , v osrednji in Vfhp^i Evropi? Beseda kon-g^jj > za demokratično poj-mov^nje že žaljivka. Kontrole tjkmtod prstenimi, ' pravičnimi m; As'demokratičnimi narodi gOTpbi&ntf smelo. Čemu kon-ffmi Če scrio polteni in praVič-pa' smo taki? • Narodi fttitrfe iz posameznikov. Vsak Mr ifi dežela pa mora ttfteti fe&fctyo nad posamezniki, ker lie tre. KakorŠni posa-deiiuSi, taki-pa tudi* napodi, 4aj^ h6fodi iz posameznikov, fi stalil je treba torej tittUp* v bodočnost m jemati v 4po*tyv dobre in slabe strani ijfaMav in držav, ki posedajo taoljfr svet. : Kadar govorijo o kontroli v mednarodnem svetu, je to že 4!i*menje, da se nekomu ne more zaupati. Ce bi bUo zaupanje V' e4en drugega, bi ne bilo treba nobene kontrole. S kontrolo hočemo le jamstva, da se nekaj ne ponovi, aU nekaj slabega ne dogodi. Kontrole pa nobeden ne ljubi, vsaj tisti ne, ki je pod kontrolo. Vsak človek in vsak narod je rad prost, da dela, kakor se mu vidi prav. Tisti "prav" pa je pri mnogih tek "orav". da je drugemu ali bližnjemu krivičen. Kakor so razmere nastale v 3j vojni, ko se je dvignilo s itlerjem vsenemštvo, da zavlada vsemu svetu in ga vtakne p6d svojo nazijsko kontrolo z namenom, da bo le vsenemštvo vjadalo, drugi narodi pa naj bi služili kot hlapcjf vsenemštvu, je samo po sebi umevno, da to ne more ugajati drugim narodom. Proti tsmu so stopili v borbo in njih borba ima namen ufronobKi te nemške sebične želje ia namene. To doseči je mo> gpče le s porazom nemških sil. D« te ne bodo dvignile zopet stoje glavo, je pa potrebna gotova kontrola in te bo morala *Hti nad Nemce, če hoče svet pted barbarskim prusjattvom v bodočnosti imeti mir. Tu ni govora, nemftvo bo morajo iti v poboljševalnico in nad njim bo treba izvajati strogo kontrolo. Kaj pa z ostalim svetom? Kakor Nemci v Evropi, tako bodo morali imperialistični Japonci v poboljševalnico, Če naj postane tudi Azija varna pred njihovim imperializmom. Kdo pa bo ostal potem pri kontroli? Kontrolo bi imele izvajati velesile: Anglija, Združene države, Rusija in Kitajska. Kako se pa te med seboj razumejo? Na videz se še nekako razumejo? Kako je v srcih, je drugo vpra-1 šanje. Angleži in Amerikanci se razumejo najbolje. Obe de-1 želi govorite en in isti jezik in ; Ameriko prevladuje v večini s anglosaški duh. Anglija je ka-, kor mati, Amerika kakor hčer-1 ka. V gotovih ciljih morda ne 1 soglašate, a to ni nobena nevar- > nost za počep med njima. Dru- j * gače pa je, če pogledamo na Rusijo, ker ta se je prerodila v j - komunističnem duhu. Gospo-l darska politika komunizma pa - je čisto druga, kakor je gospo-1 darska politika anglosaškega - demokratičnega sveta. Kakor 1 noč in dan ste ena proti drugi. r Ob velikem medsebojnem zata- - jevanju, kakor je to sedaj v tej ! krvavi borbi proti vsenemštvu, \ je vzajemnost še nekako mo- - goča. Toda najbrže samo v sili. i Kako bi bilo v drugih časih, je > pa za vsakega več tfli manj ne- - pojasnjeno vprašanje. 1 Rusija gleda proti Londonu in Washingtonu z nezaupljivimi očmi, misleč, da proti njej prijazno nastopata le radi raz-e logov, ker jima ruska moč proti ' Hitlerju služi. Zato so Rusi ta- * ko hladni in nič kaj preveč nav-t dušeni za angleške predloge in razne politične kombinacije, ki jih sugestira Anglija. Ta hladnost Moskve pa dela tudi An-1 gliji in Ameriki skrbi. Vprašu-7 jejo se, če so naši zavezniki, za- > kaj ti Moskoviči ne pridejo na " naše konference, zakaj ne pri-1 sedejo k nam in ne polože svo-" jih kart na mizo pred nas? Pri * tem vprašanju stresa nezado-\ voljnost apgleške lorde in naše ] senatorje in kongresnike, da tu 1 in tem izrečejo včasi prav gor-" ke očitke np račun čudne ruske j politike. Ob tekem razpoloženju bo . težko kaj prida iskrenosti med J velesilami, ko se bo sklepal mir r po tej vojni. Ce bodo ostale velesile pri teki politiki, potem ' kakemu dolgotrajnemu miru : ne bodo položile temeljev. Sku-I šale bodo ustvariti razne kon-! trole druga nad drugo, te pa 1 jih bodo bolj in bolj odtujevale med seboj in zavajale mesto na prijateljska pote, na sovražna pote. Poleg teh težav, ki so na vi-■ diku med belimi narodi na zapadu, pa se bo začelo dvigati tudi vprašanje odnošajev med rumenimi in belimi. Ko bo zadihalo blizu 500 milijonov Kitajcev svobodno narodno življenje, se bo v svetu marsikaj spremenilo, o čemer sodobni svet še niti ne sanja ne. UTRINKI Ako kupuješ, česar ne potrebuješ, bodeš prodajal, česar potrebuješ. • * * Dobro blago pride brez me-šetarjev v denar. • e * Krava pri gobcu molze. (Če jo boš dobro krmil, bo dala . dosti mleka.) • e e Krava izgladovana ne po-skakava. e e e Klaja je dražja od konja. • e • Boljše kupiti krmo v gačah (poleti) nego v hlačah (pozimi.) Vojaki, ki so dolgo proč od sorodnikov ia prijateljev, radi postopajo s predmeti, s katerimi imajo vodno opravili, kakor bi biU ti sivi. Na sliki vidimo, kako ima Pvt. Nick Cucinotti, is Philadelphia, rad svoj 155 mm. top "Dolgi Tom". Zlezel je navrh cavi in jo poljubil, predan je začela bruhati krogle na sovražnika v sicilijansltih bojih. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA "HUNSKI GOVOR" Nemški cesar Viljem II. je rad veliko govoril. Njegov ži-| vahen temperament in njego-; va velika samozavest sta ga pa dostikrat zapeljala, da se je v svojih govorih zalete U s čimer je odgovornim državni-| kom povzročil marsikako ne-j priliko. En tak govor je imel poleti leta 1900 pred nemški-' mi mornarji, ki so odhajali | proti tako zvanim "boksar-|med drugim: "Ujetnikov ne jem" na Kitajsko. Dejal je | delajte! Kdor vam pade v roke naj bo po ^jetn. Kot so se pred tisoč leti Huni pod svojim kraljem Atilo proslavili, teko naj bo nemško ime za tisoč let na Kitajškem v takem spominu, da se ne bo nikoli noben Kitajec drznil Nemca tudi le postrani pogledati." Ta govor je seveda vzbudil o-j gorčenje .vsega kulturnega svete in povzročil cesarju Vil-; jemu in njegovi državi nemalo Škode. -o— SIROVE RIBE IN KRI GALEBOV "Sirove ribe in kri galebov so prav tako okusna jed — če drugega ni mogoče dobiti — kot najboljši stejk!" Tako je te dni izjavil tehnični saržent James Hunt, iz Effinghama, 111., ki je prebil 15 dni na majhnem rešilnem brodu na Južnem morju. Bil je radio operator na neki leteči trdnjavi, katero je na poletu iz Guadalcanala napadlo osem Zero letal. Naši fantje so sestrelili dve letali, pa so morali tudi sami pristati na vodi in se podati morju na milost in nemilost. Hunt je bil dvakrat zadet v tem boju, pa ne prenevarno. On in ostali] fantje so se čez 15 dni rešili na neki otok, izčrpani do skrajnosti. Na otoku so domačini zanje skrbeli dva meseca, dokler jih ni neko ogledovalno letalo zapazilo in odpeljalo. Na otoku so si fantje preganjali dolg čas s tem, da so učili domačine roko-borbo in preproste igre, kakor "svinjko biti" in podobno. -o- KAKO VOJAKI KUPUJEJO BONDE Naši fantje in možje pri vseh oddelkih oborožemih sil bolj in bolj kupujejo vojne bonde. V armadi je bilo meseca aprila poldrugi milijon vojakov vpisanih med tistimi, ki kupujejo vojne bonde. Prvega avgusta je njihovo število narastlo že na 2,346,350. Kot poroča državni blagajniški oddelek, pokupijo vojaki za več kot $24,600,000 vojnih bondov na mesec. Do tukaj navedene številke se nanašajo le na armado. Mornarično osobje pa je prvih sedem mesecev lanskega leta investiralo v vojne bonde $37,110,198, za isto dobo v letošnjem letu pa se je celotna svota povzpela že do $138,395,555. To so zgovorne številke in najlepši zgled za! nas, ki še vedno živimo med vsemi ugodnostmi na domači fronti. -o- KAJ LETALCI VZAMEJO S SEBOJ Ko so v starodavnih časih vitezi šli v boj, so imeli pri sebi kak spominek od svoje najdražje deve. Tudi naši letalci vzamejo vsakovrstne stvari s seboj "za srečo", kadar se podajo na bombne polete. Vsak vzame, kar mu je pač najljub- NIČ DRUGEGA NI TREBA še, pa naj se nam zdi še tako smešno. En tak predmet je na pr. rokavica za igranje žoge, potem škatlica z obrazno moko in rdečili, ki se je ž njimi lepo-tičila najljubša dekle; otroški čeveljčki; pero iz ženinega klobuka, ključ za domači avtomobil, itd. Letalci v manjših bombnih letalih ne uporabljajo kisiko-vih tankov, in četudi ne smejo na poletih kaditi, pa lahko nosljajo in žvečijo tobak. Pri tem početju so postali pravi mojstri in to tudi teki, ki doma še pogledali niso tobaka. Mnogokrat se je že pripetilo, da je eden ali drugi na nevarnem bombnem poletu požrl celo cigaro, ki jo je samo zato imel v ustih, da jo je žvečil. o — KORUZA IN ČAJ Sovjetska unija je v zadnjih dvajsetih letih razvila obširne čajeve nasade na obrežju Črnega morja, po krajih, ki so o njih prej mislili, da niso za nobeno rabo. Lete 1942 so v Georgiji pridelali dva in pol milijona kilogramov več čaja, kakor leta 1941. Oaza Samarkand v sovjetski Aziji je nadalnje središče čajeve industrije. Dolgo časa so poskušali tam pridelovati čaj, pa ni šlo, toda sedaj je tam čaja kolikor ga kdo hoče. Profesor Peter Shief (Zijev) je rešil problem s tem, da je začel saditi posebno vrsto sladke koruze zraven vsake^ čajeve rastlinice. Koruza daje zavetje čaju in pomaga, da se rastlina lažje prilagodi novi zemlji in novemu podnebju. -o- POMAGAJTE AMERIKI DO ZMAGE! KUPUJTE ZVEZNE VOJNE BONDE! * r * V. * V Semite radostno število Amerikancev, dajte jim nekaj lolkačev (bats), rokavic in iog, pa malo odprtega proetera, pa boste takoj imeli Igralske skupino kakor fe tale, )d igra Igro s mehko logo as otoku Altu v Aleutih. ^ Stran 3 ZEDINJENI NARODI... Napisal Peter Lipa Washington (ONA). — Od- 1 kar je Sovjetska Unija sodelo- < vala pri določevanju pogojev < za predajo Italije in odkar je . vstopila v komisijo za sredozemske zadeve, ki bo imela v rokah odločitve glede sredozemskega prostora, se je začelo skupno delovanje zedinjenih narodov na mnogo širših temeljih kot kdajkoli prej. Tuje bilo prvič da je Moskva v polni meri sodelovala z Veliko Britanijo in z Zedinjenimi državami v važni politični in vojaški zadevi. General Dwight D. Eisenhower pravi v prvem odstavku svoje izjave glede predaje Italije: "Italijanska vlada je predala svoje oborožene sile, brezpogojno. Kot zavezniški vrhovni komandant sem pristal na vojaško premirje, katerega pogoje so odobrile vlade Velike Britanije, Zedinjenih držav in Sovjetske Unije. Ravnal sem torej v Interesu zedinjenih narodov." » Zanimivo je, da je general Eisenhower najprej imenoval vse tri velesile, ki so bile odobrile pogoje predaje, potem pa ^ dostavil: "Ravnal sem torej v interesu zedinjenih narodov." 0 Zedinjeni narodi pa štejejo 31 a članov — nepotrebno se je zde-lo, da bi Kina podala svoje 0 mnenje, akoravno je treba pri-znati, da je ta dežela vsaj v tehničnem pogledu in teoretič-h no v vojnem stanju z Italijo. y. Ravno tako nepotrebno — ir : morda celo nevarne — pa je bi-j, lo videti, razpravljati o tej za-devi z vladami kot na primei 0 držav Haiti in Guatemala. Toda vlade v izgnanstvu Ju-n goslavije in Grčije, francoski j_ komite narodne osvoboditve ir >e morda kralj Zog iz Albanije bi y_ mogli pač zahtevati, da se jii e vpraša. n Odgovor bi bil najbrže, da je bilo treba omejiti poznanje v teh pogajanj na čim manjše skupino ljudi, ker je bilo brezpogojno potrebno, da ostane zadeva prikrita Nemcem. Ka-h darkoli pa nastopijo' vojaške e potrebe v političnih vprašanjih, je civilnim osebam težko ugo-jj varjati. Jasno je pa, da zastop-0 niki vseh manjših dežel, ki sc ji največ trpele od osišča, žele in zahtevajo, da se jih bo poslu-a šalo v trenotku, ko bodo pogoji u italijanske predaje določeni v j. vseh podrobnostih — katere je vlada maršala Pietro Bado-a glio-a v naprej sprejela. n Ko to pišemo, je še zelo ne-^ gotovo, dali bo njihovim zahte-vam ugodeno. Tukajšnji krogi ,] smatrajo, da je sredozemska komisija, o kateri govore bri-^ tans k i in ameriški predstavniki _ kot komisiji ki bo odločala v a vseh vprašanjih sredozemske-n ga prostora, stvar samo omenjenih treh velesil. Toda zadeva te komisije še ni končana in dovr-> šena, še vedno se razpravlja o r njej, tako da trenotno še nima svoje končnoveljavne oblike. : To ni prvič, da se je pojavil v " shodih in zborih zedinjenih narodov problem zastopstva zedinjenih narodov. Prva stvar, katero je celokupna zveza zedinjenih narodov sprejela, je bil Atlantski čarter — ki določa, da ne sme biti nobenih razlik in da so vsi enakopravni. Druga skupna zadeva zedinjenih narodov je bila konferenca za prehrano in poljedelstvo v Hot Spring, Va., pretekle spomladi. Ker pa je bila ta konferenca predvsem zbor izvedencev in ekspertov, ki so brez posebnih težkoč prišli do enodušnih zaključkov, tem ni bilo nobenega povoda, da bi katerakoli izmed vdeleženih držav imela večji vpliv kot vse druge. Pozneje je prišel načrt za pomoč in obnovo, katero naj bi upravljali zedinjeni narodi. Tu rje bil problem zopet nekoliko drugačen. Zedinjene države, Kanada in Avstralija so bile države, ki so imele nalogo, da dobavljajo podporo. Kina, Sovjetska Unija in evropski narodi pa bi dobivali podporo. • V pogledu vojaške sile je videti, da bodo Velika Britanija, Kina, Zedinjene države in Sovjetska Unija ob koncu vojne nadmoč-ne. V primeri z njimi bodo vse druge dežele sorazmerno slabe. Teoretično zahteva mednarodni zakon, da ima vsaka dežela popolno neodvisnost in enakopravnost napram vsem drugim. Toda izkušnje v Ligi Narodov so pokazale, da glas Velike Britanije ali Francije vedno velja več nego glas Gua-temale ali Danske. Kadarkoli so velike države izgubile pri glasovanju, ker so se male državice združile proti njim, so velesile dejansko razveljavile kar je bilo sklenjeno. Male državice so bile pripravljene odpovedati Italiji dovoz petroleja, ko je veljalo ustaviti Mussolini-l ja, da ne bi napadel Abešinije, toda kakor hitro sta Velika 1 Britanija in Francija pokazali, l da jima stvar ni povolji, je na- • črt padel v vodo. t Zedinjeni narodi morajo to-r rej zdaj najti tako organizaci-' jo za podporno akcijo, da bo kompromis dosežen med teori- - jo mednarodnega prava in real-i nostjo političnega vpliva. Re- - zultat tega dela je bil spora-r zum štirih velikih velesil, gla- - som katerega bo UNRRA imel . vodstvo, ki bi vsaj po teoriji i predstavljalo zbor zedinjenih - narodov, v katerem bo imela - vsaka dežela po en glas. Toda r ta zbor se bo najbrže zbral le dvakrat na leto in bo moral pre- - dati svojo polnomoč od sestan-i ka do sestanka centralnemu ko-i miteju štirih velesil. Na papir-i ju je sicer mogoče, da omen j e- * ni zfeor zapoveduje centralnemu komiteju, toda zelo dvom- i ljivo je, dali bo do tega sploh i kdaj prišlo. ) Zaradi tega so nekatere - manjših evropskih držav pred-s ložile pod vodstvom Nizozem- - ske, da se članstvo centralnega ; komiteja razširi. Holandci sa-, mi bi želeli imeti svojega za- - stopnika v tem komiteju, toda - zadovoljili bi se tudi z rešitvijo, > ki bi ugodila manjšim državam i v toliko, da bi imele v central- - nem komiteju en skupni sedež, i katerega bi zavzemale druga r za drugo. Proti vsakteri teh i propozicij je mnogo ugovorov, - toda skupni načrt še vedno ni dogotovljen in je še vedno pred- - met diplomatičnih razgovorov - in pogajanj med vladami zedi-t njenih narodov. t Vse manjše države so prepri- - čane, da bo upoštevanje njiho-i vih interesov s strani štirih ve-r lesil najboljša mera za to, v ko- - liko je ideja zedinjenih naro- - dov zase uspela. -o Mgl^ASlgH NE ODGOVARJA 'A: "Moj najstarejši sin dijak mi skoro nid več ne piše. Zdaj niti ne odgovarja več na moja pisma." |B: "Do zopetnega pisanja ga boste pripravili s čisto preprostim sredstvom." A: "Kako?" B: "V naslednjem pismu mu pišite tole: V prigibu ti pošiljam 50 dolarjev." A: "No, in potem?" B: "Seveda denarja ne smete priložiti!" * PRAKTIČEN TRGOVEC Trgovinski potnik: "Polovico denarja si prihranite, gospod, če kupite tale računski stroj." Trgovec: "Ali si potem prihranim vse stroške, če kupim dva taka stroja?" PMRIE PETE'S AMERIICAMSK* SieVfiNEC ■ m • ' Petek, 24. septembra 1943 Stran 4 POZIV SANS-U IN NA ZNANJE JAVNOSTI! Podpisana člana SANSa želfta podati naslednjo izjavo: Na seji SANSa dne 21. avguste 1948 sva slišala celo vrsto napačnih informacij od navzočih, zlasti iz ust predsednika SANSa. Samo teko se je moglo zgoditi, da sva še ' ostala člana SANSa ter glasovala za to, da se da tisočak (Adamičevemu) Jugosl. odboru, kakor tudi za to, da se delegirata v ta odbor kot zastopnika SANSa dva nadaljnja delegata: Mrs. Prisland in Rev. Urankar. Kako zelo krive so bile informacije, ki sva jih dobila na zgoraj omenjeni seji, naju je kmalu potem prepričal Louis Adamič s svojim pisanjem v listu "Jugoslavia," "The Harpper's Magazine" in "The Bulletin for the Yugoslav Unity.** Vsi ti spisi kažejo nad vse jasno, da vsa Adamičeva akcija na političnem polju ni nič drugega ko gladitev poti za pohod ko2-munizma v starem kraju, kakor tudi tu med nami v Ameriki. Razume se pa, da midva ne moreva in nočeva gladiti poti komunizmu. Zato zdaj javno zahtevava: 1. da SANS takoj pretrga vse stike z Adamičevim odborom za "Jugoslovansko edinost"; 2. da SANS zahteva nazaj tisočak, ki je bil Že izročen iz SANSove blagajne v blagajno Jugoslovanskega odbora; 3. da SANS odpove Adamiču častno predsedstvo SANSa; 4. da se SANS vrne k nalogam, ki jih je prejel od Slovenskega Narodnega Kongresa v Cleveland*! z dne 7. in S. decembra 1942. Le pod temi pogoji bova mogla obdržati svoja mesta v SANSu. Ako bi SANS v najkrajšem času ne podvzel korakov, da se zgorajinje zahteve izvedejo, izjavljava, da bova ne samo sama primorana, da se zahvaliva za svoji mesti v SANSu, ampak bova tudi imela neprijetno dolžnost, da javno pozoveva ostale narodno čuteče člane SANSa, ožjega in širšega odbora, zlasti pa vse katoliško orientirane, da z nama vred zapuste svoja mesta v SANSu. ' _ Za vse posledice, ki utegnejo iz tega nastati, smatrava za odgovornega gospoda Adamiča in vse tiste, ki napravljajo vtis, da so postali slepo orodje v njegovih rokah. Naša sloga se je začela rušiti od te strani. J RT. REV. J. J. OMAN, REV. A. URANKAR OFM. ODGOVOR NA POZIV Dva gospoda, ki sta sama Tc lana SANSa, Rt. Rev. J. J. in to )man in Rev. A. Urankar, sta da z aslovila na SANS javen poziv leti < a moja neprijetna dolžnost je, vali ia odgovorim. osvo Predvsefri pravite . gospoda, še m La sta prejela "zlasti iz ust dati iredsednika" celo vrsto napač- G* lih informacij. Sicer v "pozi- ta n* pu" ni povedano, v čem so ob- ča ii to j ale te baje napačne infor- neki nacije, vendar se pa z vso res- O ličnostjo lahko trdi, da jima na mič »eji ni bila povedana nobena gosi až. je n Najbrž imata v mislih to, kar da 1 ie podpisani govoril o "Narod- lemi nem protifašističnem svetu" in mor ^ zvezi s tem o "Osvobodilni kat< vojski" v stari domovini. Dejal vlač je, da ne eden ne druga niste ben komunistična. To trditev mora cuj< podpisani vzdrževati, kajti zna- česi čaj omenjenega svete in znjim da ' sodelujoče vojske se more pre- nizi sojati edino po izjavah, katere di i sta omenjena činitelja izdala, pa ne pa po govoricah, katere Si- obž rijo njuni sovražniki z name- je ] nom, da otežčajo boj za osvo- pril boditev, kateremu je Narodni da antifašistični svet posvetil vse bi i svoje moči. nel Izjava tega sveta, ki bi bila bij že objavljena, če ne bi bilo za- ] držkov, izvirajočih iz dejHtv^. sni da je treba tednikom dati priti- ba ko, da objavijo SANSove publikacije sočasno z dnevniki, pa be bo v kratkem objavljena, pove s S tako jasno, da je vsak dvom iz- ju: ključen, da obsega rodoljube ! brez razlike strank, vere bi na- na rodnosti, ki se hočejo boriti za na osvoboditev. ]tri Izrecno naglaša te svet aedo- se takljivost privatne lastnine in ti prepušča vse socijalne, politic- bi, ne in druge važne izpremembe Ni poslancem, ki bodo izvoljeni mi svobodnih volitvah. iT* V vsej izjavi ni niti besedice, M po kateri bi bilo mogoče Svetu d« . pripisati komunistične tenden- vi ce. Pač pa je naglašena demo- ni kraeija tako odločno, da more- bi jo le njeni sovražniki podtikati ti Sveta kaj drugega. » n: Izjavo, ki je znana zavezni- v< kom, ste podpisala dr. Ivan Ri-bar, predsednik sveta in "Tito" & (Josip Brož) vrhovni poveljnik P Osvobodilne vojske ali "parti- r zanov". ^^ _________ . • ti To je podpisani pravil na seji "vi a to je resnica, le da je dodal, spr a zaslužijo tisti, ki se že dve cer 2ti dejansko bore in so žrtvo-Jvrš ali že toliko svojih življenj za j SA »svoboditev domovine, vsaj na- i spi e moralno priznanje. Mislim, sa, la tudi to ni neresnica. 3 Gospoda pozivatelja omenja- res a nekatere spise brata Adami- so a in sta vi jata na podlagi tega jef lekatere radikalne zahteve. d°{ Omeniti je treba, da je Ada- bo* nič pisatelj in kar je izšlo v Ju- Ev foslaviji in Harperjevi reviji, Kc ie napisal kot tak. Kdor misli, so la kaj ni bilo prav, lahko po- pr emizira z njim, SANS pa ne S.A nore izvajati nobene cenzure, ve: katere ne izvaja niti ameriška rlada. Podpisani ni našel v no- <>P benem spisu, na katere se skli- ml cujeta gospoda pozivnika, ni- ra česar, kar bi potrjevalo trditev, na da "gladi pot za pohod komu- hc nizma v starem kraju kakor tu-di med nami v Ameriki." Pač pa hoče pokazati, do kakšnih P* obžalovanja vrednih dogodkov ro je prišlo in tako rekoč moralo in priti po krivdi tistih, ki hočejo, da bi bil v Jugoslaviji kaos in ie bi se po vojni vrnila v deželo!111 nekdanja diktatura, ^li pa da f1 bi se Jugoslavija razbila. in Kar se tiče zahtev, katere = snujete na teh premisah, je treba izjaviti sledeče : 1. SANS bi udaril samega sebe po glavi, če bi pretrgal vezi s Skupnim odborom ameriških južnih Slovanov. SANS je na kongresu dobil nalogo, delati za zbližanje teh narodov in prav njegovemu trudu je največ pripisati, da so se najprej sešli Slovenci, Hrvati in Srbi, — tisti Hrvati in Srbi, ki ne slede ne Paveliču, ne Nediču — in katerim so se po i macedonsko-bolgarskem kongresu pridružili še Bolgari in Macedonci. Prezirati epohalno i dejstvo, da so se prvič v zgodo- - vini sešli zastopniki vseh teh - narodov za skupno delo za svo- - bodo in demokracijo, more le i tisti, kdor se ni poglobil v resnični značaj sedanje svetovne - vojne. - Vsi člani SANSa, ki so bili na " seji Skupnega odbora, lahko k potrdijo, da so se vodile vse i- razprave v pravem demokra-j tičnem duhu in da ni "bilo ves KAJ IZRAŽA HA OBRAZ) .......... —~-— Slika j« sanimiva študija borilčevega obraza. Osek Uwk svetlob* j« predrl skozi geslo dxunglo aa otoku New Georgia v Salomonih, te? posvetil na obras izkušenega armadnega borca, ki je ravno dobil nekaj trenutkov časa. da si maio podpre želodec s vojaško B racijo. , Čas nobenega sledu kakšne ko- ve] munistične propagande. vs« 2. Sklep, da se da Skupnemu de odboru 1000 dolarjev iz SANS- in ove blagajne, je postal pravo- so veljaven, ko je bil sprejet in ni ro< bil preklican pred zaključkom seje. I11^ S. SANS ne more odpovedati in Adamiču častnega predsedstva, vsi katerega mu ni dal on, temveč pr kongres. j Hi 4. SANSu ni treba, da bi se ka "vračal" k nalogam, katere je ko sprejel na kongresu 5. in 6. de- sh cembra 1942, ker jih je vedno Ju I vršil in jih še vrši. Nič, kar je Ri SANS storil doslej, ni bilo v na- zc sprotju z resolucijami kongre-jse sa, ki začrta vajo SANSu pot. ne Pozabiti se ne sme, kaj so te N; resolucije izrekale. Govorile ni- S* so samo o osvoboditvi izpod tu- i jega jarma, temveč tudi o bo-'st doči Sloveniji in Jugoslaviji, o h< bodočem Balkanu in bodoči bi Evropi in o bodočem svetu.! di Kdor prečita te resolucije, ki ni so bile soglasno sprejete, mora ci priti do zaključka, da se jim št SANS v nobenem oziru ni izne- p< veril. Vse delo seveda ni mo- v< glo biti opravljeno naenkrat, ki opravlja pa se — bolj in bolj le intenzivno — kolikor moči in vi . razmere dopuščajo. Med temi o1 nalogami je sedinjena in svo- ji . bodna Slovenija, nova, demo- ti . kratična Jugoslavija, v kateri ; bodo vsi njeni narodi enako- v [ pravni. To je tudi program Na- S j rodnega antifašističnega sveta p > in kolikor je v sedanjih abnor-, i malnih razmerah mogoče, ga d 11 je že začel izvrševati. Ta Svet p ■j1 ni centralističen, ni diktator- r a; ski, ampak že sedaj priznava z in izvaja enakopravnost Slo*;k -s---—I*- vencev, Srbov in Hrvatov in 2 vseh ver. S tem gladi pot pravi ® demokraciji v novi Jugoslaviji in koraka v isti smeri, v kateri so šli zaključki Slovenskega na- j® rodnega kongresa. Trditve, izražene v predsednikovih govorih na zadnji seji in v tem spisku, potrjujejo nad- « vse jasno pozdravi, odposlani s " pravkar zaključene konvencije c Hrvatske bratske zajednice, T kateri se pač ne more očitati j komunizem. Pozdravi so bili po- B slani drju. Vladimirju Mačku, Juriju Krnj^viču, drju. Ivanu Ribarju in diau. Vladimirju 1 zoru. Dr. Ivfin Ribar je pred-j1 sednik Narodnega antifaiistič- 1 j nega svete za vso Jugoslavijo, I« Nazor pa predsednik hrvatske- 1 ga enakega sveta. < V Zedinjenih državah je do- J sti ljudi, ki poznajo oba, a ni-j3 1 hče ne bo trdil, da je bodisi Ribar ali Nazor komunist, ali pa da sta teki lutki, da bi plesala na kakšni "komunistični" vrvici. Oba ste tudi znana kot po- j štena moža in ne more se jima j podtikati, da podpisujete izjave, v katere ne verujeta. Obre-kujejo njuno delo le tisti, ki žele, da bi v Jugoslaviji zopet za-i vladale predvojne razmere in i obžalovanja vredno je, da ver-• jamejo takim obrekovanjem ■ tudi drugače modri ljudje, i Sicer pa bo seveda o "pozi-. vu" razpravljal in sklepal - SANS na seji, čim razmere do-i puste, da se skliče. Podpisani je večkrat omenil, i da spoštuje vsako pošteno pre-t pričanje. Toda tukaj ne gre za - različna prepričanja, temveč a za dejstva, ki se ne dajo zasu-v kati. Tudi SANSu se ne more' očitati, da je Ifijlaj žalil kakšno f""" prepričanje, ampak pri svojem delu, ki je posvečeno zunanji in notranji osvoboditvi Sloven-! cev, ne more in ne sme prezirati dejstev, ki na eni strani; služijo osvoboditvi, na drugi pa jo ovirajo. Pomagati mora tistim, ki se zanjo resnično bojujejo in so to dokazali s svojo srčno krvjo. Etbin Kristan, , predsednik SANSa. DOGODKI iz slovenskih naselbin H . Farni bazar Chicago, 111. — Naš župnik Rev. Edward Gabrenja, ki so ' ; razsoden in skrben gospo-!"0 dar, so se letos osredotočili na predvsem na eno stvar: kako bi pred koncem lete kar največ |*e mogoče znižali naš stari farni dolg. Razposlali so nam bazar- Ca ske knjižice in želijo, da vsak, ms kdor more, kupi ali razpeča ne Ys; samo eno, temveč kolikor jih;ča pač more. Rojaki, ki to priza- rf: de van je upoštevajo, bodo radiih pomagali iz vseh moči, da bo- |ve mo letos znatno zmanjšali far-t ni dolg in bo treba zanaprej je: vsako leto toliko manj plačati re: na obresti. Morda letos lažje : pomagamo kakor kdajkoli prej zadnjih 15 let. Ce damo vsak m' Mi I nekoliko več, ne bomo tega ni- jm [ kjer pogrešali, svoji župniji bo- ^ j mo pa zelo znatno pomogli. — Eden faraaov. ;pr | — ihc 1 j Homer City, Pa. Tukaj je . umrl Frank Kerin, star €7 let 5 in doma iz Senušev pri Leskov-» ch v okolici Krškega. V Ame- 1J riki je bival okrog 40 let. Bil i je samski in nima tukaj nobe- _ nih sorodnikov. • - * j | Prvorojenka I v< J Chicago, HI. — Mr. in Mrs. v< . .Walter Miller iz 1901 W. Cer- p< . mak Rd. sta v ponedeljek 20. | ji ,, 'sept. dobita krepko v hčerkico'gi i. prvorojenko. Mati in hčerka se st obe prav dobro počutite. Mlada si ^ mati je hčerka Mr. in Mrs. A [ Frank Tomažič. — Castitamo. i n J —o- : IZ SLOV. NASELBIN fc [. (Nadaljevanje z 2. str.) n )-1 škof. Udeležba je bila bolj pi- £ a čla, najbrž vsled omejitve ga-i- solina, na poulično železnico c se pa vsak boji iti, ker so tako ^ 5- j zelo natrpane. k- Zvečer je bil pri nas zaklj- u n uček 40-urne pobožnosti in č. j1 r- g. Cagran so zopet imeli lep . 111 nagovor. Potem so 4>iie do- l1 venske pete litanije Matere ^ -i- Božje, nato procesija po cerk- ^ al vi z Najsvetejšim, kjer so mal- . čki stopili v ospredje. Male ^ belo oblečene deklice so tro-iU sile cvetlice pred Najsvetejšim, e- kar nas je spominjalo na na- ^ sa šo ljubo staro domovino, na ^ procesijo na sv. Rešnjega Te-1 lesa dan. Ce bi še brneli, kot 5 re smo imeli v revni stari domo- , = vini, lepo ubrano zvon en je, i oziroma prfta-kavanje, pa bi rekli, kot reče naš Mr. Slane, , da je bila l4nebeško lepo." J J8. |! -o- VABILO NA SEJO SANSA Pueblo, Colo. tVse podružnice Slovensko Amerikanskega Narodnega | Svete v Pueblo, Colo., poziv-iljamo, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v torek 28. sept. ob 7. uri zve- , čer, v spodnji dvorani društva i sv. Jožefa. Vsi, kateri sočustvujete s ti-j stimi reveži v stari domovini, ne zamudite te seje. Razpravljali bomo, kako in kaj bi napravili, da bi pomagali tistim revežem, ki jim želimo sko-ij&jšnje rešitve izpod tujega jarma. Torej pridite vsi! l5k^ANSa Investirajte svoj denar v voj-ne bonde! Polagajte svoji de« r— Nedeljski pomenki I - - ■-- ■■■•■■'^."-l": J. M. Trunk * TEDENSKI KOLEDAR ^ . 26. Nedelja — 15. pobinkoštna 27. Ponedeljek — Kozma in Damijan 28. Torek — Venceslav 29. Sreda — Mihael, nadangel 30. Četrtek — Hieronim, opat 1. Petek — Remigij 2. Sobote —^ Angeli varuhi ^ ČETRTA NEDELJA V SEPTEMBRU - Jezus te čaka v tvoji katoli- s ški cerkvi, ni treba tebi čakati : na Njega. Ali bi ne precej za- i rdel, bi te bilo malo sram, če bi \ te Jezus čakal in čakal, pa bi ] te ne bilo, bi te čakal zastonj? Časa ti morda ravno ne pri- i manj kuje. Greš sem in greš tja, vsak dan hodiš okoli, ker imaš < časa in si potreben tudi malo razvedrila, da se pomeniš z ljudmi. Govoriš s tem in onim, vedno bo težko tebi v korist, pogostoma si le škoduješ, ker jezik je meč, ki na dva kraja reže. Ali res nimaš časa, da greš tuintam tudi na obisk k svojemu Zveličarju, ki stanuje prav blizu v cerkvi? Ofi je onako tvoj sosed, in se ti ni treba bati, da ga morda ne bo doma, ko prideš, ker nikamor ne gre, ne hodr v druge hiše, med druge ljudi, vedno je doma noč in dan, v petek in svetek. Čaka in čaka, pa ga pustiš Čakati! Kak človek ti bo zameril, če ga pu-i j mas saaeafc - stiš čakati čez mero in čas. Je-i zus ti morda ravno ne bo zame- - ril, ampak sram bi te moralo bi-i ti, če bi ga pustil čakati in ča-i kati. ? Ampak kaj naj rečeš, kako - naj začneš? Ne bodi v skrbeh. Morda znaš čitati, imaš kako š dobro knjigo za obisk. Tem bo-o lje, ako mu poveš iz knjige. Pa z ne znaš čitati. Kako molitev pa L, le znaš. Ponavljaj jo, on se je t, ne bo naveličal, preden se boš r ti. In niti molitve ne? znaš. Nič a na tem. Pridi, poklekni, vsedi se, pošto j, pomudi se. V cerkev s svetega Janeza Vianey je pri-hajal priprost kmet. Prišel je, v se vsedel v klop in zrl v podo-o bo Matere božje. "Kaj delaš", i- ga vpraša župnik? "Jaz gle-o dam Marijo, Marija pa gleda te mene!" Celo svetnik je zastr-e mel nad takim odgovorom. _ Pridi in vpri oči v Jezusa in k Jezus bo vprl oči v te. Tako boli- ta skupaj. ODPOŠLJITE BOŽIČNA DARILA ZDAJ! Kakor se čudno sliši, sedaj grovoriti o božičnih darilih, vendar je resnica, da .moramo 1 vojakom prek morja darila od-p poslati že zdaj, če hočemo, da ^ jih bodo prejeli za božič. Dru- i gi zavoji ne bodo prišli na vr- \ Sto, kakor tisti, ki bodo odpo- , slani med 15. sept. in 15. okt. j Armada pričakuje, da bo morala imeti opravka s kakimi 10,000,000 božičnih zavojev, I zato je objavila predpise, kako j] veliki smejo biti zavoji, kako | -naj bodo zaviti, in kdaj jih je h treba odposlati. Naslov mora ; biti popoln, to je vojakovo ime, j čin (rank), zaporedna armad-: na številka, skupina ali edinica, številka armadnega poštnega urada, in pristanišče poštnega mojstra, kjer vzamejo zavoj na ladjo. Darovi naj bodo varno in trdno zaviti, toda na tak način, da jih je mogoče hitro od-viti in pregledati; vsak zavoj bodo namreč odprti, pregledali in nanovo zavili tam, kjer ga bodo vzeli na ladjo. Nad deset odstotkov daril, poslanih lansko leto, je moralo čakati, ker ni bilo na zavojih popolnega naslova. ALI GRESTE VI V KALIFORNIJO? Avtomobilska transported j a | na razpolago. Vozite se kakor v svojem. Vzemite seboj dru-L žino. Najnovejšega tipa avto- - mobili. Za informacije kličite - Mktxsfield 3700, ali pa pišite ' na: California Car Ce^ 471S Madison Street, Chicago, I!!. PRODAM > ;hišo z dvemi stanovanji, v pr- > j vem nadstropju je 5, v drugem i)6 sob; centralna kurjava. Cena i j $€,€00. Tudi zidan "cottage", , i ki ima 6 sob in centralno knr- - javo. Nahaja se na 2700 So. * Lawndale Ave. Cena $6,000. i Za nadaljna pojasnila vprašaj-i te pri Antonu Jordan, 2417 So. i Lawndale Ave., II. nadstropje, o spredaj, Chicago, 111. j POSLUŠAJTE ^ jugoslovanski radio pro-lt gram, ki se oddaja vsako ne-t. deljo od 9. do 10. ure zjutraj r preko radio postaje WGES v a Cbic&gi. — DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. ; Telefon Canal 3817 (ogel Le&vitt St.) \ \ ] CHICAGO, ILL. DLM J. SMETANA OPTOMETRIST* 1801 So. Asfaland Avans TeL Gnal 0523 Uradne ve: vsak dan od 9 ziutrai do 8:30 xvcocr. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■ v V 1 ■ LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili aa pogrebe, krste In isnitovaaja.—Mrtvaška kapela na nspflilaso breiplačno.—CENE ZMERNE. /1 _;_ Stran 5 Petek, 24. septembra 1943 DOMAČA FRONTA (Office of War Inform* ti on* Washington, D. C.) svojim naročilom. Tudi vas dobavitelj vam bo hvaležen, kajti vaše zgodnje naročilo mu bo omogočilo, da si izdela načrt za dobave, ki bo gladko izveden. Olje, katero prevzamete zdaj v svojo zalogo, pa bo izpraznilo cisterne za olje pri fa-brikantu, ki bo v njih nakopičil zaloge olja, potrebne našim tovarnam vojnega materijala in našim oboroženim silam preko morja. Vaša vlada nujno poživlja, da sledite njenemu predlogu: NaroČite svoje olje za kurivo takoj. Ne pozabite na to. PODPISOVANJE TRETJEGA VOJNEGA POSOJILA SE JE ZAČELO Družba (ttraisv. Družine :CTHE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29, novembra iHi • T Seddb JoKet, BL'-ir.^jf-' ; Naša gealo: **Vee aa vero, dom in narod; ni sa enega, eden sa m" GLAVNI ODBOR: Predsednik: Oeorge itoaich. 257 Lime Street Joliet Illinois L podpredsednik: Frank Tnahek, 716 Raub St, J ali e t, IU. 2. podpredsednik: gsthHne Beyuk, 528 Lafayette St, Ottawa, UL Tajnik: Prank J. Wadte, 301 Ltfne Street, Joliet HL Zapisnikar: John Hemantoh, 650 N. Hickory St, Jolic*. UL Blagajnik; Joasph Klepac, 903 Woodnii RtL. Joliet. UL Duhovni vcrfja: Rev. Mathew Kebe. 223 — 57th Sl. Pittsburgh. Pa. Vrh. sdravnik: Joasph A Zalar, 351 Na Chicago St, JoHet. HL NADZORNI ODBOR: Andrew CHavach. 1748 W. 21 st Su Chicago UL Jeesph L. Draaler. 1318 Adama Street, North Chicago* Tlttnois Joasph Jerman. 20 W. Jackson St, Jollet, IH. POROTNI ODBOR: Javph Psvlskovieh, 39 WincheD SU Sharpshurg. Pa. Mary Kovackh, 2294 Blue Island Ave, Chics go, I1L John Deoia. 2730 Ar thing* o« Ave^ Chicajro, IB. Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar. 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. UXADNO GLASILO: "Aasarikaasbi Slovenes'. 1849 W. Cermak Rd, Chicago. IB. Do 1. Jan. IMS ja DSD Isplačala svojim članom in flantom tar njih dedtfem raznih posmrtnin. poikodmn. bolaiHrih podpor ter drugih ispla&l denarne vrednoed do četrt milijona dolarjev. Druitvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav a ne manj kot 8 člani (camt) sa odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moikaga aH ženskega spola v starosti od 18 do 80 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se sa $25000, $500.00 aB $1.000.00. Izdajajo aa raalttnJ certifikati, kakor: Whole Lila, Twenty Payment Life in Twenty Year i Endowment Vsak certifikat noti denarno vrednost katera se vsako ; Isto vila. Poleg emrtnine izplačuje DSD. svojim Bum (kam) tudi ItilalBrs ! podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi sa rasas opssacHa in podkodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po Americas Enmhate ' tabeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in anglefld. Rojakom In rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopilo v njeno Ze vsa morebitna pojasnila in navodfta se obrnito pismene aB flstp meno na gL tajnika: PRANK J. WEDIC. 301 ZJne St. JoBet. UL To je usodepoln mesec! Pregled vesti nam pove zakaj. Mi napadamo. Na bojiščih se naši sinovi, bratje in možje približujejo zmagi. Jasno je, kaj mora storiti vsak Amerikanec, ki se nahaja doma. Vsi moramo podpirati napad! Da postane pritisk našega napada hitrejši in silnejši, nam je treba več ladij, več tankov, več letal, več topov. Čim hitreje bomo dobavljali to bistveno vojno opremo, tem prej bo vojna končana; tem manj življenj bo izgubljenih. Vsi podpirajmo napad! Podpisovanje tretjega vojnega posojila se je začelo — vsakemu Amerikancu, ki le more, je odmerjeno, da kupi nanj-manj po en dodatni War Bond od 100 dolarjev. Dodatni bondi, katere zdaj kupujejo vsi Amerikanci bodo pripomogli k temu, da bodo imeli naši Vojaki več orožja na , razpolago za zmago. Naša na-jloga je jasna — podpirati moramo napad s tem, da kupujemo dodatne War Bonde. NOV NAČIN UPORABE POTRDIL ZA RACIONIRANJE Urad za administracijo cen naznanja, da je stopila v veljavo nova metoda za uporabo posebnih potrdil za racioniranje, katera dobe v posebno nujnih slučajih bolniki ali osebe, ki morajo uživati dijetarno hrano, vojaki, ki pridejo na dopust itd., da na ta način kupujejo racionirana živila, meso, maščobe, olje in mlekarske proizvode. v Ta nova metoda, ki je stopila v veljavo s 15^ septembrom zahteva, da ^posestniki teh posebnih certifikatov oddajo svoja potrdila v trenotku nakupa ali pa celo popreje. V soglasju s to uredbo mora posestnik takega potrdila za racioniranje oddati ta dokument svojemu trgovcu ter po svoji dnevni potrebi nakupovati živila. Po prej veljavnih pravilih je bilo troba< uporabiti vso količino^: naenkrat, kar je marsikdaj, v slučaju večjih množin, delalo težkoče. Uradniki OP A naglasa j o, da se stvar nanaša edinole na omenjena posebna potrdila, ter da to nima nobenega vpliva na obstoječa pravila glede znamk za živila, katere je treba predati v trenotku nakupa. Tukaj se lahko vidi. kako so Zavozniki imeli prvotno v načrtu, da bi pristali na rasnih krajih zahodne ilalijanake obala, vse od Genoe pa do Neapelja in tako odrezali nemške čete v južni in srednji Italiji od severne obrambne črte ob reki Po. med tem ko bi Osma armada pod generalom Montgomery] era prodirala od juga proti severu. Poznejša poročila trdijo, da Zavezniki do sedaj ie niso pristali nikjer severno od Neapelja. NEMCI OBJAVILI SVARILO PREBIVALSTVU ITALIJE ARMADA NUJNO POTREBUJE KRVNE PLAZME Dopisi lokalnih društev . WAR RATION BOOK No. III. Rjave znamke A v War Ration Book No. III. so zdaj veljavne. Te znamke zdaj morete uporabljati za nakup mesa, surovega masla, sira, konzerviranega mleka, oziroma vseh onih živil, katera ste kupovali s pomočjo svojih rdečih znamk Nikakor pa še ne vržite proč svoje knjižice št. II., v kateri se še nahajajo modre znamke in rdeče znamke X, Y, Z, ki ostanejo v veljavi še do dne 2. oktobra. NARAŠČAJ RDEČEGA KRIZA DELA ZA VOJNE ŽRTVE American Red Croaa namen pomagati otrokom doma in v inozemstvu, in pa potom izdelave stvarčic in poklo-nov, ki se bodo delili nesrečnim vojnim žrtvam. Tekom zadnjega leta je Nacionalni Dečji Fond nabavljal čevlje za ruske vojne sirote, zgradil in izdrževal dom za o-troke ranjene v vojni na Angleškem, ter nabavljal najnujnejše šolske potrebščine za otroke poljskih beguncev, ki so bili preseljeni v Britansko Vzhod- Ko se tega meseca na milijone dečkov in deklic vrne v šolo, bo zopet začel delovati Naraščaj Rdečega Križa z velikim zamahom. Ta naraščaj bo deloval da kolikor le mogoče pomaga olajšati trpljenje otrok ki so bili kot vojne žrtve največ prizadeti. V tem svojem delovanju se naraščaj poslužuje dveh vrst različnih metod da pride do svojega cilja: potom Nacionalnega Dečjega Fonda, ki ima MOŽ Z ZLOMLJENIM VRATOM. Kmet v mali vasici grofije Essex na Angleškem je pred nekaj časa s svojim sosedom šel v gozd sekat drva. V goz-| du pa je podrto drevo padlo j tako nesrečno, da je oplazilo kmeta, ki je nezavesten obležal. Kmalu pa se je zopet zavedel, vstal ter je s pomočjo svojega soseda srečno prišel domov. Drugi dan pa se je stanje ponesrečenca tako zbo-ljšalo, da je lahko odšel na sprehod več milj daleč iz vasi. Kmalu je svoje opravke lahko brez bolečin opravljal. Ko pa! je minilo novih 10 dni, je naenkrat začutil velike bolečine. Erž so poklicali zdravnika, ki pa ni mogel ugotoviti nobene vidne poškodbe na telesu. Zato je zdravnik bolnika dal prepeljati v bližnjo bolnišnico, da ga tam pregledajo z rentgenovimi žarki. V največje začudenje vseh zdravnikov pa je rentgen pokazal, da i-ma bolnik zlomljen vrat pri drugem vretenu. Posebna sreča, ki je zelo redka, pa je, da se pri tem hrbtni mozeg ni prav nič poškodoval. Če bi bil pri nesreči h poškodovan p tuidl hrbtni mozeg, bi bil možipri priči mrtev. V bolnišnici sedaj upajo, da bodo ponesrečenca po dvamesečnem zdravljenju popolnoma ozdravili. A PRODAM tristanovanjsko zidano hišo po 4 sobe, cena je $6,000; dvosta-novanjsko zidano hišo po 6 sob in "bezmentom", ki se nahaja na Sawyer Ave., cena je $8,000, ter 6 stanovanjsko zidano hišo, katere najemnina znaša $195 na mesec, cena je $7,000. Za nadaljmf pojasnila vprašajte pri Antonu Jordan, 2417 So. Lawndale Ave., 2. nadstropje, spredaj, Chicago, 111. 2x DR. IVANA KRSTITELA, ST. 13 DSD. Chicago, 111. Cenjeno članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila v nedeljo 26. septembra točno ob drugi uri popoldan v navadnih društvenih prostorih. Asesment bom začel pobirati ob pol drugi uri. Sobratski pozdrav, John Denaa, tajnik. SKUPNA MOLITEV MED DELOVNIMI URAMI Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caskega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO., 322 So. Clark SU Dept. A Chicago. IlL. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar . se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. ST. JONH'S D. S. D. Chicago, 111. Attention, members! Greeting to you all. Well the summer months are just about over and most of us didn't do quite the things we were accustomed to during peace time. Such as long and leisurely vacation trips perhaps to some distant parts of this great country or long drives to the lakes on week ends. Even trips to surrounding picnic grounds were limited in many cases. But all in all we are not sorry, for we on .the home front must be more than glad to give up some of our pleasure trips and such to help our boys who are giving up their lives to preserve the freedom and teach those agressor INVESTIRAJTE SVOJ DENAR V VOJNE BONDE! POMAGAJTE SVOJI DEŽELI DO ZMAGE 1 AMERIKANSKI SLOVENEC IZ URADA DRUŠTVA SVETE DRU2INE ST. 1 DSD. Joliet, lik Dragi člani in članice: — Tem potom vam naznanjam, da se vrši seja prihodnjo nedeljo, zato pridite vsi. Poročam, da smo sedaj vi kratkem izgubili kar dva člana, namreč brata John Langfloss I in John Verščaj, oba dobra čla-| na, Naše društvo Sv. Družine | je oba spremilo v cerkev in na pokopališče Sv. Jožefa. Izgubili smo prej že 3 člane, I tako da smo jih letos že 5 izgu- j bili. Bog jim daj večni mir in] pokoj, in večna naj jim sveti, j Družini in sorodnikom naše j globoko sožalje. Z bratskim pozdravom, -Joseph Buchar, preds. nations that free peace loving peoples shall live. We must be grateful that we ! still even during war time enjoy the freedom of knowing that there is no Gestapo on our foot steps such as we know about in our fatherland. Surely we must have a little sympathy for those over there who have to put up with tyranny, fright and domination that has been I imposed upon them by that j maniac Herr Hitler and his' | dead little brother Musso. j Hope I'm not boring you too much but wish to remind each j and everyone of you that the j Fall meetings will begin Sun-I day, Sept. 26 at 2 P. M. Please make it your business to be i there as there is going to be | plenty new and interesting sur- I prises. So don't forget Sunday, | Sept. 26 at 2 P. M. Fraternally yours, Store J. Koanr, Pres. Bern, Švica. — Nemška vo-| jaška komanda v Italiji je koncem zadnjega tedna objavila prebivalstvu Italije ostro svari-! lo, v katerem pravi, da od sedaj I naprej ne bodo Nemci več prizanesljivi napram njim sovražnemu obnašanju od strani italijanskega ljudstva. Objava i pravi, da Nemci dovolj dolgo gledajo že, kako se med italijanskim ljudstvom agitira proti Nemcem, ki so okupirali deželo radi zaščite pred sovražnikom. Objava pravi: ''Italijani! Nemške čete so o-kupirale italijanski teritorij. Naše čete so velikodušne in pravične. Ampak nemška vojaška sodišča bodo neusmiljena do ■ vseh onih, ki nam povzročajo težave in delajo javni nered, ; do vseh onih, ki organizirajo anarhijo in komunistične zarote in onih, ki tajno ustvarjajo središča odpora. Vsi taki bodo dobili dokaz moči nemške sile. Ta sedanja proklamacija je zadnje svarilo komunistom in njihovim pristašem." Na podlagi te objave bodo Nemci najbrže začeli maščevalno preganjati italijansko prebivalstvo, ker Nemce silno togoti dejstvo, da so jih Italijani izdali, kakor so jih. Kako in v koliko bo uspelo Mussolinijti organizirati fašistični odpor proti Združenim narodom je še veliko vprašanje. Vendar pa bo že to, če kdo ne bo hotel sodelovati z Mussoli-nijem dokaz, da je proti Nemcem in bo občutil nemško preganjanje. Italijani so vsekakor s svojim il dučejem zašli v neprijetno kašo. .i ■ ^ Zaposlanci pri Severance Tool Co- Chicago, ndt dan takole sa # nekaj časa odločijo svinčnika in orodje tez prosijo božjega vodstva ia blagoslova pri svojam delu za vojno produkcijo. Ta družba je i« da vno uvedla taka molitvena sestanka. Vodja delavcev. Howard B. Grey, vodi aolliva. ____ ________ L_________________________________ POLOŽAJ V ITALIJI M GERMANY" lf!aS-ml MHm OYiR*KEY ^^^^ Mfdilrrroncon $co " A Palermo ^ fi««o Marina ivŽ2 no Afriko. Ta fond služi tudi za nabavo gotove količine božičr nih darov za vojne ujetnike Združenih Narodov v Evropi. Kar se tiče produkcije'je Na-iaščaj Rdečega Križa napravil načrt, ki odlično odločno odgovarja njihovem šolskem delu. Deklice v razredih za domačo obrt so napravile jopiče in druga oblačila, kakor tudi perilo za novorojenčke,.ki bo poslano potom Rdečega Križa v pokrajine uničene od vojne. V večih primerih so dečki napravili zaboje, v katerih se je to blago preneslo. Drugi so izdelali j igračke in igre za otroke, ki so vojne žrtve. Razdelitev škatel? s pokloni, v vsaki od katerih je najmanj deset koristnih novih potrebščin, je letni projekt Naraščaja Rdečega Križa. Lanskega ieta je n. pr. 100,000 takih škatelj bilo poslano otrokom v Rusijo, na Island, v Irsko, Anglijo, in narodom Centralne in Južne A-merike. In zraven tega je bilo poslano na Angleško še 50,000 funtov čvrstih sladščic, 2,000 pa na Rusko. In ako bi bilo v$č | prostora na ladjah za prenos, | bi bilo poslano še več takega blaga. Čeprav Naraščaj Rdečega Križa posveča največji del svojih trudov otroškim vojnim žrt- , vam, ne pozabljajo ti mladi1 ljudje na svoje dolžnosti nasproti našim ljudem v vojski. Več ko 17,000,000 mladih se je prijavilo, in mnogo se je napravilo tudi v tem pravcu. Skupaj je bilo narejeno tekom zadnjega šolskega leta več kot 9,000,-000 stvari za vojake. Med te predmete spada tudi pohištvo za jedilnice in dnevne sobe vojakov, vse vrste iger za rabo v taboriščih in bolnicah, obleka, ! in veliko število drugih stvari. o- KAČE NAMESTO MAČK Kdor koli stopi na eejlonska tla, bo na vseh koncih in krajih opazil veliko število podgan, ki uničejujo pridelke prebivalstva. Nekatere podgane merijo nad 30 cm, zatorej si: moremo misliti, koliko škode! napravijo po raznih trgovskih skladiščih. Cejlonci so že na vse načine poskušali, da bi se i rešili neprijetne nadloge: naročili so že cele skladovnice raznih strupov, nič ni pomagalo. Potem so uvozili na tisoče mačk, toda prehitro so se 1 radi lahkega lova polenile. Končno so naročili kače. Posebno ženski spol neke vrste kobre, ki nimajo strupenih zob, je prikladen za ta posel.! Danes skoro ni več hiše na Cejlonu, kjer ne bi imeli te "domače živali." Na trgu so na pj-odaj ti kačji čuvaji kakor pri nas sveče na stojnici. Za tujca, ki še ni bil na Cejlonu, je pač neprijetno čuvstvo, če se zjutraj zbudi, pa mu ob nogah leži meter in pol do dva metra dolga kača ... Armada potrebuje več krvne ! plazme! Zdravniški general Norman Kirk poudarja, da naši uspehi na bojišču ne smejo imeti za posledice, da zmanjšamo svoje napore. Da zadostimo minimalnim zahtevam vojske, je potrebno, da 90,000 oseb prispeva vsak teden pinto krvi. "Neobhodno potrebno je," je izjavil general Kirk, "da podpira ameriški narod v polni meri načrt Rdečega križa za darovanje krvi, ki je v teku v 33 mestih in drugod, kjer premične kolone Rdečega križa obiskujejo kraje širom dežele." General Kirk, ki se je ravno povrnil iz severne Afrike, kjer je obiskal fronto, je izjavil, da je krvna plazma najvažnejša reševalka življenj v tej kampanji. PRIPRAVLJAJTE SE NA ZIMO PREDNO JE TU To delate, ako naročite takoj svoje olje za kurjavo — s tem boste obenem storili uslugo samemu sebi, svoji rodbini in svoji domovini. Ako oddaste svoja naročila takoj, boste pripo- i mogli k temu, da se vam vaše | olje dostavi predno nastopi mraz. Obenem pa boste s tem, da ! naročite svojo količino takoj, pomagali preprečiti zmešnjavo, ki bo nastala, ako bo vsakdo I čakal do zadnjega trenotka s ______ - ____' 'hiltirl nfrr - ii n' , : Strang AMERItCANSKl SLOVENEC Petek, 24. septembra 1943 KNEZ SEREBRJANI j — ROMAN — Rusko_A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič . "Naj blagoslovi sveta Trojica in moskovski čudotvorci našega velikega gosu-darja!" je rekel s tresočim se glasom; "naj podaljša milosti in dobri Bog brez števila carske dni njegove! Nisem se te nadejal, knez,toda poslan si k meni od carja — stopi v moj dom! Vstopite tudi vi gospoda opričniki! Prosim Vašo milost! Jaz pa pojdem, da opravim zahvalno molitev, potem pa sedem z vami pirovat do pozne noči." Opričniki so vstopili Morozov je poklical slugo. "Zajahaj konja, idi h knezu Serebrjane-mu, izroči mu moj poklon in reci, da ga prosim, naj pride praznovat današnji dan, češ, da me je car obdaril z veliko milostjo svojo, da je izvolil vzeti z mene svojo kle- -tev." Ko je bil Morozov oddal ta povelja in goste spremil v vežo, je šel čez dvorišče v svojo domačo kapelo; pred njim so šli njegovi znanci, za njim pa mnogobrojna slu-žinčad. V domu so ostali samo hišni u-pravitelj in toliko slug, kolikor jih je bilo treba za postrežbo opričnikom. Podali so jim razne zakuske in pijače, obed pa je še čakal. Kmalu je prišel Serebrjani, ki so ga tudi spremljevali znanci in služabniki, kajti tiste čase bo jar ni smel potovati v važnih slučajih brez velikega spremstva, ker bi se mu bilo to štelo v sramoto. Miza v veliki dvorani je bila že pokrita; sluge so stali na svojih prostorih; vsi so čakali na gospodarja. Ko je bil Družina Andrejevič opravil molitve, je vstopil v krasni opravi, v kro-katnem kaftanu, s soboljo čapko v roki. Njegovi sivi kodri so bili gladko pristriženi, brada skrbno razčeeana. Poklonil se je gostom, gostje so se poklonili njemu in vse je sedlo za mizo. Začelo se je slavnostno pirovanje, za-zvenele so čase in vrči, z njimi vred pa je zazvenel še drug žvenket, ki se ni skladal s šumom veselega gostovanja. Zazvenelo je pod kaftani opričnikov nevidno orožje. A Morozov ni slišal tega zloveščega žvenketanja. Bil je zatopljen v druge misli. Neko notranje čuvstvo mu je govorilo, da piruje njegov nočni žalitelj z njim za mizo, in bojar si je nazadnje izmislil sredstvo, da ga odkrije. To sredstvo je bilo po njegovem mnenju čisto zanesljivo. Mnogo čaš so bili že izpili gostje; pili so na zdravje gosudarja, na zdravje carice in vse carske hiše; pili so na zdravje metro-polita in vsega ruskega svečeništva; na zdravje Vjazemskega, Serebrjanega, ljubeznivega gospodarja in vsakega gosta posebej. Ko so bili izpili na zdravje vsem, je vstal Vjazemski in predlagal, naj pijo še na zdravje mlade bo jarke. Prav tega pa je Morozov čakal. "Dragi gostje!" je rekel, "ne spodobi se piti brez gospodinje na njeno zdravje! Pojdite," je nadaljeval, obrnivši se k slugam, "pojdite po bojarko: naj pride sem in z lastno roko počasti častite goste!" "Dobro, dobro!" so zašumeli gostje; "brez gospodinje ni niti med sladak!" Cez nekaj časa se je prikazala Helena v bogatem sarafanu, spremljana od dveh družabnic; v roki je držala zlat podnos z eno samo čašico. Gostje so vstali. Dvornik je napolnil čašo s trojnim zelenčakom. Helena je zmočila ustne v čaši in jo pričela podajati gostom na okrog, klanjaje se vsakemu do pasa. Kadar je bila časa prazna, jo je dvornik znova napolnil. Ko je bila Helena obšla vse brez razločka, se je Morozov, ki jo je pazno gledal, obrnil h gostom. "Dragi gostje," je rekel, "sedaj vas prosim po starem ruskem običaju, da počastite moj dom in ne onečastite mojega gospodarstva ter se ne branite poljubiti mojo ženo. Dmitri jevna, stopi v sveti kot in po-ljtibi se z vsakim gostom po vrsti." Gostje so se zahvalili gospodarju. Hele- na je stopila, tresoč se po vsem telesu, k peci s povešenimi očmi. "Knez, pristopi!" je rekel Morozov Vja-zemskemu. "Ne, ne! Po običaju!" sO kriknili gostje; "naj gospodar prvi poljubi gospodinjo. Naj se vrši po običaju naših prednikov!" "Pa naj bo po običaju!" je rekel Morozov, stopil k ženi in se ji najprej priklonil do tal. Ko sta se poljubila, so Heleni go-jrele ustnice kakor ogenj, ustne Družine Andrejeviča so bile kakor led. Za Morozovim je pristopil k njej Vjazemski. Morozov je opazoval. Oči Afanazija Ivanoviča so žarele kakor živo oglje, a Helenino obličje je ostalo neizpremenjeno. Vpričo moža in Serebrjanega se ni bala nesramnega kneza. "Ta ni," je pomislil Morozov. Vjazemski se je poklonil do tal in je poljubil Heleno; ker pa je poljub trajal dalje, nego je bilo treba, se je okrenila z očividno nejevoljo. "Ne, on ni!" je ponovil Morozov. Za Vjazemskim je prišlo na vrsto nekaj opričnikov. Vsi so se ji po svečanem običaju klanjali do tal in jo poljubljali; a Družina Andrejevič ni mogel ničesar razbrati z obličja svoje žene razen nemira. Nekolikokrat so se dvignile njene dolge trepalnice in pogled je, kakor se je zdelo, prestrašeno iskal nekoga med gosti. "On je tu," je pomislil Morozov. Naenkrat se je strah polotil Helene. Njene oci so se ujele z očmi njenega moža in z bistroumnostjo, ki je lastna ženskemu srcu, je uganila njegove misli. Pred tem težkim, srepim pogledom ji ni bilo mogoče poljubiti Serebrjanega, da bi se ne izdala Vse okolnosti njiju sestanka pri vrtnem plotu prvi dan Serebrjanijevega prihoda so se ji živo črtale v spominu. Njen sedanji položaj in čakajoči jo poljub se ji je zdel kazen božja za ta grešni sestanek, za ta grešni poljub. Smrtna zona jo je izprelete-la po hrbtu. "Bolna sem . . ." je zašepetala, "pusti me, Družina Andrejič ..." "Le ostani, Helena," je mirno rekel Morozov; "počakaj, s&laj ne moreš oditi. To ne gre, to bi bilo nezaslišano. Treba je končati obred." S predirljivim pogledom se je ozrl na ženo. "Noge me ne drže..." je rekla Helena. "Kaj?" je rekel Morozov kakor bi je ne slišal. "Kaj, glava te boli? Čudna stvar! — Prosim vas, gospoda, pristopite, ne poslušajte je! Otrok je še; silno je sramežljiva, danes vidi prvič ta obred. Po vrhu jo še glava boli. Pristopite, dragi gostje, prosim vas!" "Kje pa je Serebrjani?" je pomislil Družina Andrejevič, hiteč z očmi po gostih. Knez Nikita Romanovič je stal ob strani. Ni mu ostalo tajno, s kako pozornostjo je Morozov opazoval ženo in vsakega gosta, ki je stopil k njej. Videl je v Heleninem obrazu strah in nemir. Nikita Romanovič, ki je bil vedno odločen, kadar je imel mirno vest, sedaj ni vedel, kaj naj stori. Bal se je stopiti k Heleni in povečati njeno razburjenost; zaostajajoč za drugimi, se je bal vzbuditi sum njenega moža. Ko bi ji mogel reči eno samo besedo neopaženo, bi jo izpodbudil in ji morda vrnil izgubljeno moč; toda okrog Helene so stali gostje, mož ni obrnil pogleda od nje. Treba se je bilo za nekaj odločiti. Serebrjani je pristopil, se priklonil Heleni, a ni vedel, ali naj jo pogleda v oči ali pa se nalašč ne ujame z njenim pogledom. To omahovanje ga je izdalo. Helena ni vzdržala muke, ki ji jo je Morozov določil. Helena moža ni varala iz lahkomiselnosti ali iz pokvarjenega srca. Varala ga je zato, ker je prevarala sama sebe, ko si je mislila, da bo lahko vzljubila Družino An-> drejeviea. (Dalje prih.) NOVE ZMAGE V ITALIJI IN ZMAGE V PACIFIKU (Nadaljevanje a 1. strani) Nemci se umieejo in na Korziki ne bodo zdržali dolgo. Korzika je oddaljena od južno francoskega obrežja le komaj 100 milj. S tega otoka se bo nudila priložnost za vpad v Francijo. Iz Avstralije poročajo o novih zavezniških uspehih. Amerikanci in Avstralci imajo velike nove uspehe na Huon penin-suli na Novi Gvineji. Omenjena peninslila se nahaja vzhodno od Salamaua in Lae, katere kraje so Amerikanci pred kratkim vzeli Japoncem. Na polotoku je važna japonska baza v Finschafen, s katere so Japonci kontrolirali ožine med bližnjimi solomonskimi otoki, kakor tudi druge kraje. Zavezniške čete so se izkrcale kakih sto milj v notranjosti polotoka pri Kaiapitu^kar je znamenje, da nameravajo odrezati japonske oddelke od notranjosti Nove Gvineje. S zavzetjem tega polotoka bodo dobili Zavezniki kontrolo daleč na okrog. -o- O POLOŽAJU SV. OČETA Denver, Colo. — Urednik lista "Catholic Register"' odgovarja na razne., komentarje o položaju Vatikana in sv. Očetu, da slednji ne *>o nikdar sodeloval z naziji, ker njemu bi bila ljubša smrt, kakor to. -o- NEMŠKI POSLANIK VON PAPPEN BOLAN Carigrad, Turčija. — Iz Ankare poročajo, da je tamkaj ■_ ✓ ' • . . . resno obolel nemški poslaniki von Pappen in da se nahaja težko bolan v bolnišnici. -o— ŠVICA SODI IZDAJALCE Bern, Švica. — Švicarsko vojaško sodšiče je sodilo te dni 23 švicarskih izdajalcev, ki so obtoženi, da so izdajali tujim silam razne vojaške in druge tajnosti. Eden izmed njih je obsojen v dosmrtno ječo, ostali pa so obsojeni od 1 do 15 let ječe. --o- - NJENA LETA Uradnik: "Koliko vam je let, gospodična?" Špelca: "Pet in dvajset." Na dopisnike se ni zanašati, j Večjega pomena je, ako kdo ; piše, kako naj se pozneje urav-; na. Prav oficielno pišejo, ker | so bili poslani od vlade. Vsak | bo pazil, kaj in kako piše. J. | Davis je pisal, ker je bil posla-( nik — film je film — Willkie | je šel poizvedovat, zopet uradno, zadnjič kapetan Ricken-backer enako uradno. Vsi ti trije so izraziti kapitalisti, in privatni kapitalizem je v Rusiji izginil, državni kapitalizem je ježasta zadeva. Ugodno poročajo o razvitku v Rusiji. Pravijo, da ugodno, ker so pač kapitalisti. Puzzling. Zagonetno. Pričakovalo bi se, da bi taki poročali neugodno. Vsi grban-čijo čela: kapitalisti, new-deal-arji, liberali, konservativci, socialisti, komunisti. Well, njih zadeva, ako vidijo v Rusiji nekaj, kar jim ne gre v kramo. Morda jim noče iti v kramo, ker se nekaj poraja v slovanskih krogih, in Slovanov svet se nikoli ni maral, oziroma, se je zanimal za nje le, kadar jih je potreboval. Kaj pa slovanski (?) krogi? Kje so ti? Morda so Slovani, ker ne morejo kaj drugega biti, ampak tudi takim Slovanom (??) je vsaka ugodnost iz Rusije hudo neprijetna, da se je na vse načine otepavajo. Od drugih se ne more pričakovati, da bi našli kaj ugodnega med Slovani, ampak Slovani sami bi se ne smeli otepavati vsega, kar je začelo prihajati iz Rusije, dasi je marsikaj vrlo ježasto. Vsak človek celo se porodi na svet jokaje, od povsem novega življenja, ki se poraja v Rusiji, ne morete pričakovati, da bi bilo kar rajsko. Vrlo značilno pravi Ricken-backer: "Let our great leaders if necessary, including our president and Mr. Churchill, visit Russia and Mr. Stalin with the hope of a more complete and better understanding — not only during the war but for the postwar period as well. It is my conviction we will need them, and they us, to preserve world peace." Slovani naj bi vlekli na ušesa, ako se poraja novo življenje, in Slovani naj bi ne grbančili čel, če je pri porodu dosti solz in joka in tudi krvi. * Rim so dvakrat bombardirali. Kolik je vojaški učinek, morda tudi moraličen, to naj presodijo vojaški ali politični krogi. Poleg takih krogov je pa še dosti drugih krogov, in slovenskih krogov, ki so bili v hudih skrbeh, da bi morda ne prišlo do bombardiranja Rima. Ali je bilo tem krogom za vojaški učinek? .Saj niste klade. V Rimu je papež in skoroda bi bila voj^a izgubljena, ako bi ne bili bombardirali Rima. Take 'skrbi so bile v teh krogih. Zdaj jim bo odleglo. Papež je pa šel bombardirane tolažit, in še to tem krogom ni po volji. Je sala-menska vojna, ampak papež, papež to je še bolj salamenska .napraVa, * Preglavice dela ta Moskva. Šmenti ti ruski kosmatinci. Bi-jejo Nemce, in to je v redu, ampak kakor zid molčijo, kaj nameravajo narediti, ko bodo Nemci nabiti. Saj bi lahko, ko 'zdaj molčijo, govorili še kako i trdo z baltiškimi petelinčki, govorili tudi v Varšavi, Prahi, morda v Sofiji, Beogradu, Zagrebu in celo v Ljubljani! Šmenti so ti mutasti Moskoviči. In še v Budapešti bi lahko za-grmeli in v Bukareštu, in pri tem bi nikogar ne vprašali! Ni čuda, da boli glava takim, ki I bi radi sami govorili, pa se ne ! dosti bili, kakor se bijejo Rusi ; in nič ne govorijo. In bijejo se Rusi, to ves svet prizna. Ampak Japoncev ne bijejo, in ali ni to perfidno, ko so ^z aliiranci, in se ti bijejo z Japonci! Včeraj so ti na Ruse jezasti krogi trdili, da Rusom ni zaupati, da ne držijo dane besede. Rusi imajo besedo z Japonci, in sam tajnik Hull je moral zabičati, da proti Japoncem nihče ne mora pričakovati nobene akcije, ker obstaja pakt, dana beseda, in Hull je še pristavil, da Rusi še niso (Sovjeti, je rekel) prelomili dane besede. Tu imate najboljšo pričo. Ampak tisti krogi, ki trdijo, da Rusi ne držijo besede, zdaj zahtevajo od istih Rusov, naj besedo z Japonci prelomijo!! Zdi se mi, da ne gre za Ruse ati Sovjete, gre pri tem bolj za Slovane in Slovani bodo težko kdaj ostalemu svetu ustregli, Sem zato mnenja, da naj se Slovani ne zmenijo za ostali svet, pač pa naj uravnajo, kakor njim kaže in dobro bo uravnano tudi za ostali svet. i For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING 19 E. Jefferson Street, JOUET, ILL. » mfflgfe > V blag spomin j i DRUGE OBLETNICE odkar je umrl MARTIN ŠENICA ki nas je za vedno zapustil 26. septembra 1941. Dragi soprog in ljubi oče, želimo Tvoji duši večni mir in pokoj. Žalujoči ostali: JOSEPHINE ŠENICA, soproga; MARTIN, EMIL in LEO, sinovi; JOSEPHINE in ANNt hčere. Chicago, I1L, septembra 1943. 7 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam ' * v- 5 in Vašim Otrokom < Kranjsko-Slovenska 1 f Katoliška @ Jednota S Najstarejša slovenska podporna organizacija ! S v Ameriki... Posluje že 50. leto. j \ Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 ( \ SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% t če hočeš dobro sebi In svo£m dragim, zavaruj se pri najboljši, g S pošteni in nadaolventni podporni organized ji, KRANJSKO SLO- J L VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ sa j amrtnine, razne poškodbe, optradje, proti bolezni in onemoglosti. c 9 K. S. K. JEDNOTA »prejema moške in šenake od 16. do 60l $ P leta; otroke pa takoj po rojsten in do 16. leta pod svoja okrilja. i h K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodeme$e vrst« certifikate J S sedanje dobe od $25000 do $5,000.00. J I K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce la nisi 1 n Slan aH članka te mogočne in bogate katoHika podporne organi- * 5 sadja, potrudi se in pristopi takoj. J | Za pojasnila o zavarovalnini in sa vas druge podrobnosti | ae obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. t. K. Jednote, ali pa na: [' GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU « • 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois i Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. de 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik, JOSEPH ZORC, tajnik. 1045 Wadsworih Ave.. No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC. SR.. blag. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Job. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ▼ spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeot se prične pobirati ob 1:00. Na doma tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. For Victory... 3mj U.S. DEFENSE „ BONDS 9 STAMPS