Marija Irma Vačun Kolar Črnjanski rokopis i A.w 6’3 ^vW I - M' 4; ' Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem Liber Fraternitatis B.MV. /S. Osbaldi/ in Suorcenpach 1633 - 1707* Marija Irma Vačun Kolar anski rokopis Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem Liber Fraternitatis B.M.V. /S. Osbaldi/ in Suorcenpach 1633- 1707* Nekatere jezikovne in sporočilne razsežnosti objavljenih delov besedila Ravne na Koroškem, 2007 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 091=124:27-784 27-784(497.4Črna na Koroškem) KOLAR, Marija Črnjanski rokopis: bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem = Liber Fraternitatis B. M. V./S. Osbaldi/ in Suorcenpach 1633-1707: nekatere jezikovne in sporočilne razsežnosti objavljenih delov besedila/Marija Irma Vačun Kolar; [fotografije Digitalizacija Portorož]. - Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2007 ISBN 978-961-6706-00-1 235441664 ^hukc\b: ' Mi"t frti C >?€> V/Hw &4 „» iise"'ix ;i. ■ <=,, ;; -a >4. K— i *r „ v ^ ^ ^ j’/: vf ^ f-'; — ” - . ‘4v VtiftAnC &wi6*č-nt £$(*&&*.■■ yut*£iS , A j* £Žwj*»£f -p err?£- rj fl ;_ 1. Uvodni opis zgradbe, vsebine in lastnosti »Knjige« a) Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem (dalje: BKČ) vsebuje več zvrstno različnih besedil. Latinski naslov na začetku določi vrsto dokumenta in njegov izvor. (V času nastajanja »Knjige« seje današnje mestno naselje Črna na Kor., ki šteje okoli 3600 prebivalcev, imenovalo Črni potok, nem. Schvvarzenbach.) Sledijo tabele z imeni in priimki (večinoma) kmetov, podpornikov cerkve (na fotokopiji so to listi od 1 -22) do leta 1667, razpredelnice z imeni in priimki, označenimi z znaki za umrle (listi od 22-63) od leta 1671 dol 694, ob njih so oznake za darove, dajatve in opombe. Nato BKČ vsebuje sezname (in prejeto) darovalk, podpornic in darovalcev, podpornikov (listi 67-69) v letih 1697-1700; za njimi so zapiski v latinščini, nato sledi priprošnja (molitev) za župnike, podpornike(-ce) in darovalce(-ke) v slovenščini (list 127) in za njo znova latinsko besedilo. Iz zvrstno tako različnih besedil, kot so informativne, enopomenske razpredelnice ali seznami in umetnostno oblikovano besedilo »Priprošnje«, je razviden košček življenja v župniji Črni potok / Črna na Koroškem v sredini in v drugi polovici 17. stol. Posebnosti rokopisa je več. V njem se pojavljajo isti (samo slovenski) priimki večkrat in so na mnogih mestih v preglednicah prečrtani, medtem ko so seznami, zapisani v I. 1700-1702, dobro berljivi in urejeni. Na listu 22 v razpredelnici z imeni in priimki darovalcev in podpornikov za leto 1671 se prvič pojavijo ženske oblike priimkov, in sicer: Magdalena Feimutka, +Marina Wuri-akoviza, Margaretha Contschniza, Marinka Lamprezhiza. Zapis ženskih oblik priimkov ob moških ostane pravilo do konca seznamov. Pisava ni enotna. Imena in priimki so zapisani latinsko, pa tudi nemško, slovensko besedilo je v bohoričici in ne zmeraj dosledno enako. Besedila so napisana z roko v latinskem in slovenskem jeziku. V latinskem sobesedilu izstopijo slovenski priimki in v slovenščini zapisana priprošnja (molitev) za darovalce, podpornike, ki so prispevali »boshij veshi« (za hišo božjo, cerkev). b) Zapisi, oblikovani v latinščini in slovenščini, pričajo o rabi različnih jezikov na dveh sporazumevalnih ravninah. Latinščina je veljala za jezik, primeren in določen za sporazumevanje posvečenih oseb z Najvišjim o »višjih«, duhovnih in posmrtnih stvareh, medtem ko je bila slovenščina »gmq/n«/ ljudski jezik, namenjen sporazumevanju med ljudmi o vsakdanjem življenju; v uradni posvetni rabi je živela nemščina. . - jLu« Jf ftfi ■ * ^yg>;.'".- ■ ^L^rs-i “--las—----------f~ V 5^ tijldhiticsr: ^Žl7f3^- / '• ’i^!1rt 7^1 T“ij' /L A A ^ . ^2; i 1 K p -M illBiliSl Hjli: : Br r i ! sx/ Jl Ji >1 3? sillSlfll : ' t 1 , P 1 ■. .._ X S ; |-_ L- ;: ; ■ ■ > ^ -A ,5 /5 : : : ■ -5/ 3t \Jl ■ : J.- JL -A j h !;- 1 V°l Jc :A Jz ;pi J? s - J V BKČ se pisno izražajo »mashniki«, župniki, večinoma v latinščini, njihovem uradovalnem jeziku, a kadar sporočajo Najvišjemu o darovih vernikov ali prosijo za milost rajnih po smrti v večnem življenju, zapišejo imena, priimke (za ženske oblike iz vsakdanje ljudske /narečne/ rabe slovenščine) in priprošnjo (molitev) v intimnem jeziku, njihovi materinščini, vernikov, kije slovenščina.Ta način izražanja ohranjajo po zgledu protestantov, ki so poudarjali pomen in rabo »nashigajezika«v bogoslužju, kot je zapovedoval Primož Trubar (1508-1586): »Dobre, riSnizhne, pridne inu pohlevne rizhy znaShim jezi kan govoriti, Se imamo my verni fliSati.« (M. Kmecl, 2005: Še en zapis o Trubarjevem utemeljevanju slovenščine.) S tem slovenščina ohranja »referencialno vlogo« (J. Pogačnik, 1986:Kulturološki model reformacije v jugovzhodni Evropi. Obdobja 1986, 83.) tudi v BKČ in ostaja za izbrane, slovensko govoreče, vernike najprimernejši in najvrednejši izraz za vzpostavitev in ohranjanje neposrednega odnosa z Najvišjim. Zapisovalci so s tem dejanjem sedem desetletij sedemnajstega stoletja izpričevali delovanje med Slovenci v Črni na Koroškem in njeni širši okolici, naseljenih dolinah pod Peco (Topla, Koprivna, Bistra, Javorje, Jazbina) ter nas z rabo pisne materinščine in s poimenovanjem učlovečili in preobrazili v zgodovinski subjekt. Namreč: »Po primerjavi priimkov prebivalcev in domačih imen kmetij za obdobje 1613-1778je bilo takratno prebivalstvo v agrarnih predelih zgornjega podolžnega dela doline stoodstotno slovensko.« (J. Medved, 1967: Mežiška dolina, 87.) c) Rokopis ni dokončno raziskan niti vsebinsko niti oblikovno. Naslovnico, seznam župnikov, »nashe farre mashnike«, kot jih zapisovalec imenuje, in delno seznam darovalcev, podpornic in podpornikov - v »Priprošnji« se imenujejo »Shtiftarji inu Shtiftarze« - ter v slovenščini z bohoričico zapisani del rokopisa je dal dr. Franc Sušnik, ravnatelj Koroške osrednje knjižnice na Ravnah, ki besedilo hrani, odtisniti in razmnožiti v obliki zgibanke. Imena in priimke darovalcev in podpornikov, domačinov, navedenih v tabelah, razpredelnicah in seznamih, navaja Janez Mrdavšič v svoji knjigi Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in njeni širši okolici (1988). Le o teh delih besedila moremo spregovoriti v tem trenutku in jih predstaviti javnosti tudi kot slovenski jezikovni dokument časa katoliške prenove v Črni in zgornjem delu Mežiške doline na Koroškem v Republiki Sloveniji. Besedilo (predvsem latinski del) še čaka raziskovalce, saj se bodo šele skozi celotno sporočilo razkrili vsi deli BKČ, zlasti pomen zapisanih priimkov, med njimi posebej ženskih oblik. Za naše narodnostno prepričanje, jezikovno in socialno samozavest namreč ni vseeno, da je v dokumentu zapisano npr. »Mathia Pukel cum uxori« (Matija Pukel z ženo) na enem listu in kasneje »Ana Puklinka«. (Kakšno nasprotje v izraženem družbeno-socialnem odnosu do ženske, če primerjamo Tavčarjev prikaz Agate v Visoški kroniki!) Zapis priča o tem, da se je tudi zapisovalec zavedal pomena in sporočilne vrednosti izvirnih slovenskih (ljudskih) oblik priimkov za ženske. Opazno izstopijo v primerjavi z latinščino in nemščino. QuAtiu>r jDaeniuJ. -k Jlt*r kan >(W#» Mf-ifvHik, Cmr& VCttetvctm.&uih v*,, CpM0 **** -rL^ •%&***- Jhith*4 fzhw iyc - . i? >— ^ VlniL JO&u&riv* fčritk $yM bpb-faK «wi t^c - ^/p ‘ : ^ t^. x^nA ^Hv-^rTr*' &■•» -'t=# , f „ /^r / / F CnV. ^"75, sifSr-v Jhfrbn k^UK -rh,*uLt AM 2. Okoliščine, v katerih je nastajal Črnjanski rokopis, vsebinski poudarki in pomen besedil a) Družbene in kulturne okoliščine, ki so vplivale na nastanek rokopisa - V Evropi je 17. stoletje zaznamovala tridesetletna vojna med katoliki in protestanti (I. Tavčar, Visoška kronika); to je čas Keplerja, Galileja, Nevvtona, oblikovalcev novega pogleda na vesolje; dvoma Cartesiusa R. Descartesa v filozofiji in na primer odkritij: Pascalovega računalnega stroja (1642), parnega stroja (1690), nihalne ure (1659), Leeuvvenhoekovega mikroskopa (okoli 1673) ter v besedni umetnosti Shakespearovih tragedij in komedij. (Prim.iGottschalk, 1974:Zgodovina človeštva IV/2. Temelji sodobnega sveta. Ljubljana: DZS.) - Druga polovica 17. stol. je v avstrijski in s tem v slovenski kulturni zgodovini čas vladavine Habsburžanov in obdobje protireformacije, intenzivnega boja proti protestantizmu in tako tudi boja proti protestantskim tiskanim knjigam. S. Singer poroča v Kulturni in cerkveni zgodovini Podjune (1983), da so grofje Turni imeli v lasti Črno od leta 1601 do 1782, ko je bilo odpravljeno dedno kmečko pod-ložništvo, in da je najstarejša rojstna knjiga v Črni iz 1.1616. Ob tem kaže izpostaviti podatek: »Leta 1628 so se pritožili podložniki okoli Črne na Koroškem proti Janezu Ludviku Turnu zaradi tlake«. (J. Koropec, 7 985: Mi smo tu, 94.) To je tudi čas velikih dogodkov za slovenski narod, čas dveh kmečkih uporov. -V Mežiški dolini je 1680 in v letih od 1710-1716 razsajala kuga, ki seje ustavila pri Votlici ob Mučevem prelomu, kjer je bila Črna še naravno zaprta proti Mežici. (J. Medved, 1967: Mežiška dolina. Priloge. Fotografija 1. In: Š. Lednik, 1994: Mežica 1994, 64-65.) Znamenje opominja na dogodek, obeležen tudi v ljudski pripovedki (V. Moderndorfer, 1974: Koroške pripovedke.), še danes. - Bil pa je to tudi še čas preganjanja čarovnic, kot pripovedujeTavčar v romanu Visoška kronika. (Pisatelj slika dobo od 1631-1716. Prim.: Marija Jamar, Spremna beseda in opombe. Kondor 1962,213-221.) - Proti koncu stoletja nastajajo na Slovenskem slovite pridige Janeza Svetokriškega (1691 -1707). V njih med drugim svari pred Turki, ki v tem času celo oblegajo Dunaj, a pomikali so se skozi naše kraje in jih ropali. (Prim. pripovedko v Moderndorferjevem zapisu.) Takole jih slika pridigar: » ... zdaj mi bi ne bili v takoršni nevarnosti inu v žalosti, kakor smo, vedeoč, de ta grozovitni naš sovražnik Turk brez vsiga uržuha inu čez vso pravico vleče čez nas s tristutavžent neusmilenimi Turki... Kadar v nebesih bi ne bila taista vojska vstala, Lucifer iz lepe nebeške rože bi ne bil ratal ena smrdeča kopriva...«(J. Svetokriški, 1969: Pridige. Kondor, 93.) -V tem času deluje na Slovenskem Janez Vajkard Valvasor (1641-1693), ki objavi Die Ehre des Herzogthums Krain (Slava vojvodine Kranjske), še prej pa izideta Charta geo-graphica Carinthiae in Topographia Archiducatus Carinthiae modernae - izčrpen opis trgov, mest, samostanov in gradov nadvojvodine Koroške, opremljen z bakrotiski. - Da si bomo laže predstavljali duha časa, v katerem je nastajal rokopis v Črni na Kor., osvežimo anekdoto slovitega pridigarja Abrahama a Sancta Gara, kije proti koncu stol. pridigal na Dunaju in v eni od pridig okrcal Dunajčanke, češ da niso vredne, da jih pes povoha; in ko seje naslednjo nedeljo moral opravičiti, seje še bolj odrezal, ko je zatrdil: »Dunajske gospe so vredne, da jih pes povoha«. Če podatke povežemo, začutimo iz njih dvojnost časa: na eni strani socialno bedo, ki jo zaznamujejo lakota, kuga, vojna in visoke obveznosti - dajatve kmetov, in na drugi razkošje, pretiravanje in olepševanje v besednem in likovnem izrazu. To je v slogu barok in z njim izbruh izrazne (baročne) nabreklosti v človekovem načinu občutenja in izražanja sveta. (Beseda barocco, v portugalščini: neraven kamen; v španščini barruecco: biser manjše vrednosti in nepravilne oblike. Prim. Enciklopedija Leksikografskogzavoda I. Zagreb MCMLV, 394.) b) Nastanek BKČ sodi v nakazani družbeno-kulturni kontekst in posredno dokazuje, kako močan je bil protestantizem v naših krajih. Besedilo je začelo nastajati manj kot pol stoletja po natisu Dalmatinove Biblije. O razširjenosti protestantizma na Koroškem pričajo najdbe biblij, shranjene kot dragotine narodovega izročila o jeziku in veri na kmetijah v Podjuni; gradnja cerkve na Uršlji, ki jo je posvetil škof Tomaž Hren 1.1601 in naj bi dokazovala prav to, kako nujno je bilo te kraje znova narediti katoliške, po meri »prave vere«, kot je zapisano v »Priprošnji«; da niti ne omenjam znanega primerka baročnega sakralnega objekta v Sloveniji, cerkve na Kronski gori pri Dravogradu, kije nastajal vtem času. c) Gospodarske in socialne pobude za nastanek BKČ in njena dokumentarna vrednost Črna na Koroškem je bila v prikazanem času samostojna župnija dolin pod Peco: Tople, Bistre, Koprivne, Javorja in zgornjega dela doline ob toku reke Meže. Sedanja trasa ceste jo je povezala z ostalimi kraji v dolini šele po letu 1720. Sicer seje komunikacijsko odpirala proti Šoštanju, predvsem pa proti Globasnici in Železni Kapli. {Lednik, 1994: Mežica 1994,59.) Njena samostojnost je bila odločilna za nastanek bratovščine, zakaj »Osnovne celice stanovske mreže so v vsakdanjem življenju bile župnije,...«{Koropec, 1985: Ib., 103.) V bližnji in širši okolici Črne na Koroškem so domovanja mogočnih kmetij, ki so nastajale tudi na nov'nah (te vrste kmetij so imele nižje dajatve ali pa sojih bile oproščene), in zaselkov, bogatih z lesom. Kmetje tod so se znali pritožiti grofu {Koropec, 1985:Ib., 94.), živel pa je v izročilu tudi spomin na upor koroških kmetov v 15. stol., prvi kmečki punt na ozemlju, poseljenem s Slovenci. - Leta 1622 so v Črni na Koroškem dokumentirane fužine, ki jih 1.1655 uniči poplava, in za sto let zavre razvoj fužinarstva v teh krajih. (Singer, 1983: Ib., 219-220 in ES II, 159.) Nanje ostaja spomin v krajevnem imenu Balos pred Črno ob Meži, kjer je stal v času fužinarstva repač (vodno kladivo). - Okoli leta 1633 je bila na Koroškem silna lakota, ki je bila posledica turških vpadov in zelo slabih letin. {300 let - Mežiški rudniki, 32.) - Listina iz I. 1665 dovoljuje kopanje svinčevega sijajnika v Črni. {Singer, 1983: Ib., 220.) Zato sledi v 17. in 18. stol. močno poseljevanje. BKČ ob tabelah, razpredelnicah in seznamih imen in slovenskih priimkov darovalk, podpornic cerkve, npr. Maria Ossoinza, Maria Compreika, ali Cosinia in Cossiniza, in darovalcev, podpornikov - kmetov, ki jih večinoma beleži tudi Atlas Slovenije, 1996, kot hišna imena ali kot zemljepisne pojme, vsebuje tudi priprošnjo (molitev). Med zapisanimi priimki so posebne pozornosti vredne ženske oblike le-teh.To poudarjam, ker se zdi, da razumemo in sprejemamo končniška obrazila v priimkih za ženske kot nepomembne jezikovne drobce. A ni tako. Pričajo namreč o jezikovni zavesti in tvornosti naroda in pomenijo važen podatek za zgodovino slovenskega knjižnega jezika. Margaretha Con-tschniza nima enakega pomena kot v rabi in normi utrjena zveza Končnikova Marjeta. Trditev potrjuje med drugim primerjava priimka Cosinia / Cossiniza v rokopisu iz Črne z zapisom v Bratovščinski knjigi iz 1.1763 v Šentanelu, kjer najdemo obliki Kosna in Kosova {Sušnik,Gerdej, Mikic, 2004, str. 236,240); o tvorjenju in rabi posebnih oblik za ženske priimke priča tudi opozorilo v turističnem vodniku: T. Sušnik, 1983: Po Prežihovih Kotljah, 23. V njem avtor poudarja: »... govorimo: Mihu za Mihev in Miheliča,...« Upravičeno domnevamo, da gre za izpričano slovensko jezikovno dejanje, ki BKČ dviga dokumentarno, jezikovno in nacionalno vrednost. č) Umestitev - BKČ. Nastanek rokopisov Bratovščinske knjige so začele nastajati vil. stol. vzporedno z razvojem in utrjevanjem krščanstva. Vanje so zapisovali tudi ljudska imena romarjev. Zgodovinsko in jezikoslovno pomembni viri so tudi poznejši zapiski, pravila in seznami članov bratovščin. Pisani so bili v latinščini, pojavljajo pa se tudi slov. rokopisni prevodi: Gornja Černjeja v dolini Tera 1497 >Černjejski rokopis, Kranj 1624, Dolina pri Trstu 1635, Komenda 1660... {PoES 1,358.) »Do leta 1672, ko je spet izšla slovenska tiskana knjiga, se je ohranilo blizu 50 slovenskih rokopisov... Izmed rokopisov cerkvene vsebine gredo sem pravila raznih bratovščin...« {Zgodovina slovenskega slovstva I. Lj.: SM 1956,281.) Podatki na medmrežju kažejo, da hrani Pokrajinski arhiv Koper »gradivo šestnajstih koprskih bratovščin,...« ^ .. . , ...» si ril&*”**** ' Qt#th.‘ 0f>V* ‘■*'L y"* <1^' 40.r‘yi+&t£*' 4^*r '■■£) yKi#)Mf 'Jt '&**■ ^f' * /&**<■ -f" \ r4^ *'rT7* /KX*n*r U > ‘*‘rr%^‘ e ,. 3. Objavljeni deli »Knjige« v zgibanki a) V zgibanki so na notranji strani čitljiva imena naslednjih župnikov, ki so v »Knjigo« zapisovali. Na fotokopiji rokopisa je to list 112: Martinus, Achatius, Georgius, Sebas-tianus, Antonius, Clemens, Cristophorus, Adamus, Andrei MiloC?), Georgiy Hausser, Gre-goriy Nachtigal, MatheyT...(?), zatem nečitljivo. b) Vzporedni stolpec vsebuje priimke / domača imena kmetov, ki so razberljivi: Erhart Mateus cum uxore, Steffan (?) cum uxore, Mathia Pukel cum uxore, Valenti Tevž, Tobia Naievnik cum uxore, Ulrich Stane cum ux., Peter in Martin v Topli, Urban Schuester, Mi-claus Schumach cum ux., Janshe Vesselko cum ux., Steffan VVrizman, Martin Schumeu cum ux., Michel - Cristoph Conzhnik cum. ux. Zapisani so še trije priimki, v kopiji nečitljivi. Izstopijo slovenski priimki v latinskem sobesedilu: Valenti Tevž, (Ulrich) Stane, (Miklaus) Schumach, Naievnik, (ali kar z imenoma poimenovana Peter in Martin v Topli). Priimki / domača imena VVrizman, Pukel, Schuester in Schumel so po izvoru nemški, a glasovno v rabi že takrat poslovenjeni, prirejeni slovensko govorečemu okolju, in zato slovenski. Tudi tako poslovenjene prevzete besede iz avstrijske nemščine pričajo o več stoletni rabi slovenščine v krajih pod Peco pred nastankom BKČ. c) »Priprošnja« V »Priprošnji«, ki je osrednje besedilo zgibanke, beremo stavek: »... mi tebe prosSimo, de bi ti Hotel nashe farre mashnike, Shtiftarje inu Shtiftarze kateri so maihenu ali veliku leti Boshij veshi pomagali, kateri So Se vueni praui veri iz tega sueta lozhilli... gor hotel pustit priti inu s tabo se vekomaj veseliti.« Poudarimo, da je besedilo del sporočilne celote BKČ, v katerem župnik prosi v imenu podpornikov(-ic), »Stiftariz« in »Stifftarjev«, navedenih poimensko v večjem delu »Knjige«. (Op.: Štifta rji so se zavzemali za podporo in obnovo cerkva - prim. SSKJ IV, 1110 - v času protestantizma.) Pomembno je utrditi zavest tudi o tem, da je priprošnja oblika poročanega govora in je nemara tudi to bil eden od razlogov, da je zapisana v slovenščini. O smotrnosti darov naj bi Najvišjega prepričala tudi zapisana priprošnja (molitev), oblikovana v baročnem slogu, v katerem izstopijo prvine govorjenega jezika, polnega leporečja in ukrasnih pridevkov, značilnih za ta slog. cl) Jezik in slog »Priprošnje« Besedilo obsega tri zapleteno zgrajene večstavčne povedi. Prva se začenja s stavkom: »Zheshene inu potroshtene bodite vse verne duschize katerih telessa tukai na le tem r N OMI NA FRATRI dtiimctcrum,, Cfiiomm, cojnncmmtti 'UC5 it5l£ fitUfruIlč čpLOJučjr fcrtlPOTL oizUbvL uvffiLstripčo * i* Sc^«4f*^«:Cr ^kc^' ^ T&iOjft JfuhOf CUm KjtoreU. A»#A' Cf&gikf fCsIattitf ShJ^n. CMS «X»rs- Af- $Jto4bU&tL$ A*’AuHy ■ jflAtihfA* Pu-I^il CM« urf.tn. JU, 'hi AlUtMMj Vw**i T^t^, ^ / / V / -^StaLS. Munnikf**1 H?** Xf. im C^At/ to.,.. O. UtUL u^J: k£f ckrifUj>Lw &U**f j^. J>nV fkhn sheygnonim brittofupozhivajo, ...«Začetek v slovenščini zapisane priprošnje (molitve) izpričuje naslednje lastnosti baročnega jezikovnega izražanja in sloga. Na glasoslovni ravnini učinkujejo danes starinsko (morda po narečnem izgovoru) zapisani samoglasniki v pridevnikih, prevzetih iz nemščine, »potroshtene« in »sheyg-nonim«. Pokojniki so omenjeni z zavito in nabreklo frazo, ki njihovo razmerje do življenja in sveta opisuje posredno: »vse verne dushize katerih telesSa tukai na le tem sheygnonim brittofu pozhivajo,...« Na besedni ravnini izstopi ljubkovalno poimenovanje rajnih z manjšalnico »dushize« in zgolj glasovno poslovenjeni besedni zvezi »sheygnonim brittofu«. Slovar, M. Pleteršnik 1,62: der Friedhof. SSKJ 1,208, uvršča besedo »brittof« kot nižje pogovorno, enako kakor pridevnik »5/ieygnon/m«. Pleteršnik II, 955: ssegnen, medtem ko jo SSKJ V, 982, prišteva med pogovorno besedišče. Enaka ugotovitev velja za pridevnik »potroshtene«, ki jo SSKJ III, 915, označi danes kot nižje pogovorno besedo za potolažiti; medtem ko ob samostalniku »leben« zapisovalec zapiše tudi slovensko besedo v zvezi »po letim lebnu olishiulenu« in tako uporabi slovensko besedo kot enakovredno nemški. Na skladenjski ravnini je opazen besedni red, ki po nemškem zgledu stavi glagol na konec stavka in tako ustvari poseben ritem v celotni, večstopenjsko zloženi povedi. Sklonsko ujemanje pridevnika s samostalnikom je starinsko, podobno kot pri protestantskih piscih, kjer razločevanje med mestnikom in orodnikom ni dosledno (npr. »vletim životu«. Trubar, 7 975: Slovenska cerkovna ordninga. Kondor, 30.) Na vsebinsko-pomenski ravnini preseneti posredni govor živim darovalcem skozi pokojnike »katerih telesSa tukai na le tem sheygnonim Brittofu pozhivaio«. Opazen je slogovni okras, s katerim pisec poudarja, da gre zgolj za prehodno stanje v življenju teh »dušic«. c2) Poved se nadaljuje:»... sin, kateri je sanashiga Svelizharja voljo na ta svetpershel, inu od te kraleve shiste Divize Marie roijen bil inu naS ie skuzi svojo roshenfarbano drago sveto krij na ssnaminu svetiga krisha odreshel,...« -Ti trije stavki »Priprošnje«, ki so še zmeraj nedokončano nadaljevanje prve povedi, izstopijo najprej z besednim redom: glagoli »pershel«, »roijen bil« in »odreshel« so zadnje besede v stavkih; s kopičenjem pridevnikov, ki so največkrat rabljeni kot ukrasni pridevek. - V zvezi z zamenjanim besednim redom »sanashiga Svelizharja voljo« učinkuje privzdignjeno in svečano samostalnik »volja«, ki bi ga v sodobnem izrazu spremenili v nevtralno predložno zvezo »zaradi našega zveličarja«. t i "Z?vn**- (n7\^4^ VL^ crJ A Ar«y(.±4A*- /^A/^c ^Uaa^j, J?lG/r\čC 'irtry cn ^v/t'š/yvt< -Jr+pj k-vy H* y^-iA 0^ *~*~f A~q(. / P ttt tt-OjA ~CtnJjrp-Ai. ■ 7^-3K_ {ji fAjutp^.fr^ ^A. ‘. A pl. 'vu*n.yflv^KM,/ v /M:t^ AtnAs&t'i^vt A^h-rkeA , f *{*/,*. ^ lx4^ <%fc- if, /AtSftoa.nsi tA '‘kŠ.žU ; ;... - Posebno slovesen in baročno nabrekel je drugi stavek z zvezo v trpniku »od te kraleve shiste Divize Marie«, ki izpostavi zvezo Devica Marija z ukrasnima pridevkoma »kraleve shiste« in ju poudari še s kazalnim zaimkom »od te«. - Pozornosti vredna je nenavadno zložena besedna zveza tretjega stavka »skuzi svojo roshenfarbano drago sveto krij«. Metafora je estetsko prepričljiv zgled baročnega izražanja. Samostalnik »kr/« je obložen kar s tremi ukrasnimi pridevki. Če zveza govori o krvi -in to zveličarjev!-, je razumljivo, daje sveta, draga, sploh pa rdeča. Z nenavadno govorjeno zloženko »roshenfarbano« (Znano še v zvezah rožni cvet, rožno rdeč, rožno bel; roženkranc, roženkravt; roženvenski, SSKJ IV, 548.) je pisec/govorec želel ustvariti čim bolj živo predstavo o zveličarju in ga ljudem tako približati. Prislov »roshen« je sopomenka za rožno rdečo vrtnično barvo. Glasovno poslovenjen nemški pridevnik »farban« v današnji slovenščini ohranja v nižje pogovornem jeziku pomen »nalagan, prevaran«, kot ga določi SSKJ I, 616, v tej zvezi pomeni barvo. c3) Jezikovno-slogovni poudarki »Priprošnje« Zapisano sporočilo sooblikuje predstave o nas samih in tudi našem času. Besede, rabljene v izbranem zapisu, so del našega jezikovnega spomina in s tem naše duhovne podobe. Besedilo je oblikovano v slovenščini, ki tudi v zapisu ohranja lastnosti govorjenega knjižnega jezika, podobnega izrazu v pridigah Janeza Svetokriškega iz Vipavske doline ob koncu 17. stol. Na Koroškem v Mežiški dolini nimamo »svojega« Svetega priročnika, imamo le baročno priprošnjo (molitev) in z zapisom izpričane priimke / domača imena slovenskih kmetov (verjetno tudi obrtnikov, uradnikov ... npr. nadgozdar Šepul je imenovan v listinah) in njihovih žena (naših prednikov), v imenu katerih je bila prošnja izrečena Najvišjemu, zapisana in vključena v latinsko besedilo kot enakovreden jezikovni izraz Slovencev. Besedišče v baročno oblikovani »Priprošnjkje slovensko, ne narečno, vmes je nekaj prevzetih besed takratne avstrijske različice nemščine, ki so glasovno poslovenjene (potroštene, roženfarbano, žegen, martra, britof, fara, Štiftar, štiftarica, shlahta, leben). Glede na prostor, čas in rabo pomenijo te vrste prevzetih besed v današnji slovenščini prvino najnižje plasti govorjenega jezika, če niso rabljene v estetski sporočilni funkciji kot slogovno izrazno sredstvo v umetnostnem besedilu. 4. Imena in priimki v Črnjanskem rokopisu Zgled seznamov, tabel imen in priimkov darovalcev ter podpornikov je razviden tudi iz zgibanke, sicer pa je to najobsežnejši in najpomembnejši del »Knjige«. Obsega več kot sto strani. "tc^c 7-^v • fv-±4-r^£!yA >wy^ d^/z mf/.,J^ -m** s>k^h- v %^-t ^Lcr^ ^ ^ k-A^z/A, A- v^Ap»^ ■ Q C*r/Lj> sr»f o^ n-z&z/t ^ -v^ ^ /'W ^VWA ^/A€ , r^vuA /<- ^rovr*,^^' A» A f'(h*kr^ ■irJ*. /e.>Ar, i^-nA^L /“g*-***« ShsU.M\. fcu.fr< VrS-n! -j-pl^^^n. U. J Z C. <''Ux..A 4 z, §fj|j| -wA, fJlnjtUtoU. 7? An/zt '1' , fJZ.^AllUi-, 'vrv^. n^f*~ 'jiTts/U^^fu. \ •x.W; ‘/' • At ' •'sfvAl't^- ° ^jJa k«* ky£w. w ;/^ >S- A^V^-/tpr^hkU'. *v rnkUfiU^' A«j ;>- A’ >ZL, f ■ My-k ^-.Ar„ foafA. Si. /Cr-iA^ .#2^ •<* t X, / w 30^ ■f»”~~£k LTAM *u >v rki^ie-^- vA*Wtc /VeS^Av#«^ ah^-• UGr,^ ji^4Ct /}'^ ' o’ -^yn , r>vtt^ jaA- 2- 2oa. Aa^a - ■ . ■S a) Navajam imena in priimke, ki so objavljeni v: J. Mrdavšič, Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in njeni širši okolici (1988). Avtor jih je sprejel iz tabel in seznamov v BKČ. Ob njih navaja letnico 1633. Moj pregled ne vključuje vseh zapisanih imen in priimkov v rokopisu, ker le-ta še ni v celoti objavljen in raziskan. Pozornost sem posvetila predvsem tistim priimkom, ki imajo navedeno tudi žensko obliko. Upoštevala sem njihovo navedbo v Atlasu Slovenije, 1996, (AS) in Slovenskem pravopisu, 2001, (SP), ker predvsem zapisani priimki in imena (krajevna in domača imena) v aktualnih priročnikih knjižnega jezika izpričujejo slovenski pomen BKČ iz let 1633-1707, in rokopis dvigajo na raven nacionalnega zgodovinskega, jezikovnega in literarnega dokumenta. S priimki / domačimi in krajevnimi imeni in z njihovimi nosilci se še danes ohranjata pisno izpričani rodovna in jezikovno-časovna vez med Črnjani na Koroškem v 17. stol. in vseslovensko narodnostno skupnostjo ter njihovo ozemeljsko pripadnostjo v našem času. Medtem ko v »Priprošnji« ne najdemo sledi narečja, so nekatera končniška obrazila za ženske oblike priimkov narečna. b) Priimki / domača imena, zapisani v BKČ, vključeni v Mrdavšičev seznam, ter navedeni v AS in SP: »Bisternik, Bisternik. AS 61/C 1: Podpeca. 'VVisternig'in 'Wi Sterni za'« »Borovčnik. 'Pauli VVorouznigg'in 'Vrsula VVorouzhniza'« »Božič. AS61 /C1:Črna. 'VVoschizh -'in 'VVoshizka'«. Prim.: SP, 382: Božič,..., Božička »Brinove. 'Barbara VVrinovka'«. SP 392: brinovec .../žganje/, brinovka /ptič/ »Burjak. AS 61/A 1: Topla. 'Wuriak'in 'VVuriakoviza'« »Cvelber/Cvelbar. AS, 61 /BI:Pristava. 'Zwelffer'in 'Zvvelferica'« »Čemernik/Čemerje. AS, 62/BI: Pod Uršljo. Zshemernik'in 'Tschemerniza'«. SP, 426: čemernež,..., čemernica ... »Dretnik. AS, 62/A1: Jazbina. 'Simon Drietnikh'in Vrša Drietniza'« »Fajmut. AS, 61/A 1: Topla. 'Mathia Feimučin 'Feimutka'« »Florin. AS, 61/A 1: Topla. 'Hansa Flori n u Topli'in 'Florinka'« »Gobičnik. 'Gobizhniza'«. SP, 601: Gobec,...; gobičast... oblika. »Godec. AS, 61 /C2:Pudgarsko. 'Godez'in 'Godezhina'«. Prim. SP, ib.: Godec,,... Godčevka »Gutovnik, Gotovnik.AS, 62/B2: Javorje. 'Gutouniza'« »Hlevnik/Hlivnik.AS, 62/Al:Javorje. 'Hleunigk'in 'Hleuniza'« »Hlipovčnik/Hlipovec. AS, 61 /C2: Bistra. 'Hlipouzhnik' in 'Hlipouzhniza'« »Hober. 'Hobečin 'Hobroviza'« »Hudej/Hudi. 'Lucas Hudei'in 'Martha Hudeika'« »Igrc/lgrče/lgrčevo. AS, 61/C1: Podpeca. '1692: Jegrezhiza'in Jegertschiza'« »Jeki/Jekel. AS, 60/C1: Koprivna. 'GeorgiusJekelTin 'Alenka Jakelinka'« »Jesenik. 'Jessenik'in 'Jesseniza'« »Karničnik/Krničnik. AS, 62/BI: Pod Uršljo. 'AndreiKernitschnig'in 'Karnitschniza'« . ' Qwr' §ux% t Siam* Uti^ftA' V - X, CiLteA* MbjrtrU^frJ f J a « J * JtWn AoMul ifrusnAceua. -fbi&zoL %tm.zt»£u Jb^gO^ BBi ■ . x^p* ■ r- ^'f B »Kavnik. AS, 62/B1: Javorje. 'Kauniza'« »Klocar. 'Thomas Clozer'in 'Clara Klozariza'« »Knez. AS, 61 /A2: Bistra. 'Kness'in 'Knessiza'«. SP, 756: Knez, os. i.; Knezovka. »Kogelnik. AS, 61 /C1:Črna. 'Kogalnik'in 'Kogelniza'«. SP, 759: Kog, zem. i.... Kogovčan, Kogovčanka... Kogovšek... »Koler. 'Juri Koller'in 'Marina Kolleriza'«. SP, 761: Kolar, oseb. i.; Kolarka, ž, os. i. »Komprej. AS, 62/B2: Javorje. 'Comprey'in 'Maria Compreika'« »Končnik. AS, 61 /AT. Topla. 'Contschnik'in 'Contschniza'« »Kordež. AS, 61/A 1: Topla. 'Cordesch'in 'Cordeshiza'« »Kos. AS, 60/C1:Koprivna. 'PeterKoss'in 'Cosinia', 'Cossiniza'«. SP, 780: Kos,... os. i.; Kosovka ž, oseb. i., Ijud. »Kranc. AS, 61/C2: Pudgarsko. Paule Krainz'in 'Kranizka'« »Kraut/Kravt. 'Mat hi as Kraut in Catra Krautinja'« »Kuhel. 'KoheTin 'Kuhlinza'« »Kumer/Kumr. AS, 60/C1: Koprivna. 'Juri Cummer'in 'Cumrinia'«. SP, 801: Kumer, oseb. i.; Kum rovka ž, oseb. i., Ijud. »Lampret. 'Lucas Lamprecht'in 'Marinka Lamprezhiza'«. SP, 809: Lampret,... oseb. L; Lampretovka ... ž, oseb. i. »Maligi/Maligij/Maligej. AS, 62/A2: Javorje. 'Maligvij in Maligoj'in 'Maligoiza'« »Matvoz. AS, 61/CT. Črna. 'Mattvvos', 'Matvuos'in Matvvosiza'« »Mihev. AS, 61 /B1: Podpeca. 'MichelT, 'Mihel pod Peco' in 'Micheliza'« »Mlinar/Mlinarsko. 'Mlinar'in 'Mlinarza'«. SP, 875: Mlinar, oseb. i.; Mlinarica ž, oseb. i. »Mrak. 'Mrak'in 'Mrakuiza'«. SP, 886: Mrak, oseb. i.; Mrakovka ž, oseb. i. »Mravlak/Mravlija. AS, 61/A1: Koprivna. 'Juri Mraulak'in 'Mraulakhina'in 'Mrauliza'« »Mrdavs. AS, 62/A1: Javorje. 'Matheus Merdaus'in 'Merdauska'« »Mušenik/Mošenik. AS, 61 /CT. Mušenik. PangrazMushenik'in 'Casper Moshenik'-'Marina Musceniza'in 'Neška Musheniza'« »Nagornik/Nagernik. 'Nagornik'in 'Nagorniza'« »Najbrž. AS, 61/BT Podpeca. 'Lucas Neibersch'in 'Maria Naeiberschiza'« »Najevnik/Najovnik. AS, 61/C2: Ludranski vrh. Primos Najemnigg'in 'Naiemniza'« »Navršnik/Naveršnik. AS, 61/CT Podpeca. 'Nauerschneg'in 'Naverschniza'«. SP, 929: navrh nepravi predi, z rod. mestov. prostor. »Osojnik. AS, 61/B2: Bistra. 'Hanshe Ossoinigg'in 'Maria Ossoinza'« »Pečnik. Pieznik', 'Peznik'in Pezniza'« »Permanšek.AS, 62/A2: Ludranski vrh. Permanschek' in Permanschag' in Permanshiza'« »Petek. AS, 61/C1: Podpeca. Peti k'in Petkoviza'«. SP, 1094: Petek, oseb. i.; Petkovka ž, oseb. i. »Pik (v Javorju), Pikovo (v Podpeci), Piko (v Črni). AS, 61/CT Podpeca. Piko' in Pikoviza'« »Pistotnik. AS, 61/B2: Bistra. Pustottnig'in 'Maria Pustottnza'« »Plaznik. AS, 61/B2: Bistra. Plašni k'in Plasniza'« »Podbrsnik/Podvrsnik. AS, 61/C2: Ludranski vrh. Poduerschnig'in Podvverschniza'« »Podkrižnik. AS, 62/A2: Javorje. Pot Kreshnik'in Podkerschnig'in Podkrischniza'« ^■i - ^dl+- & 'IlSJ Lj^ v? 4^ i V* 'l ^ ^ J/ !Y >f V 'M ’XX 5f ' sr y X ' yf J/ 5f X M* X X 3f ^ 9/ 3f X X Jf > fsth*- -^l-K' J/ j/ Jf X X 9f X CumJ^liA*. 'V*^4 - ™^" JPtU tdn Wo Vi?«* ^ n Mjjf_ + c<«»4r&4< Itiutrs, & iu^ri ■tp C“w fpeJU- - V4t€ " s£Q'<«/ >f X - 5f J/ jr Jf X V J/ J/ 3V j/ Jf 9V 3/ J/ X Jf >V 3/ , y Jf X s-f /z C^jm-— ^Ul.. - . y J/ X J X X * ^tio £1^ - J v > ■ xV =r . v Jf - li s-r ,.- + C«m _ŽS^>*V fcia^lL^a. -.: :.: . .«.'•'•••.{•: E- iz | .. L. • ■ . ■ J: X . .r. .. »Podovšovnik/Podolševnik. AS, 60/C2: Podolševa. 'Podoushounig'in 'Podoushouniza'«. SR 1037: Olševa ... »Pudgar. AS, 61/C2: Pudgarsko. 'Pudgar'in 'Pudgarza'« «Rezman. AS,61/C2: Črna. 'Thomas Resman'in 'Elizabetha Resmaniza'« »Robnik. AS, 60/C2, Podolševa. 'LaurentiRobnik', 'Robniza'«. SR 1372: Robnik..., Robnica ... »S m rečni k. 'Smrezhnig' in 'Smrezhnza'« »Srebre. AS, 62/A1: Javorje. 'Leonard Srebre'in 'Srebreciza'«. SR 1482: srebre /žival s srebrnkasto dlako/ »Stane. AS, 61/C2: Ludranski vrh. 'Mathia Stanne'in 'Spella Stanetshiza'«. SR 1486: Stane ... Stana ... oseb. i. »Šepul. AS, 6 7/82: Črna. 'SchepuTin 'Katharina Schepuliza'« »Štrcel. 'Blasi Sterzell'in 'Marina Sterzlinka'«. SR 1541: štrcelj. »Štoparjevo. Stopar. AS, 61/BI:Podpeca. 'Stopar'in 'Uršula Stopariza'«. SR 1496: Stopar... oseb. i., Štoparica ... ž, oseb. i. »Šumel/Šumev. AS,61/A2: Koprivna. 'Juri Schumell'in 'Schumelka'« »Terce. 'Alexi Terzhei', 'Tertschiza'in 'Tersheriza'« »Verdel. Verdev.AS, 60/C1: Koprivna. 'Mathia War deli'in 'VVardeliza'« »Vresk. AS, 61/C2: Pudgarsko. 'Jera Vriskaviza'« »Žačen. AS, 61/C1: Podpeca. 'Jerne Satschen'in 'Sachchenka'«. c) Ugotovitve Imena in priimki / domača imena so slovenski. Izjema je v tem gradivu priimek Ratih/Ratoh. V BKČ je zapisan: »Thomas Rattich« in »Josepha Rottich. Med slovenskimi priimki / domačimi imeni so nekateri glasovno prirejeni večinoma po nemških izrazih. Takšni priimki so:0 VVrizman, Zvvelffer, Cummer, Feimut, Gutounik, Hober, Klaus, Clozer, Kraut, Ressman, Schumell,Terzhei, VVardell, Satschen ... V BKČ so zapisani naslednji priimki / domača imena za moške in ženske, ki jih vsebuje tudi SR 2001: Božič - Božička (382), Mlinar - Mlinar(i)ca (875), Robnik - Robnica (1372) in Stopar - Štoparica (1496). Naj poudarim: šele SP 2001 uvaja v knjižno normo slovenske ljudske oblike ženskih priimkov (ne pa tudi domačih imen), ki se jih je držal slabšalni pomen. Doslej seje knjižna raba opirala le na slovansko končniško obrazilo za ženske oblike priimkov: Stopar-jeva, Robni kova, Mlinarjeva,... ki poudarjeno izražajo svojino, lastnino, pripadnost. - Od sedanje oblike in rabe, normativno določene s sodobnim SR 2001, odstopajo naslednje (narečne) oblike ženskih priimkov, zapisanih v BKČ: Godec - Godezhina: SR 601: Godec - Godčevka Jessenik - Jesseniza: SR 720: Jesenko ... Kness - Knessiza: SR 756: Knez - Knezovka “ l/y — A J7 v d? ' 7^ 3f |>f,. 3f !^. X dV X l/oc^n^ — Čpyim$' Jllun n'— ^ - XI X. kf kr CW7 y. X,. :M X. x j§f "M C«w &<^ . . _ 3/ «?r 4f 'X,: LX '■thtj) ilb*d*',>f ^L- čitM - 1yi7CW- _ *' (M-rr\ Jjl čM&~ _ 1/5t (hj7 _ <4^ J^&btetcJl — Ocm 4jgunji — $f^yi/UM*A $?t£tn xJj/(" Cujn\ VšUnJL.' Ch*. —-^ ^U4 Ca. in £ . - \^mjtr€% v J t^fn l/oc&rJL ^ ; v v . txt'iir -rL... xAj 4lS n- :* '- V- i ;'^v ’- 0? >/ Jf" X X,: x; X >/ 3f -9f 3i’ X ■^v- X Sf J. Sf Jf M Sf : 3f ■■ X ■3f % > i>f. Jf X X v i^v X X. Jf: JV 3/ 5f #/ X v X ■ - . B - i . ' . k.ifB*!i ... X •f' -X, / ,4Ci. K X- * ■ ^ Jf \P: fr^l; q/! - * fi • 7, ;• ' ’ . V -r * f Jr X '3/ 3j- s. X -X ■ ^ Jf if dC X i|.: -X Jf -X 3f >f S Kogalnik- Kogelniza: SP, 759: Kog, zem. i., Kogovčan, Kogovčanka, ...Kogovšek Peter Koss in Cosinia in Cossiniza: SP, 780: Kos,... Kosovka... Krainz in Kranizka: SP, 786: Kranjc - Kranjčevka ... Juri Cumrner in Cumrinia: SP, 801: Kumer- Kumrovka ... Lukas Lamprecht in Marinka Lamprezhiza: SP, 809: Lampret - Lampretovka ... Mrak in Mrakuiza: SP, 886: Mrak - Mrakovka ... Petik in Petkoviza: SP, 1094: Petek - Petkovka ... Aktualne oblike ženskih priimkov, normativno določene s SP, so izpeljane s končniškim obrazilom -ovka, medtem ko imajo v BKČ končniška obrazila -inia, -iza, -(ič/in)ka. - Slovenski priimki, za katere pozna SP le občna imena in osnovno obliko pridevnika (Razumljivo, saj SP ni pregled slovenskih priimkov in njihovih možnih oblik!), so: Barbara VVrinovka: SP, 392: brinovka /ptič/ VVuriak in VVuriakoviza: SP, 399: burja ... Zshemernik in Tschemerniza: SP, 426: čemernež - čemernica ... Gobizhniza: SP, 601: Gobec..., gobičast... Hleunigk in Hleuniza, SP: 645: hlev ..., hlevar, -ica ..., hleven ... Hlipouzhnik in Hlipouzhniza: SP, 645: hlipavica ... Lucas Hudei in Martha Hudeika: SP, 654: hud... Georgius Jekell in Alenka Jakelinka: SP, 718: jeklen,... jeklo,... Kauniza: SP, 730: kalen, ...kalno ... Juri Mraulak in Mraulakhina in Mrauliza: SP, 887: mravlja (-ica) Nauerschneg in Naver-schniza: SP, 929: navrh ... Hanshe Ossoinigg in Maria Ossoinza: SP, 1057: osojen ... Plasnik in Plasniza: SP, 1107: plaz(nica)... Poduerschnig in Podvverschniza: SP, 1679: vršen ... Pot Kreshnik in Podkerschnig in Podkrischniza: SP, 1122: podkrižati... Smrezhnig in Smrezhnza: SP, 1448: smrečen ... redk. Leonard Srebre in Srebreciza: SP, 1482: srebre/žival s srebrnkasto dlako/ ... Izpeljava ženskih oblik priimkov v BKČ v primerjavi s knjižno normo kaže na odstopanja. Do le-tega prihaja v večini primerov, razen v izpeljavah že navedenih priimkov: Božička, Mlinar(i)ca, Robnica in Štoparica. Knjižna raba, SP: Ljudska, narečna raba in KBOČ: Godčevka Petkovka Godezhina Petkoviza Lampretovka Lamprezhiza Cosinia Cumrinia. Kosovka Kumrovka fbnjb: Admitituž-r - Vr^A ScUkt „ : v-tSjttl h? civm, yt' Lu^cia* ihx^tw25 ;;v " / j,, / /iu^f c4ivff Uf 1:;:'.Sw<*:.:Vf<. ^■iliftll ' Aij^ Jiuchsč A$y$, olm, tyc -5fc^ . AroiA- &cLu&to#t&na- CtUrU ftuM&*. fanurjUtek^ -WtA jUv^L/^efi: h T^l“" *' - ‘ - h Ib 'h » ^Svr Ctt*. tyc - tžvpL*,: ^trm ..S < cČmiiMPS*'#- jr^- Pozornosti vredna je tudi primerjava med knjižno normo za ime Kranjčevka, medtem ko ima rokopis obliko Kranizka. Oblike za ženska imena so v BKČ starejše, predvsem pa izrazite s svojo sporočilno vrednostjo. Ženskih oseb ne označijo s svojilno obliko ali izpeljanko iz nje pri priimkih za moške -ova (npr. Božič-eva, Božič-evka, a tudi Božička, kot je že v BKČ - VVoshizka), in na ženski poudarijo njeno osebnostno samostojnost; morda so tudi starejše, vsekakor pa žive v narečju še danes kot navedene izpeljanke. Bodoča raziskava naj osvetli tudi to vprašanje. 5. Zaključek Tristo let mineva od časa, ko so bili vpisani zadnji darovi, dajatve in priimki darovalcev ter podpornikov katoliške obnove v Črni na Koroškem in njeni širši okolici. V čast in ponos si smemo šteti, da je naš košček domovine obdržal navezo z dogajanjem in duhom časa - baročnega sloga - v osrednji Sloveniji pred stoletji ter zapustil opazno kulturno in civilizacijsko sled v razvoju slovenskega naroda. Ni vseeno, da v sodobnem Atlasu Slovenije moremo najti dve tretjini priimkov / domačih in krajevnih imen v Črni na Koroškem in njeni širši okolici, saj najbolj neposredno izpričujejo zvezo med jezikom naroda in zemljo, ki jih preživlja in jim je prostor doma; tudi ni nepomembno, da ženske oblike priimkov, ki jih navaja BKČ - Božička, Mlinarica, Robnica, Štoparica-, uvaja SP, 2001, kot primere splošno slovenskih ljudskih poimenovanj, ki doslej niso bile uvedene v knjižno normo; tudi ni nepomembno, da je slovenščina v »Priprošnji« primerljiva s slovenščino v pridigah J. Svetokriškega, takrat najuglednejšega slovenskega avtorja. Če skozi te podatke pogledamo na zgodovino Mežiške doline, moremo ugotoviti, da ni slovensko obrobje. Po analogiji s poimenovanji podobnih dokumentov drugod v Sloveniji, smemo tudi Bratovščinsko knjigo iz Črne na Koroškem (1633-1707) imenovati Črnjanski rokopis. ^Letnica 1707 označuje zadnji vpis dajatev pri darovalcih: Gregoriy Wissternik, Joanis Ossoinik, Juri Klaus, +Oswald VVoshitsch, Georgiy Plasnigg, Jacob Satshen. ■ jftjruU n&rlA » ^^5 ^ ^ ^ t/#<': ‘f' Jammk/Uj jfUrU WM*n*Z*-. ^Yy%v'. ^•gr* ^"^5 JLat-ZCdiu'**.-. ivfl \TrUvj • ti 1%%?^ i’t$i‘gf ClL ^ ^ ^Vv.tUft&KA- j t m ■ y&> J2ldU tCtfdjb ciTkt: S^dhiutL. ^jtutiHM Oi ■ dd-^M Lujffa+i ^ iti V«: cdgv&i*.. du-UJ- S?lAsffli_ yttp- Srt ®A^ - ..fG,'