Izhaja vsak čotrtek ('ena mu jo 6 K na loto. fZa Nemčijo o K. za Ameriko in druge tujo državo 7 K.) — Posamezno štovflko so snodaiajo po 10 vinarjev ------- .
Spisi in dopisi so pošil jajo: 1'rodmštvu „Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjova ulica. Naročnina, roklamaoije in in-serati pa^ Upravništvu „Pomoljuha*. — Ljubljana. Kopitarjeva ulica ——
Leto XXXI.
Oferekovalcem kmet-skega stanu»
V seji državnega zbora 23. januarja je imel poslanec Jarc govor, zaradi katerega ga je dunajsko židovsko časopisje, ki pozna tiste, ki jedo, ne pa tistih, ki pridelujejo, estro napadlo. Govor priobčujemo po stenografičnem zapisniku (slovenski): Ni ga naroda v tej državi, ki bi s toliko ne-strpeostjo pričakoval, da mu usoda podeli zopet težko zaželjeni mir, kot jugoslovanski »arod. Ni ga naroda, ki bi bil v tej vojski doprinesel državi in vladarju toliko žrtev kakor naš narod. Gospoda! Nemštvo govori o svojih velikih žrtvah v tej vojski. V čigavem ozemlju pa je divjala vojska? Ali ni bila to — če izvzamem Galicijo in Bukovino — naša jugoslovanska zemlja? Vojska je zadala našemu narodu tako težke »ane, da dvomim, da bi se mogle, v doslednem času zaceliti.
[Nemški.) Visoka zbornica! Ni ga stanu, ki bi tako hrepenel po miru kakor kmeiski stan. (Res je!) Trepetaje gledajo žene, starci in otroci v Brest-Litovski, ke-d;ij aapoči trenutek, ko bodo zopet pozdravili v zapuščeni hiši očete, brate in sinove. Saj ni večjega nasprotja, kakor je med mečem in plugom. Nobene panoge našega gospodarstva ni vojska tako opustošila kakor kmetijstvo. Mirno lahko trdim, da ni noben drug stan moral toliko žrtvovati kakor k m e t s k i.
Gospoda! Kaj je napravila vojska iz kmeta? Njegova zemlja, njegovi polni sked-"ji, polni hlevi — to je bil njegov ponos pred vojsko. Kaj mora videli sedaj, ako se vrne iz strelskega jarka na dopust? Njegova družina se bori z zadnjo silo, da pridela živež — brez «omoči od oblastev in države, z a katero je tn o r a 1 kmet vse dati, svojo živino in svoje pridelke. Vsa
prostost mu je vzeta in prisojene so mu samo odredbe, ukazi in kazni. Obenem vidi mož, ko pride s fronte, kako slabo gospodari vojaštvo s pridelki, ki mu jih je odvzelo. Vidi kako poginjajo v zbirališčih konji in živina, ki bi jih tako nujno rabil; vidi na stotine vagonov zmrznjenega krompirja, ki so mu ga vzeli, da ga niti za seme ni ostalo; vidi, kako kali žito po skladiščih, da postane nerabno za živež. In če hoče kupiti obleko ali čevlje, petrolej ali sladkor, mora vedoma prestopiti ukaze in od trgovca do trgovca krošnjariti s skrito moko, da sploh dobi, kar rabi. Vse te razmere so uničile v našem kmetu to, kar se je najvišje cenilo, njegovo zaupanje do dr žavne oblasti, njegovo vero v pravičnost sodišč, (Medklici,)
To pa še ni vse. Kot kmeiski zastopnik nimam dovolj besedi, da ožigosam drzno igro, ki jo je igrala vlada ob zadnjem delavskem štrajku s kmetom. (Čujte!) V 1 a-da se je pogodila z dclavci na stroške kmetov, na stroške trpečih žena in otrok in o m a g u j o-č i h starcev. (Pritrjevanje.] Javnost ima vtis, kakor bi bila vlada s tem pritrdila očitkom proti kmetu, češ da je požeruh in oderuh. Govori se, da se pripravlja nov pritisk na kmeta. Mi kmeiski poslanci — mislim da govorim lahko v imenu vseh — odklanjamo za ta slučaj vso odgovornost za dogodke, ki utegnejo priti, (Živahno odobravanje in ploskanje.) Če si bo kmet-ska nevolja poiskala duška, če se ponovijo slučaji kakor v Ptuju, ne bomo mogli kmetov pomirjevati, ker smo prepričani, da porneniajo zadnje odredbe hudo krivico krnetskemu stanu.
Dokazati hočem, da je bil z zadnjimi odredbami glede množine žita na glavo kmet bolj prikrajšan kakor meščan. Množina se je skrčila za. delavce na kmetih od 2100 gramov na teden na 1575 gramov, za težake od 2565 gramov na 2000 gramov. Ker dajejo kmetski mlini kvečjemu 80%
moke, ostane moke za kmeta samo 1260 oziroma 1850 gramov, to je 200 gramov manj kakor po mestih. (Medklici.) Te razmere se ne morejo vzdržati. Če ostane ta odredba in če se še mlini zapro, bo nastal med kmeti vihar. Gospoda ne pozna kmetskih razmer. Kako more sicer misliti, da bo delal ob taki mali porciji kmet od zore do mraka. Če to ostane, bo delal kmet kakor dclavci po mestih, 8—10 ur na dan in naj skrbi vlada za to, kdo bo prideloval živež.
Še slabše kakor kmetom samim, se godi tistim, ki stanujejo na kmetih i n m o r a j o moko kupovati, to so kajžarji in kmetski obrtniki. Ti ne dobe niti petine tega, ka • je določenega. Poznam kraje, kjer žc p,, tedne (klici: Po mesece) niso dobili moke. Vlada se ozira najbolj na tiste, ki največ kriče, vlada daje najprej tistim hrane, od katerih se najbolj boji revolucije. Kdor ne dela v Avstriji revolucije, ta zaostane — to vemo po izkušnjah zadnjih dni. Krivo je temu, ker je naročeno podružnicam žitno-prometnega zavoda, naj skrbi najprej za mesta in industrialne kraje, potem šele za ostalo deželo.
Posebno poglavje je preskrba z mesom. Kmet mora mesta in vojaštvo preskrbovati z mesom, sam ga pa ne dobi, ker skrbe aprovizacijski odbori najprej za mesta. Kaj naj da poleti koscem jesti, ako ne dobi mesa?
Gospoda! Kmet ni kriv, da je vsled pomanjkanja živeža nastal še večji prepad med deželo in mesti in da se začenja razredni boj!
Kmet — oderuh? Gospodje, ali je kaj bolj neumnega, kakor način določevanja cen za kmetijske pridelke? Za vse obrtne izdelke se določi cena tako, da se določijo proizvajalni stroški in pribije primeren dobiček, samo za kmetske pridelke se ukazujejo cene od zelene mize. Primerjajmo, za koliko so se podražili kmetski pridelki
H
in za koliko obrtni! Pšenica pred vojsko 24 K, danes 42 K, torej 75% več, rž 18 K ' 50 v., sedaj 42 K, 97%. Kaj pa stane obleka? Prej 50 K, danes 400 K, črevlji prej 20 kron, danes 100 K. Kar kmet rabi, mora plačevati za 500—1000 odstotkov draže, sam pa ne dobi niti 100 odstotkov več. Ali je torej kmet oderuh?
Druga ravno tako neumna trditev: kmet — požeruh? »Nova Prcša« je pisala nedavno, da imajo kmetje pri nas dovolj žita in kruha, da ga pa krmijo živini in na skrivnem prodajajo in da kmetje moko zapravljajo, ker ni nadzorstvo mlinov dovolj strogo. Kaj je bila posledica? Ker je vlada pritiskala na Ogrsko, naj pomaga z žitom, je odgovoril »Pester Lloyd« z ozirom na gorenji članek, da ne smemo zahtevati, da Ogrska trpi zaradi tega, ker vlada pri nas tak nered. (Čujte! Čujte!) Čudno me je dirnilo, da se je dr. Adler včeraj norčeval iz besede samopreskrbovalci. Dr. Adler ne pozna kmetove duše, on ne ve, da je kmet navezan na grudo in da hoče pridržati pravico do svojih pridelkov, kakor se brani delavec, da vojaštvo razpolaga z njegovo delavno močjo.
Gospoda! Sedanja lakota je najboljši dokaz medsebojne zveze industrije in kmetijstva. To je zlasti vojaštvo prepozno spoznalo. Skrbelo je pač za strelivo, zidali so nove tovarne, oproščali delavce, pozabili pa so skrbeli za to, da se več pridela. (Tako je!) Mi smo ob pravem času svarili. Zahtevali smo, naj se skrbi za semena, umetna gnojila, naj se jemlje manj živine — manj živine je manj pridelka! — naj kmeta bolj oprcščajo vojaške službe. Kaj se je zgodilo? Nič! (Medklici.)
Vlada si ni bila na jasnem, kako je nazadoval pri nas pridelek. Od začetka vojske do 1. 1916. je bilo 12 odstotkov zemlje manj obdelane (Čujte! Čujte!), 1. 1917, še manj. To pomen ja samo po sebi 4 milijone stotov žita manj, to pomenja manj kruha za 4 milijone ljudi v Avstriji (Čujte! Čujte!) Pridelek ie pa bil tudi sam slabši. L. 1916. in 1917. smo pridelali komaj polovico tega kakor pred vojsko, prej 43 milijonov stotov žita, sedaj komaj 21 milijonov, tako da ni vsled slabega pridelka kruha za polovico ljudi v Avstriji. Kdo je torej kriv, da ni kruha? Ali kmet, ker zapravlja ali vlada, ki ni skrbela, da več pridelamo. Kako pa naj dela tudi kmet z veseljem, ko vidi, da dobi on od vojaštva za oves 30 K, njegov ogrski sosed pa 40 K, za seno 23 K. oni 34 K, za živino povprek 2 K 80 v., oni 5 K 40 v.?
Živelo se je tja v en dan. Minister za prehrano je vse tajil in skrival. Vpraševali smo; Kako je z Rumitnijo, z Ogrsko, kako s plenom v Italiji? Nikdar ni bilo pravega odgovora.
Ostaja samo en izhod: nagel mirovni sklep, splošni mir. Bil bi zločin, ako bi se vsled Černinove krivde mir z Rusijo sklenil prepozno ali sploh rje, Eno spoznanje bo ostalo v ljudstvu Vsled sedanjih razmer: Kako nesrečno je gospodar:Ivo madništva in vojaštva, ki je povzročilo vse gorje. Mi se zavedamo resnosti trenutka. Mi vemo, da 9« bo ka • n'Evi,;6p* ižjirghiertUa'. Samoodločba narodov, trka na vrala, o kateri je oisal Fischhöf, üsi:i:>ö\ itd; •••:л1"кс ljudske • 2i
stranke, I. 1869,: Kako ti v Avstriji izgledalo popolnoma drugače, kjer je samoodločba narodov nemogoča, ker je nemško gospostvo uveljavljeno kot načelo.« V uri stiske so spoznali narodi sami sebe. Tudi jugoslovanski narod se je zavedel, čuti se dozorel in goden, da ga je treba priznati. Jugoslovanski narod hoče biti enakopraven med enakopravnimi. Da se to zgodi, je treba da se čim prej uresniči dvoje: svetovni mir in demokratična preosnova naše države. (Živahno odobravanje in ploskanje,)
jugoslavija.
Jugoslovani — en narod. Naši nasprotniki — Nemci in Mažari — pripovedujejo in pišejo, da Slovenci, Hrvati in Srbi nikakor ne spadamo skupaj, ker smo si med seboj različni narodi. Dokaz za to, ker govorimo različne jezike. Najprvo bodi povedano, da se srbski in hrvateki jezik v govorici sploh nc razločujeta, le da pri pisavi rabijo. Srbi drugačne črke (tak oz v.mo cirilico), Hrvatje pa naše navadne črke (latinico). Hrvatski jezik pa je tudi od slovenskega tako malo oddaljen, da se Hrvat in Slovencc popolnoma dobro razumeta in se tudi ne more natančno določiti, kje ravno cla slovenski jezik prehaja v hrvatskega. Kajti na eni strani je že v belokranjskem jeziku veliko hrvatskega, dasi jih štejemo med Slovence, na drugi strani pa je tudi v hrvatskem- jeziku, kakor gii govore proti Zagrebuy toliko slovenskega, da bi ondotne Hrvate lahko imeli še za Slovence," dasi se samt! med Hrvate štejejo. Upravičeno torej lahko " trdimo, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en in isti narod, ki govori en in isti jezik v dveh raznih narečjih. Ravno isto lahko opažamo pri drugih narodih, na primer pri Nemcih. Kočevarji in severni Nemci govorijo med seboj tako različen jezik, da se niti razumeti nc morejo med seboj, in vendar ni nikogar, ki bi trdil, c.a Kočevarji niso Nemci. Slovensko narečje na eni strani in srbsko-hrvatsko na drugi strani pa sta si tako podobni, da z lahkoto drug drugega razumemo, torej tem bolj upravičeno trdimo, da smo en in isti narod. — Pa tudi zgodovina nam dokazuje isto. Jugoslovani — Slovsni so se prvotno imenovali so do srede šestega stoletja prebivali tam gori za Karpati, v naših krajih pa so bili v tistem času naselje^ ni Longobardi, ki so se pa krog leta 568. po Kristusovem rojstvu izselili v Italijo in ondi ustanovili svoje kraljestvo. Za njimi pa so prišli v naše kraje Sloveni, ki so se najprvo razširili po Balkanu, pa tudi po ogrski nižini, potem po naših krajih, po Štajerskem, gori do sedanje Nižje Avstrije, po Koroškem in po dravski dolini proti Tirolski, po Kranjskem, Goriškem, po beneški ravnini, na jugu pa do Adrije. To je bil vse en narod Slovcncv. Nesrečna ! zgodovina pa je raztrgala Slovene v več kosov, ki so velikokrat izgubili vsak stik med seboj in si tudi nadeli svoja 'imena: Bolgari, Srbi, Hrvatje, le mi Slovenci smo si ohranili prvotno ime. Pa dasiravno nas je krifta usoda raztrgala na f-n/.ne kose ih
nas določila pod vlado raznih, velikokrat med seboj si nasprotnih vladarjev, vendar nismo nikdar pozabili, da smo sinovi ene matere. In ni sedaj prvič, ko so se izjavili Slovenci, Hrvati in Srbi, da-hočejo skupaj v eno državo, pod enega vladarja habsburškega. O tem pa drugič.	,
Naši škofje za Jugoslavijo. Jugoslo- i vansko deklaracijo z dne 30. majnika leta 1917. sla tudi podpisala zagrebški nad-šof dr, Ante Bauer in škof na otoku K-rkti dr. Anton Mahnič.
Italijani so vedno imeli namen Jugoslovanom najlepši kos odtrgati in.: ga preklopiti Italiji, namreč Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo, celo kos Kranjske kot zaledje Trstu, in to brez ozira na to, da po teh krajih bivajo, z malimi izjemami, Jugoslovani. Toda sedaj so se njihove vroče želje že nekolike ohladile in že pišejo, da'bo treba te načrte nekoliko popraviti. Dobro vemo, da jih ni čut pravičnosti prignai do tega, temveč dVe. stvari, katerih pri najboljši in tudi iiaj-močnejši volji ne morejo prezreti. Prvič poraz njihove armade, ki še svojega ozemlja ni mogla braniti in obdržati«« in' misel na samoodločbo narodov, katero'je ^amerikanski predsednik Wilson • s tako silo vrgel med svet, da jc celo Italijanom razbila- njihove načrte. Nam je to zelo prav.-.
■ »A enega si ro dani vzsti: .prostost», delati za svoj narod. Vse drugo naj imajo, metli-naj1 pustijo delo. Dokler-fc'icftw mpgel in bo že dih v mojih prsih in glas; na- ffid-jeni ;e::i.ku, ne bom miroval, Saj vidiš'» prijatelj, koliko' tlela ntis' š.ei Čaka.«' Такоф gÖVoril dr? Krek svtojeiittr ^ftjžitcšfu, je spomnil na žalostni razdor v-SvLV S.^bii po'2 sfiftd ftza&ružirl '" WgaftteaeCjiy -Vsled' ka-te •> t rega-je -moral pokojni doktor toliko trp-Hi. i
—I.J___:_________:________:___:_____Јл.... ____л-
■ ■	,.... ...	,.,.. . t ■■	, ; Д/Л,..|
ШШ	krvi-
i Mi -Šleveiičtt' pMesl'«j
——: ^
Pregled p©-
Državni zbor ni sklenil nič odločilnega. Važno jc to, da je minister za jav-im-i dela predložil zbornici zakonski načrtiu električnem gospodarstvu, ki naj bi '"pospeševal čim večjo izrabo vodnih sil s!«i elekrično silo, kar bo tudi država podpi' rala z denarjem in drugimi ugodnostmi.! Drugače so razpravljali predvsem o'dr-' žavnem proračunu, vmes pa je1 Seidler kM« cal k sebi klub za klubom in jih prosihtraf' nazadnje vendar glasujejo za njegov pro-i račun. Nemci so to obljubili pod pogojem,'! da dobe nemško okrožno sodišče v ТгиИ novem. Seidler je pritrdil. Seveda je s to»«-' odbil od sebe Čehe, JugosldVane; UkW-! jince in tudi — Poljake, ki že itak niso bili zadovoljni z Seidlerjcm, Tako je SeidlW1-! z Nemci vred ostal v manjšini. Moral'i"; odstopiti, ker so vsi Slovani izjavili, njemu ne dovolijo davkov, - Cesar je SižSo!»1 Jerja sicer postavil nazaj —> menda zvftnf ker so Poljaki obljubili, dä bodo glasovali za dvaniesečen proračun'—, ä mi veinen da nobena taka vlada, kot je Seidlerjevrt",' nc bo imela zaupanja pri slovanskih näW
Jih _ kvečjemu kupljenega — in da se
zato tudi ne bo mogla trajno držati, do-Icle nc osreči Avstrije druga ustava, ki bo dala vsem narodom enake pravice.
Najvažnejši klubi v avstrijski zbornici so tile: izmed Slovanov so Čehi združeni v »Češkem svazu« (94 posl.), Jugoslovani v »Jugoslovanskem klubu« (30 poslancev), Poljaki pa imajo 79 poslancev. Njih najmočnejši klub je »Poljsko kolo«. Ukrajinci nastopajo kot »Ukrajinska parlamentarna zveza«. Izmed Nemcev štejejo nemški nacionalci 100 poslancev in enega ^osta, krščanski socialci 67 posl., Vsenemci tri, nemški socialni demokrat je 40 posl. n 2 gosta. Nemški nacionalci, krščanski socialisti in Vsenemci nastopajo skupno v >Z'»ezi nemško-narodnih strank«. Smer lajejo Vsenemci. Poleg teh imamo še 14 talijanskih in 5 rumunskih poslancev.
Hrvatski sabor zboruje. Razpravljali io samo o interpelacijah ;.n raznih pri-ožhah.
Ogrska je v rokah framasonov, kakor epo opisuje »Slovenec«. Vir vse ogrske Hjlitike so framasonske lože, katerih člani
0	bili in so še sedaj vsi veliki ogrski po-itiki ter ministri. Njih »zadnji cilj je že nan, antikristova svetovna republika, iližnji cilj vsake posamezne državne (fra-nasonske) organizacije je, svojo deželo premeniti, oziroma jo ohraniti kot frama-onsko demokratično republiko.« Iz tega iam je umljivo, zakaj imajo na Ogrskem ako veliko besedo ravno iidje, ki so naj-ujši prostozidarji, in njih časopisje; ra-umljiv nain je boj proti sv. Cerkvi s proti-.rščanskimi postavami glede šole, zakona td.; istotako boj proti kroni in Avstriji ploh z zahtevami po gospodarski neodvis-osft in po lastni državi. — Ogrski državni bor jc pretekli teden razpravljal skoro amo o vladnem programu. Pretežna ve-Ina je navdušena zanj. — Stranke na Ogr-cem se družijo: Ogrska ljudska stranka
1	Krščansko-socialna stranka ste se zdru-ili v »Krščansko-socialno ljudsko stran-o.« Njih program je ogrska narodna potika po katoliških načelih. Dve drugi tranki pa ste se združili v Wekerlovi Oseminštiridesetovski ustavni stranki«. - Nnše deklaracije se boje Mažari ravno iko kot Nemci, Policija v Reki zasleduje ste. ki so jo podpisali.
Veliko Poljsko hočejo ruski Poljaki, iti mora v vsakem oziru popolnoma ne-dvisna od vsake druge države, imeti mo-i dober kos morja, obsega naj pa vse arode, ki bivajo na zemlji nekdanje Polj-te, in ti narodi naj bi bili federativno iruženi v Veliki Poljski. Avstrijski Po-aki so s tem zadovoljni, zato delajo za
Ilriklopitev Galicije k Poljski. Ukrajinci 0 o tem nočejo ničesar slišati. Imajo pač alostne izkušnje iz preteklosti in seda-josti glede Poljakov!
Dru«Je konference mednarodne kat. 'nije v Curihn sc je udeležilo okrog 50 astopnikov iz 9 različnih držav. Z odo-ravanjem so sprejeli mirovno noto sv. četa z dne 1, avg. 1917 in so ugovarjali roti temu, da marsikje pačijo papeževa rizidevanja za mir in stavijo papežu za-rekc, da ne more prosto občevati s ka-obč-tni. Nadalje so priporočali, naj so po aznih deželah ustanove kat, mednarodno-
pravni odbori v ta namen, da bodo pomagali obnoviti in razširiti mednarodno pravo na krščanski podlagi. Sprejeli so tudi več resolucij, ki se tičejo delavskega in kmetskega stanu po vojski. Slednjič so sklenili, da bodo v kraju, kjer se bodo vršila splošna mirovna pogajanja, ustanovili za čas pogajanj stalno poslovalnico mednarodne kat. Unijo, vlade vojujočih se držav pa bodo naprosili, naj dodele svojim mirovnim delegatom tudi izvedenca za kat. cerkvena vprašanja.
Na Nemškem so zmagali generali. Na način, ki je lasten le militarizmu, so brezobzirno zatrli delavske stavke, štrli pa niso src, ki še bolj hlepe po miru, svobodi in demokratični vladi. Kdo more še ugovarjati, kar je pisala »Arbeiter Zeitung:« Če sme ententina želja po nadvladi po treh in pol letih vnovič napovedati klanje, so za to soodgovorni vladajoči sloji na Nemškem. Kajti ententa more mirovna pogajanja !e zato odklanjati, ker narodom še vedno lahko reče, da osrednje sile niso pripravljene za mir, ki bi bil za ententine narode sprejemljiv. Če bi se pojasnilo, da osrednje sile ničesar ne zahtevajo, kar bi moglo kršiti pravice in koristi ententinih narodov, potem bi nevolja narodov z vladami, ki nočejo mirovne razprave, prav hitro pomedla,« Ravno teh natančnih pojasnil, kakšen naj bo mir, pa na Nemškem še ni, kar so očitali Hert-lingu celo lastni poslanci; pa tudi volje ni za to, kar priča vlada, ki z delavci o miru sploh govoriti ni hotela.
Ententa se hoče še naprej vojskovati. Začetkom februarja so se zbrali v Versaju na Francoskem zastopniki Amerike, Anglije, Francije in Italije, da se posvetujejo, kako stoji njih stvar. Obravnavali so zadnje izjave našega ministra Černina in nemškega kanclerja Hertlinga ter izrekli, da se naši državniki s temi izjavami niso nič približali njihovim zahtevam glede miru. Zato so sklenili, da hočejo nadaljevati vojsko proti nam z največjo silo in z najtesnejšim skupnim sodelovanjem, in sicer bodo nadaljevali vojsko toliko časa, dokler naše države ne. izpremene svojih načel o miru tako, da bodo mogli z nami skleniti mir, ki bo res temeljil na načelih svobode in pravičnosti do vseh narodov. Glede medsebojnih zahtev so se menda popolnoma zedinili. Potemtakem še ne bo konec prelivanja krvi! Bog se nas usmili, od drugod ne bo rešitve! Žalibog, še vedno imajo preveliko moč tisti, o katerih je pred kratkim pisal sv. oče bavarskim škofom: Notranji bojazni in nemiru, s katerim napolnjuje naše srce dolga doba prežalostne vojne, se pridružuje še izkušnja, da je naš oporn'n za upostavo miru, ki je bil vendar izliv čistetfa stremljenja za splošno blaginjo. imel končno tak izid, kakršnega srno najmanj pričakovali; da, brezbožni ljudje so porabili ta opomin celo v to, da so vzbujali proti nam sovraštvo ljudstva, dočim smo hoteli dati vendar le dokaz naše ljubezni.«
Na Ruskem love boljševiki sapo z zadnjimi zdihljaji, t. j. s surovo silo in r.aj-krutejšimi odredbami. Te dni so proglasili, da se ruska ccikev loči od države, da je zaplenjeno cerkveno premoženje, da je odpravljena zasebna last zemlje. Bori se
z orožjem stranka proti stranki, trga se dežela od dežele, fronto zapušča četa za četo, celokupne armade ni več. Tako je vsa nekdanja carska Rusija v razsulu, da zraste iz razvalin nova demokratična zvezna Rusija.
Sibirija ima menda svoj državni ?bor (dumo) v Tomsku. Šteje 300 poslance\.
Delegacij zaenkrat še ne bodo sklicaV To je poročal načelnik avstrijske delegacije prelat Häuser, poslancu Staneku.
Svetovna vofska*
Z raznih bojišč ni kaj novega poročati. Pač sc vrše razne praske, bolj ali manj besni topovski boji, pa vse je te otipavanje, priprava za velike dogodke, ki so tem bliže, čim bolj se bliža pomlad. Mi pričakujemo na jugu velikih' dogodkov, Nemčija pa zaključuje svoje priprave za napac' na zahodu, kjer je sedaj težišče položaja, Amerikanci se gibljejo in že pošiljajo čete na evropsko bojišče, da bi kljub veliki oddaljenosti pripomogli našim sovražnikom k uspehu. Pošiljajo jim tudi živeža in bojnega materijala. Japonci se z mrzlično naglostjo oborožujejo na daljnem vzhodu, da bodo pri sklepanju miru zahtevali svoje plačilo. Ceho jim bodo najbrže plačali Rusi.
fflir se začenja.
Kamen se je utrgal in se pomika v dolino. Njegova pot je še dolga in ne vemo, kod se bo še vse ustavil, toda tako trdno se ne bo nikjer več prijel, kot se je držal dosedaj. Mir z Rusijo je dosežen. Dne 9, t. m. ob 2. uri zjutraj je bil podpisan mir z ukrajinsko državo — našo novo sosedo — in en dan pozneje je gospod Trockij naznanil v Brestu Litovskem, da je sklenil vso rusko armado poslati domov in jo raz-mobilizirati. S tem je seveda vojno stanje z Rusijo končano, dasi mirovna pogodba ni podpisana, ker se še v marsičem niso sporazumeli. Pač pa se bodo sedaj vlade med seboj naravnost dogovarjale, kako bi se zopet kakor hitro mogoče upostavili med nami ugodni politični in trgovski odnošaji. Treba bo tudi misliti na izmenjavo vojnih ujetnikov, ki obojestransko komaj čakajo, da vidijo zopet svoje drage domače!
Kako daleč pa smo še vsaj navidez od splošnega miru, so nam pokazali ravno dogodki preteklega tedna. Na Francoskem v Versaju je zboroval vrhovni vojni svet naših nasprotnikov, katerega so se udeležile Amerika, Francija. Anglija in Italija. Sklenili so, da nadaljujejo vojno z vsemi močmi, dokler ne dosežejo miru po načelih svobode, pravičnosti in spoštovanja pravic vseh narodov, V mirovnih pogojih grofa Černina in Hertlinga da ne vidijo nikakega zbliža-nja s svojimi zahtevami, za lepimi besedami da se baje skrivajo roparski osvoje-valni načrti, kar da so pokazala pogajanja v Brestu Litovskem. Kako je mogoče, da morejo ti sovražni nam državniki znova
81
hujskati svoje narode proti nam? Veliko krivdo nosijo naši vodilni državniki sami, ker ne povedo jasno in odločno, da ne marajo osvojitev, da priznajo vsem narodom, ne samo v tujih, ampak tudi v lastni državi enake pravice do samoodlo-čevanja, ireba je soglasnega sklepa vseh prijateljskih držav, ker drugače se nam po pravici lahko očita dvojna igra, če vodilni krogi v Nemčiji in Bolgariji še vedno snujejo vse mogoče načrte za razne osvojitve s tihim pritrjevanjem naših državnikov.
Le z jasno besedo prisilimo nam na sprotne dižavnike, da se pokažejo v pravi luči in potem smemo upati, da se vzbude tudi njihovi narodi, Jd hrepene ravnotako po miru, in zahtevajo od svoiih državnikov mir, ki bo slonel na pravičnosti in svobodi vseh narodov, rnalih in velikih. O tem naj bi razpravljali naši in nemški politiki in vojaški zastopniki v Berlinu. O teh posvetovanjih nam niso ničesar sporočili.
Kdaj vzide zarja svetovnega miru? Pač šele tedaj, kadar spoznajo vsi narodi temelje krščanstva, ki dajo vsem narodom enake pravice in zametavajo vsako suženjstvo. Samoodločba narodov in brez osvojitev, to je prvi predpogoj splošnega svetovnega miru!
Prvi korak storjen. Mir z veliko ukrajinsko državo in tudi z vso ostalo veliko Rusijo, je sklenjen. Dolgo časa se mirovna stvar ni hotela premakniti z mestaj in mučno je bilo čakati, kot je vsako negotovo čakanje mučno, a zdaj se je vendarle zganilo. Sicer je končni cilj še daleč, kajti Angleži in njihovi prijatelji zopet znova zatrjujejo, da ne odnehajo, a začetek je storjen, in kanen enkrat sprožen se ne bo več ustavil, tako upajmo.
Spominska knjiga c. in kr. pešpolka »Cesarjevič« št. 17. Naš domači polk namerava izdati veliko spominsko knjigo, v kateri naj bodo ovekovečena vsa junaštva hrabrih Kranjcev. Čisti dobiček te knjige je namenjen »vdovskemu, sirotinskemu in invalidskemu skladu« pešpolka. V knjigi naj bi bila natančno navedena kolikor mogoče vsa junaštva pešpolka in posameznikov. . Raditega se naprošajo vsi k polku spadajoči častniki in moštvo, kakor tudi rodbine padlih, pogrešanih, invalidov in ujetnikov, da dajo redakciji te knjige na razpolago ves materija!, ki ga imajo; predvsem dnevnike, posamezne notice, zanimive vojne poštne karte, poročila o hrabrosti častnikov in moštva, slike odlikovanih, padlih, invalidov, skupinske slike posameznih odelkov, slike iz fronte, risbe, karikature, nekrologe padlim častnikom, vojaške pesmi, spise o dogodkih na fronti, vojaške žaljivke in pregovore. Ves na razpolago dani materijal se pošlje pošiljatelju takoj nazaj. Kdor pa hoče vposlane stvari polku podariti, se vse hvaležno sprejme in pride v muzej polka. Vse pošiljatve naj se pošiljajo na poveljstvo nadomestnega bataljona št. 17 (redakcija spominke knjige) v Judenburgu, Štajersko.
Narodno-napredna stranka se je razšla in namesto nje je ustanovljena Slovenska 4»
demokratična stranka. Firma je ista, le ime je drugo. Izdajati je tudi začela svoj tednik »Domovina«. Po njih delih jih bomo sodili — stranko in njene liste.
Shod štajerskih Slovencev se je vršil dne 3. februarja v Borečih pri sv. Katarini. Ljudstvo jp, do skrajnosti ogorčeno radi preobilih rekvizicij in gospodarskega preganjanja od strani Nemcev, Edino rešitev vidi v samostojni jugoslovanski državi.
Slovenski kmetje so hoteli zborovati v Celju. Magistrat je shod prepovedal. Naših pravic zato ne bo preprečil, in našega klica po svobodi ne zadušil.
Grozne razmere na Goriškem, Poslanec dr, Gregorič je stavil na vlado vprašanje glede lakote ob Soči, Med drugim je tudi tole povedal (ljubljanski cenzuri povemo, da je bilo to natisnjeno že v »Slovencu«): Nc samo, da se ni nič popravilo ali obnovilo; še tisto, kar je ostalo po odhodu Lahov, je zdaj večinoma izginilo: tako pohištvo, podovi, tramovi itd. Ceste in ulice v Gorici so nekoliko osnažili, nemško gimnazijo popravljajo, drugega pa nič. Edino stanovanja za oficirje se prirejajo in v nje spravljajo pohištvo, kjer je najdejo. Zemlja je seveda še vsa v žicah in posuta z nevarnimi snovmi; vreme je poslalo nebo že tako krasno, da kar kliče na delo; toda nikjer nobene roke, ki bi se ganila. Gorica mi je napravila dosti bolj žalosten vtisek, nego začetkom decembra. Tudi glede aprovizacije se nič ne stori za ljudstvo. Brici. Kanalci, Tol.minci morajo od lakote poginiti. Vlada jim ne da ničesar in kar so imel', so jim pobrali naši. Na Laškem si ne smejo ničesar kupiti. Mnogi hodijo tja po koruzo, na povratku jim vse odvzamejo. Tako ne more iti dalje. Name napravlja cela stvar vtis, kol da so naše ljudstvo obsodili na smrt. Kdo si more to vladino nemarnost drugače tolmačiti. Jaz nameravam sklicati na posvet vse deželne poslance, da sklenemo eventualne korake pri samem cesarju, ker sem prepričan, da je cesarju pri srcu obnovitev naše dežele, samo on ne ve, kako se godi in kako se nič re dela. — Ali ne tiči za vsem tem morda kaj drugega? — Ljudstvo se seveda re more vrniti, ker nima ne strehe, ne živeža, ne orodja, ne živine, sploh ničesar. Tudi v mestu ni skoro nič ljudi, ker ni stanovanj in ne hrane.
Nasprotno pa v Celovcu jako dobro žive. Mesa se dobi, kolikor kdo hoče in sicer brez kart. Fižol je 1 kg po 1 K, le naskrivaj ga kmetje prodajajo po 2 K. Jajca so komad po 50 vin., enako tudi 1 1 mleka. Špeh je 14 K 1 kg, kruh je nekoliko dražji, a mnogo večji kot drugod. V Celovcu seveda bivajo Nemci,
Kaj so delali s poslancem Vukotifem ob začetku vojne. Pripovedoval je poslanec sam v državnem zboru, najhujše stvari je cenzura pobelila, a še to, kar je natisnjeno, je hudo, da se človeku lasje ježe. Zaprli so ga že pred izbruhom vojske in ga napravili odgovornega za zadržanje prebivalstva, Z zavezanimi očmi so ga peljali v trdnjavo Mamula. Najgrozncjši dan je bil, ko je bombardirala trdnjavo francoska mornarica. Zvezali so jih na rokah in nogah tako trdo, da se je pri mnogih pokazala kri. — To pa je le drobec jugoslovanskega trpljenja med vojsko.
Slovenski odbor za invalide, ki leže v praških bolnicah, se je ustanovil v Pragi. Ta odbor pobira denarne prispevke in potrebuje posebno še 50 nabiralcev prečita-nih slovenskih časopisov, katere bi pošiljali vsak teden na praške lazarete na naslov, ki jim ga pošlje odbor. Kdor se hoče žrtvovati za to domoljubno delo, nai se obrne na gosp. prof. Jos. Skrbinäek, Kräl, Vino-I hrady, Jungmannova 114.
/.a vračanje beguncev je izdana naredba. Pa kaj vse to pomaga, če pa mo4 rajo begunci na svojih razrušenih domovih stradati in lakote umirati. Zato opozarjamo begunce, naj se ne vračajo, ako ne; prineso s seboj živil. Vemo sicer, da morajo n, pr. begunci v Wagni silno velikot trpeti in stradati, toda dobro naj pred po-vratkom v domačijo premislijo, kako sef bodo mogli preživeti.
Papirnica Leykam, ki ima tudi v Vev-| čah tovarno, je dobila za svojo razrušeno tovarno v Podgori pri Gorici visoko od-i škodnino, dasi si je med vojsko nabrala mastnih milijonov. Poslanec Fon pripominja na to: Za tisoče ubogih beguncev, katerim je bilo doma vse premoženje in imetje porušeno, uničeno in požgano, in ki so živeii v zaledju borno in žalostno življenje, zanje država ni imela najmanjšega zneska, ki bi ga plačala na račun odškodnine. Milijone je ostala država dolžna dbn danes za vojne dajatve, tukaj je pa jakr.I bogati delniški družbi na podlagi jaku ■ dvomljive likvidacije posodila 3 in pol milijona kron,
Slavka v Trstu je prenehala. Delavcem so obljubili isto kar na Dunaju, Od obljub pa seveda delavci ne bodo siti, Ker ; so pa siti njihovi socijalnodemokraški vo- ! ditelji, ki sede v aprovizacijski komisiji, morajo biti seveda delavci tudi z obljuba- j mi zadovoljni. Upamo pa, da bo zdaj, ko je z Ukrajino sklenjen mir, vlada mogla j svoje obljube tudi držati.
Lakote je umrla v Trstu neka 55letna žena. Bila je sama v stanovanju. V sobi niso našli drugega, kot dve zarjaveli ponvi in par pesti listja.
Strašno divja jetika med Srbi v kraljevini in v Bosn). Rrižev pot hodi ta narod v teh groznih letih.
Tobak državi še največ nese. Čisti dobiček, ki ga bo letos imela država, je pro-računan na 336 milijonov kron. Čudno pa je, da državne železnice še vedno izkazujejo zgubo.
Državni dohodki se bodo letos (akole pomnožili: zvišanje tarifov na drž. železnicah 302 milijona, zvišani davek na vozne listke 30 mil., vinski davpk 90 mil., zvišani sladkorni davek 80 mil., davek na premog 180 mil., zvišani zemljiški davek^ 15 milijonov. Vsi ti milijončki pa bodo se-Ц veda kaj hitro izginili v nenasitno žrelofi vojnega moloha.
Tatviiie na železnicah sc tako množcil da bo že težko varno sploh še količkaj pošiljati po železnicah, kar diši po živili''-! tobaku ali drugih redkih potrebščinah.
Iz ruskega ujetništva pošiljata iskrene pozdrave in želita obenem tudi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem bravcem »Domoljuba« Fortunat Špenko iz Dola pri Ljubljani in Rudolf Mrak iz Mengša. — Dopisnica je bila pisana dne 6, novembra 1917.
Častne smrti za domovino je padel na tirolskem bojišču dne 11. junija 1917 Anton Klinkon, star 33 let iz Doij št. 27 pri Tolminu, podomače Blaž, Ranjen je bil v Karpatih, še hrom je bil prideljen na laško bojišče, kjer ga je zadela granata. Pokopan je na laški zemlji. Počivaj v miru!
V ruskem ujetništvu je umrl Janez Bevc iz Dobovca dne 27. marca 1917,
Kaj bo z Jeruzalemom? Kakor znano, je sveto mesto sedaj v angleških rokah. Menda mislijo Angleži proglasiti in obnoviti judovsko državo z glavnim mestom Jeruzalem. Vendar pa bi postalo to mesto mednarodna lastnina. Zopet drugi pa predlagajo, naj bi proglasili za jeruzalemskega kralja sedanjega belgijskega kralja Alberta, ker menda njegova rodovina izhaja iz rodu Bogomira Bujonskega, ki je leta 1099. v prvi križarski vojski iztrgal Jeruzalem iz mohamedanskih rok in so ga proglasili za jeruzalemskega kralja. Tega naslova Bogomir sicer ni prevzel, rekoč: »Ne bom nosil zlate krone tam, kjer je moj Odrešenik nosil trnjevo krono«. Imenoval se je pa »varih božjega groba«. Pač pa si je po Bogomirjevi smrti njegov brat Balduin I. privzel naslov jeruzalemskega kralja- Danes nosijo ta naslov avstrijski cesarji.
Klaverjev koledar za leto 1918. je razprodan. Istega ponatisniti v sedanjih težkih časih ni mogoče. Vsa dospela naročila bomo zaznamovali za koledar 1919 in istega poslali, ko bode gotov. — Družba sv. Petra Klaverja za afrikanske misijone, Ljubljana, Pred škofijo 8.
Nemška podmorska in zračna vojska je dosedaj uničila 14.120 življenj pri vojski neudeleženih mož, žena in otrok iz sovražnih držav.
Grozna lakota vlada menda v Petrogradu. Ker ni drugega mesa, sc za konjsko meso kar trgajo. Po mesnicah se do krvi tepo. Poleg lakote se širi bolezen, posebno legar.
Ruska socialnodemokraška vlada pa
kljub lakoti v Petrogradu nima nujnejših opravkov, kot da izdaja protiverske postave. Veronauk se odpravi iz šol, vsi državni prispevki za verstvo se črtajo ter plače duhovnikom ustavijo, samostanska premoženja se razlaste in postanejo ljudska lastnina. Drugim jemati in sebi žep polniti, na to se gospod Trockij in tovariši jako dobro razumejo. Menda popolnoma v smislu svobode, ki jo socijalni demokratje oznanjajo, vladajo ti gospodje le še z bajoneti in strojnimi puškami. O zlati čas zdaj Rusom pride!
Pravoslavna cerkev v Ru&iji, nad katero so se sedaj spravili boljševiki, šteje nad 50.000 duhovnikov, 800 samostanov s 60.000 redovniki in redovnicami.
Eno dobroto pa ima vendarle nova verska postava na Ruskem. Pravoslavna cerkev namreč ni trpela katoliške vere v Rusiji, in katoliška Cerkev je bila mnogokrat izpostavljena najbolj krutemu pre-
...... ...	Ktu.
ganjanju. Po novi verski postavi so vsa ve-roizpovedanja dovoljena in katoliška Cerkev ima velikanske polje, ki ga bo treba obdelati.
Anton Pakiž piše znancu: Prijelo me ie domotožje s tako silo, da me nazaj drži samo železna pest vojaške discipline in dolžnost pokornosti. Kako grenka, kako pusta si, o tuja dežela. Verjemi, pozabil sem že skoro, da sem kje cioma, da imarn še hišo, da imam še starše, ki me ljubijo. Da, pozabil in udal sem se v usodo tega življenja. Pa pride čas, pa pride dan, ko te prime domotožje z vso silo in te drži. Pa začneš premišljevati to in ono, kako je bilo včasih in kako je sedaj in tvoje srce postane žalostno in omaguie — pa pride morda pošta, tudi zate je par kartic, pa pozabiš vse in bereš enkrat, trikrat, in zopet se domisliš na svoje ljube in se zamisliš nazaj na pretekle čase, da ti pade pogostokrat karta iz rok, Pa se predramiš,"-pobereš in še enkrat prebereš. Pa slovenska kri nikdar ne fali in danes so me spet fantje spravili v boljšo voljo. Malo smo popili, malo popeli in spet je boljše. Iskrene pozdrave! — Anton.
V. K. nam piše: Večkrat prinašajo časniki žalostne novice o naših slovenskih dekletih, ki so bila včasih vzor drugim narodnostim. Danes se pa kaj takega sliši. Najbolj žalostno je to, da občujejo z drugimi narodnostmi, kot z Ogri in Nemci, našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki, ki nas hočejo na vsak način ugonobiti. Namesto da bi nesli hvalo o naših dekletih v svojo domovino, bodo z zaničevanjem o nas pripovedovali, kot sem i:;:: doživel, ko mi je neki Oger pripovedoval: Ko smo prišli tje na soško fronto, so bila vaša dekleta vse hvale vredna, ali sedaj so pa take postale, da se človek kar čudi, da je mogoča taka izprememba. Sram me je bilo, ko sem to čul. S strahom mi fantje tu na fronti mislimo na našo ljubo domovino, ki se okoli in okoli nahaja po sovražnikih obdana in jo hočejo uničiti. Namesto, da bi bil naš rod čil in zdrav, se pa še sani uničuje s to strašno kugo.
(Opomba uredništva: Mi dobro vemo, da so se slov. dekleta v ogromni večini izredno junaško držale, če pa je semtertja ta ali ona zašla, ne pade na rovaš vseh naših vrlih deklet. Zato naj bo V. K. potolažen in naj Odrom ne verjame preveč, ker imajo Ogri najmanj pravico soditi o poštenosti naših deklet. Veseli nas pa zelo, da je našim fantom na fronti res tako na srcu poštenost naših deklet in da jih tako boli. če kaj napačnega slišijo o njih.)
Vojaški pozdravi. Srčne pozdrave pošiljajo slovenski fantje z romunskega bojišča bravcem in bravkam »Domoljuba«: Jakob Naglič. Franc Oblak, Alojzij Mavsar. Jožef Nagode. Franc Jereb. Franc Sčukart. Jakob Hojan. Leopold Bizjak. Josip Rot. — Vsem dragim či-tateljem in čitateljicam Domoljsba«, vsem Slovenkam in Slovencem v dragi mi slovenski domovini pošiljamo prav prisrčne pozdrave iz visokih planin čez italijansko mejo pred mestom Asiago. Kari Novak. Alojzij Bulkovič, Franc Berk. — Pozdrave pošiljajo: Anton Stražar. Pavel Klopčič. Barlič Peter. Ošaben Janko. Joško Poznič. Janko Stegn. r. Lindič Anton. Vid Merhar.
Tržič. Dekliška Marijina družba je dne 3. februarja t. 1. slovesno obhajala dvajsetletnico svojega obstoja s primerno slavnostjo. Na sporedu je bila kot prva točka dvodejanska veseloigra: »Čudežna ura« ali >Ne jezi se«, ki je splošno ugajala. Izredno lepa. je bila druga točka sporeda: društveni odseki se poklanjajo Mariji. Nastopile so. zastopnice posameznih odsekov v primernih oblekah. Naj naštejemo samo imena odsekov: evharistični, misijonski, pevski, dobrodelni. Iz slavnostnega govora kot tretje točke sporeda je bilo mogoče vsaj
nekoliko spoznati, kako dalekosežnega pomena je bilo družbino delovanje skozi vso dobo obstoja. Le Vsevednemu pa |e znano, koliko deklet je bilo ravno po družbi obvaro-vanih, da niso krenile na opolzka pota. Velik del zaslug za tako plodonosno delovanje gre na račun še vedno neumorno delujoče prednice gdč. Zofije Pire, ki je družbi prednica od nje ustanovitve do danes Gotovo redka prikazen. Naj bi jo boiia Previdnost še dolgo ohranila družbi!
Bistrica pri Tržiču. Dne 7. novembra lanskega leta je izginil brez sledu 251etni slaboumni in božjastni Fortunat Jane p. d. Kajžni-kov iz Bistrice. Videli so ga še pri cerkvi sv. Ane, ko je hotel iti čez Ljubel. Ker ni bilo potem o njem nobenega glasu več in je ravno tisto noč na to sneg zapadel, so slutili, da ga je zalotila na Ljubelu smrt. Radi velikega snega ga pa ni bilo mogoče iskati. Sedaj pa so našli njegovo truplo v snegu zmrznjeno. Pokopan je bil na tržiškem pokopališču dne 3. februarja.
Trnovo na Notranjskem, Častite šolske sestre v Trnovem na Notranjskem umejo čas, v katerem živimo, kot Slovenci in Slovenke in kot človekoljubni državljani in državljanke. Priredile so zabavo, igri, petje, godbo in deklamacije s pomočjo gojenk in učenk ter drugih gospodičen, da smo jim s celim srcem hvaležni. Čisti skupiček je namenjen za sirote in za dr. Krekov spomenik. Vsaj dve uri smo pozabili na strašno svetovno vojsko in nje nepopisne posledice. — Igra »Marijina slika« je že sama dramatična, ima nekaj v sebi. ki poslušalce in gledalce zanima, da težko čakajo vrhunca in padca v igri. Igralke so bile prav srečno izbrane. Boljših bi si ne mogli želeti. Vdova z Anico je igrala živo, neprisiljeno, izborno. Anica pač tudi v resnici nima mamice, ker ji je pred leti umrla. Gospa-ode-ruhinja je nastopala izvrstno, nepretirano. Gospa, rešiteljica uboge vdove, ki so jo hoteli iz hiše zapoditi, je mirna, ljubezniva, usmiljena. -— Igra »Urška iz Poljan« je poučna, vedno času primerna. Biča gosposke razmere in slika kmečke razmere in preprostost. Urška misli le na dom, kjer so mati, kjer je mlin, več živeža kot v mestu. Z vsemi igralkami smo bili zadovoljni. — Oglasili so se nežni, mili glasovi, izurjeni, čisti, lepi kot je lepa mladost in zapeli »Slovan na dan«. •—- Srč-kana je bila vaška slika — domač konccrt pod lipo, o Jugoslaviji in o dr. Kreku —• velikem Slovanu. — Želimo sličnih prireditev. Pozdravljamo take poštene zabave v dobre, človekoljubne in narodne namene. Čestitamo č. šolskim sestram na taki slavnosti v naši dolini. Naroda se je kar trlo. Nad 500 kron so nanesli zavedni Slovenci in še bolj zavedne Slovenke naše župnije, da bol sirot uteše in da dr. Kreku krasen spomenik zgrade.

tmiceita
Interpelacija posl. Jarca, dr. Pogačnika, Hladnika, Demšarja in tovarišev na poljedelskega ministra radi dobave klavne živine na Kranjskem.
Kronovina Kranjska spacla k tistim ozemljem monarhije, ki so vsled svoje lege kot neposredno zaledje bojne črte in zbirališče rezerv v sedanji vojski največ trpele. Ponovno se je pripetilo, da je armadno poveljstvo, ker druge dežele predpisani del vojnih potrebščin (kakor živina, seno, rlama, krompir itd.) niso v polni meri al; v pravem času dobavile, od Kranjske veliko več zahtevalo, kot je premogla. Posledica tega je, da je dežela izčrpana, da je posebno živinoreja, za katero so pred vojsko dežela in zadruge toliko žrtvovale, uničena. Neposredna posledica tega je strašno nazadovanje vse deželne produkcije in v zvezi s tem obubožanje kmet-
51
skega stanu, ki je imel v tej vojski največje žrtve.
Zadnje vojaške zahteve klavne živine so tako strašne, da lahko izračunamo, kdaj bo kmet moral dati zadnjo kravo in zadnje tele. Kranjska v 1, 1917. ni morala dati samo svoji zmožnosti odgovarjajoč del okoli 40.000 glav živine, marveč je vsled pritiska in groženj od strani poveljstva soške armade morala dati še 13.000 glav, in to pri stanju živine, ki danes komaj presega 200.000 glav.V letu 1918. naj bi Kranjska dobavila 45.000 glav, k temu pridejo še civilne potrebe 1200 glav mesečno in preskrba Trsta z 200 glavami mesečno, torej že samo na sebi množina, katero je nemogoče spraviti skupaj, ker tudi prirastek ni normalen, ker so krave vsled kuge na gobcih in parkljih, katero je zaneslo vojaštvo, zelo pogosto zvrgle. Nenadoma pa zahteva sedaj od Kranjske še izredni mesečni kontigent po 3000 glav, ker pač Ogrska, kar se je zavezala, niti armade ne preskrbi z moko, tako da morajo vojaki po cele tedne stradati in iti prosjačiti kruha in so vsled tega morali zvišati por-cije mesa.
Kranjska naj torej v letu 1918 dobavi za vojaštvo 81.000 glav in za civilne potrebe in za Trst nadaljnih 16.800 glav živine, torej skoro polovico vse živine. Če ostane pri tej razdelitvi, potem je poljedelstvo uničeno, kajti kmetom ne bo preostalo druzega, kakor da kupi od Ogrske, ki kljub bogatemu stanju živine dobavi za armado le 50 odstotkov, za dvakratno ali trikratno ceno živine in si vsled tega nakoplje dolgove ali pa vzame v roke potno palico. To se bo čisto gotovo zgodilo, če se takoj temeljito ne spremeni.
Vprašamo:
1.	Ali so Vaši ekscelenci znar.e navedene razm-^e?
2.	Kaj hoče vlada ukreniti v varstvo krirjske ži»?noreje in poljedelstva?
V iredo, dne 6. febr, pa so se ogla-*>li v tej zadevi poslanci Demšar, Gostin-iar, Hladnik, Jarc, dr. Jankovič, dr. L. Pogačn.k in Roškar pri poljedelskem in v četrtek dne 7. febr. pri vojnem ministru. Opozarjati so na grozne razmere, ki prete našemu poljedelstvu, če se rekvizicije sena in živine ne omeje. Ljudstvo ne bo imelo delavne živine za obdelovanje polja in seveda tudi ne potrebnega gnoja.
Vojni minister je v svojem odgovoru opozarjal na velike težkočc, na katere zadene pritožba naših poslancev. Moke manjka, za hrano ostane edino meso. Potrudil se bo, da dobi z Ogrske, več mcke. A upanja na izdatno pomoč Ogrske nima. Glede sena težave niso nič manjše. 130.000 vojaških konj 'e poginilo vsled pomanjkanja krme. Kar je v sedanjih razmerah mogoče, sta obljubila ministra storiti in vpoštev' tozadevne razloge.
Gospodarske stvari.
Zemljiški in pridobninski davek bo
rvišan. Znašal bo 70 milijonov več na leto.
Izraba električne sile je v Avstriji desetkrat manjša kot v drugih gospodarsko -elo razvitih deželah, Ko bi Avstrija izra-61
bila vse vodne sile za proizvajanje električne moči, potem bi prihranila polovico premoga, ki ga porabi v mirovnem času. Jn namesto da bi premog morali uvažati, bi ga lahko izvažali in s tem bi država lahko pokrivala precejšen del svojih stroškov. Zato je sedaj vlada predložila državnemu zboru zakonski načrt o električnem gospodarstvu. Država misli vse električno gospodarstvo vzeti kolikor mogoče v svoje roke.
Avstrijske banke s svojimi velikanskimi premoženji imajo skoro ves vpliv na trgovino in inductrijo, pa tudi nad časopisi in umetnostjo, nad vlado in nad gosposko zbornico. Tako trdi poslanec Steinwender, ki je dober poznavalec avstrijskih denarnih razmer. Torej ima v politiki največjo besedo še vedno nekaj desetoiic kapitalistov, ki gledajo samo na svojo korist, za ljudstvo pa jim ni mar, četudi izkrvavi do konca. Da, kapitalizem in militarizem, to sta dve pijavki, ki zamorita, vse zdravo življenje v državi.
Poljedelsko ministrstvo proti malemu
kmetu.
Zadnje dni so prinesli skoro vsi časopisi poročilo o nameravani razdelitvi umetnih gnojil po najnovejšem načrtu poljedelskega ministrstva. To poročilo nam pove sledeče; Vsled velikega pomanjkanja su-perfosfatnih in-dušičnatih gnojil je bilo potrebno skrbeti, da se male zaloge nekaj sto vagonov (koliko sto vagonov, poročilo ne pove) racijonalno porabijo. Pri odka-zilu umetnih gnojil si je poljedelsko' ministrstvo postavilo načelo, da se ozira na ona produkcijska podjetja, ki imajo v sedanjem času večji pomen, in sicer smatra ministrstvo za važna podetja ona, ki imajo pred vsem namen poljedelstvo preskrbeti boljše vrste semen in zlasti ona podjetja, ki se •pečajo s pridelovanjem sladkorne pese. To poročilo so prinesli časopisi brez komentar ja v kakor da bi bilo samoposebi umljivo, da je'poljedelsko ministrstvo pri tej delitvi vodil najboljši namen. Stvar pa ni tako nedolžna, kakor se na prvi hip vidi. Razdelitev umetnih gnojil pomenja, da je poljedelsko ministrstvo na škodo malemu kmetu vse razpoložljive zaloge umetnih gnojil odkazalo onemu stanu, ki ima v gosposki zbornici največ zastopnikov, namreč velepose-s t v u. Ta razdelitev je najkrivičnejše dejanje, katero je poljedelsko ministrstvo sploh moglo napraviti. Od malega kmeta zahteva država žita, a možnost produkcijo zvišati, mu s to krivično odredbo vzame. Za kranjsko deželo je ta odredba tem hujša, ker nimamo v deželi niti poljedelskega veleposestva niti sladkorne industrije, vsled česar smo popolnoma izključeni od dobave umetnih gnojil. Dolžnost državnih poslancev, deželne vlade in vseh poljedelskih korporacij je proti tej krivični odredbi odločno protestirati in zahtevati, da se odredba takoj prekliče.
ZA NAŠ HLEV.
(Dalje.)
Kakor si napravi država in dežela vsako leto svoj proračun za nastopno leto, tako si moraš izdelati tudi ti in vsak pa-
meten gospodar svoj »proračun za krmljenje« čez celo zimo, ki traja od Vseh svetih tja do sv. Jurija, torej blizu 200 dni. Kako pa se napravi ta čarovnija?
Prosim le nekoliko pozornosti, in pokažem ti kar po vrsti, kako gre ta reč.
Par dni pred Vsemi svetimi spodi živino še teščo iz hleva, lepo jo osnaži in — stehtaj! To je prvo; vedeti moraš, koliko kvintalov ali ineterskih centov ä 100 kg ali če imaš rajši, koliko starih centov ä 56 kg (po 100 funtov) da imaš v hlevu. Težo živali si skrbno zapiši, Seveda, če mostne tehtnice ni blizu (biti bi morala v vsaki župniji!), potem ni iahko tehtati; za enkrat, premeri živino z »merilnim pasom« in ceni težo živali po teh številkah. Prizadevaj si pa, da dobite v občino kmalu občinsko tehtnico; vsakdo da nekaj malega zraven in vsakomur bo prišla prav, če ne danes, pa jutri.
Vernih duš dan ali še bolje, teden dn1 popreje, določi koliko krme premoreš in sicer prave krme, v kateri ni vode. Če vza-meš v roke Legvartov »Koledar za kmetovalca«, najdeš v njem posebne tabele, ki naštevajo razbčna krmila in koliko prebavljivih redilnih snovi da imajo v sebi. Precej v prvi koloni ali stolpiču imaš naznanjene »suhe snovi«, kakor nazivljejo koledarji po pravici tako krmo, v kateri ni nič vode. Če imaš v magazinu morda 100 stotov pese, je to v resnici le 12 stotov prave krme, vseh drugih 88 q (q je cent) je voda. Srednje dober krompir ima 25 odstotkov suhe snovi; v 200 q kronpirja, je torej Ie 50 q resnične krme. Tako je tudi z vsemi drugimi krmili. Par primerov še:
Prav dobro seno ima 85 odstotkov suhe snovi, takisto domača in nemška detelja, otava 85,7 odstotkov, zelena trava, predno cvete 25 odstotkov, sveža nemška detelja, mlada 19 odstotkov, sveža nemška detelja, ko cvete 24 odstotkov, ovsena slama 85,6 odstotkov, ječmenova slama 85,7 odstotkov, repa 8.5 odstotkov suhe snovi.
V kmetijskih koledarjih za Slovence (posebno v »Koledarju Kmečkih zvez«) bi morale biti take reči opisane na dolgo in široko, in vsak kmet bi moral to gospodarsko abecedo brati in razumeti in znati na pamet kakor »Oče naš...«; potem bi mu ne bilo težko preračunati njegove navidezne krme v resnično, to je v suhe snovi. In kdor bi ne imel takega koledarja za kmetovalca, bi ne bil pravi kmet.
Okoli Vseh svetih moraš tudi precej preračunati, koliko živine da moreš prere-diti čez zimo, to se pravi, premisliti moraš, če imaš dovolj krme za svojo živino. Če imaš več repov v hlevu, nego krme na hlevu, tedaj prodaj precej 3. novembra odvišno živino, naj velja kar hoče. Imeti več živine nego klaje, pomenja samo škodo za tvoj mošnjiček. Ali pa si nakupi š'e krme! — Pa kako rešiš uganko, koiiko živine da zamoreš pravilno in z dobičkom ? prehraniti skozi 200 dni? — Stvar je precej enostavna in preprosta. Reciva, da si preračunal vse svoje zaloge na resnično krmo t. j. suho snov. Vsega sena, slame, plev, pese, repe, krompirja, detelje, korenja itd. bi bil naračunal, vzemiva 60,000 -starih funtov ali 600 starih stotov suhe I snovi; rečem ti kar naravnost: s to krmo f
zamoreš prerediti toliko stotov (n c pa glav) živega blaga skozi 200 dni, kolikor-krat je zapopadenih 600 funtov v 60.000 funtih. »Kako to?« me vprašaš. Glej, stara izkušnja in mnogi poskusi uče, da potrebuje naša živina povprečno na vsakih tisoč kg žive teže 20 do 30 kg suhe snovi na dan v piči; torej potrebuje tvoja živina, ko si vajen večinoma še stare mere in vage, na vsak stot svoje teže po 2—3 funte suhe snovi na dan. V 200 dneh potrebuje torej vsak cent žive teže 200 krat 3 funte ali 600 funtov suhe snovi. 600 je zapopadeno v 60.000 ravno stokrat, zato si v stanu pre-hraniti s svojo krmo 100 centov živine čez zimo. Zdaj pa poglej, kako se kaj vjema najino modrovanje s tvojim gospodarstvom; saj to lahko storiva, ko imaš že stehtano živino.
Govedo, ki ima recimo 8 starih stotov potrebuje na dan 8 krat 3 to je 24 funtov suhe snovi, v 200 dneh pa 4.800 funtov. Koiikorkrat je torej 4.800 zapopadeno v 60.000, toliko glav živine po 8 stotov težke lahko prezimiš. Račun ti pove, da je to število dvanajst in nekaj še ostane za stre-sanje. Dvanajst repov s skupno živo težo 96 stotov torej smeš prezimiti, ne več.
(Dalje.)
Ш7АУАУАУАУАУАУ/^А^^||рј
Г fctok ши pe i-iaie» ee
Piparskega kluba zgodovinski trenutek.
(Spisal J. J)
V tistem času so povsod snovali dru-tva. Pregovor pravi: v slogi je moč. Da bi pridobili na moči, vplivu, so se združevali kmetje v gospodarska, rokodelci v rokodelska, mlekarji v mlekarska, ognje-gasci v gasilna društva. Nastala so razna prosvetna in izobraževalna društva, ki so si nadevala lepa imena iz kraljestva svetlobe, kakor so imena: »dan«, »luč«, »zarja«, »jutro«, »zvezda« itd. To je bilo v redu. Saj so društva rer, koristna, če imajo dober, vzvišen namen, plemenit cilj, ki ga je laže doseči z združenimi močmi. Tudi društev v zabavo, za kratek čas ni manjkalo, ki so imela nuditi svojim članom prijetno, pošteno zabavo, prirejati veselice, izlete itd. Tudi to je bilo v redu: saj je po težkem delu kakor za posladek potreben oddih, zabava in veselje, kakor je potrebna ribi voda. Upoštevajoč tako potrebo, so se v tistem kraju združili tudi tobakarji-fajfarji ali piparji v fajfarsko, pi-parsko društvo, ki so je imenovali »Pi-parski klub«. Potrebno to društvo ravno ni bilo, saj lahko vsak zase vleče iz svoje fajfe, vendar pa se je zdelo možem koristno: z združenimi močmi se bolj vleče iz pipe, pa tudi iz kozarca, in tako bodo imeli več koristi viničarji, saj tobakarska in vinska pipa držita skupaj. Takrat še ni bilo vojske in je bilo vsega v izobilju in po nizki ceni. Bilo je dosti omotnega to-bakovega listja, in ni še bilo treba fajfar-jem basati v fajfe bukovega in raznega drugega listja ln korenin, ki rastejo v go-
zdu. Niso se še gnetli možje pred opal-dami cele ure; dobilo se je vsega dosti, hitro in poceni. To so bili res zlati časi. Tudi za nos je bilo preskrbljeno in nosovi njuhačev še niso vedeli, kaj pomeni šti-ridesetdanski ali še daljši post.
Naš »Piparski klub« je bil osnovan po vseh nravilih društvenega življenja. Imel je predsedstvo, v katerem je bil predsednik, in temu je bil prideljen odbor. V odboru so bili nadpipar, predpipar in podpipar. Navadni člani so se imenovali sopiparji. Člani so smeli biti samo moški, ženske so bile izključene. Tega sicer takrat še ni bilo treba posebej poudarjati, ker takrat se še niso spakovale ženske s cigaretami kakor današuje dni, ko se mučijo, pačijo in pokašljujejo bolj aH manj mlade gospodične ali gospe s cigaretami, ki jim pristejajo kakor kravi boben. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu lahko srečavali r/a ulici Evine hčerke z viržinkami, če ne z dolgimi pipicami v ustih.
Žensk torej ni bilo v »Piparskem klubu«, ki se je zbiral dolge zimske večere v veliki sohi gostilne pri »Pravi kaplji«. Novi člani so sprva kadili iz malih vivč-kov, pozneje, ko so se privadili, pa iz dol-gocevastih pip. Vsak član je imel svoj sedež, nad katerim je visela pipa; v kotu pa je bila velika škatla, polna pravega finega turškega tobakovega listja. Ob nedeljah in praznikih so bile dovoljene tudi smodke-viržinke. Društvo je izdajalo svoj časopis »Piparski list«; prinašal je novice, ki so se tjkale posebno tobakarjev in njuhačev. Naši piparji, sami vse časti vredni možje, so posedali dolge zimske večere v klubu, vlekli iz pip in spuščali obročke dima v zrak, da so bili kmalu vsi zagrnjeni v cele oblake tobakovega dima. Če je komu kaj na misel prišlo, je smel tudi razodeti svojo misel, na kar se je tu in tam vnel več ali manj živahen razgovor Tudi zadremati so smeli, kadar so se utrudili od dolgega puhanja in jih je omamil omotični dim; zato so imeli tudi »odsek za dremače«. Tako je životaril »Piparski klub«, nikomur v škodo, pa tudi ne v posebno korist, nepoznan, neopazo-van od sveta, zagrnjen v oblake tobakovega dima v gostilni pri »Pravi kaplji«. * * *
Nekega zimskega večera so se zbrali piparji k slavnostni seji: proslaviti je bilo treba god klubovega predsednika, obenem pa obhajati odhodnico dveh pipar-jev. Piparji so sedli vsak na svoj prostor ter molče začeli puhati vsak iz svoje pipe. Vladalo je slovesno razpoloženje. Predpipar je postavil na mizo mernik raznovrstnega tobaka, ki so ga piparji naklonili za god svojemu častivrednemu predsedniku. Nato je nadpipar naježil obrvi, potem je nekaj časa motril gosti dim, ki se je vil iz pipe, ter je nato voščil z vzne-šenimi besedami:
»Častivredni gospod piparski predsednik! Pri slovesni seji zbrani piparji Vam, častivredni gospod- predsednik, r.aj-iskrenejc častitajo ter Vam poklanjajo za god ta mernik dragocenega, finega tobakovega listja, želeč Vam iz vseh globočin svojih src, da bi ga v milosti božji pokadili, Kakor se visoko dvigajo oblaki to-
bakovega dima nad solzno dolino, tako visoko in še više naj plavajo vsekdar Vaše misli nad to umazano, spačeno zemljo. л Kdor Vas žali, naj ga nikdar ne mami in razveseljuje omotni tobakov dim.«
Vsi so pazno poslušali vzneseni govor. Piparski mojster je bil vidno ganjen nad veliko vdanostjo svojih sopiparjev; vendar je dvomil nad istinitostjo toba-kovo. Kar cel mernik knastra in drugega prvovrstnega tobaka — kdo je še kaj takega kdaj prejel za god! Molče je dregal najorej s prstom v mernik, da bi se prepričal, je-li to res pravi turški tobak. Toda — svet je goljufiv, morda je pa v mernikovih globinah in spodnjih plasteh kako drugo listje! — Da bi ugotovil isti-nitost spodnjih plasti, je dregal z dolgo pipino cevio in koščenim vivčkom notri do mernikovega dna ... In res — kdo bi si mislil — povsod sam pravi, pristni tobak! Bil je vidno ganjen, in v znak gloi boke hvaležnosti mu je kanila z oči debela solza ter padla v mernik tobaka.
Nato so piparji začeli vleči iz pip, pa tudi iz kozarcev in vrčev, da bi nekoliko razmočilf sušo, ki jo je povzročal tobak. Vmes pa se je vnel zanimiv, živahen razgovor, lp mu je dal povod kos emen-> talskega sira, katerega so prinesli mati »Kaplja« nadpiparju, Sir je bil močno luknjast,
»Lukenj v siru ne plačani,« je menil nadpipar,
»Saj tudi nič ne tehtajo,« odvrnejo mati Kaplja ter izginejo v kuhinjo.
»Kaj bi tako v nič devali luknje,« je rekel predpipar, »tudi luknje imajo svoj pomen in svojo vrednost,«
»Potem pa ti, predpipar, použij luknje v siru, če se tako vnemaš za luknje,« se je odrezal nadpipar
»Hvala, nadpipar!« pravi predpipar. »Kadar boš imel luknjo v suknji, reci ženi: Ti, žena, zašij luknjo! — Na kar ti bo žena odgovorila: Kaj bom šivala, luknja ni nič! — Kaj boš rekel, nadpipar!«
Nadpipar se ni dal ugnati. Venomer je trdil, da je luknja nič. Vmes pa je zalagal sir, Predpipar pa je odprl vse zaklade svoje zgovornosti ter na raznih zgledih dokazoval pomen lukenj.
»Le pomislite, gospodje piparji,« je rekel, »kakšen pomen imajo luknje! Kaj bi bile hiše brez oken — okno je vendar luknja — kaj suknja brez lukenj za gumbe, kaj ribniško rešeto brez lukenj, kaj sito brez lukenj! In ementalski sir brez lukenj bi ne bil več ementalski, ampak bohinjski! Pomislite slednjič še, kaj je denarnica z luknjo prazna je—- in to naredi luknja .,,« Predpipar se je razvnel v svojem dokazovanju ter se je strme ozrl na nadpiparja, ki je začel z nogami mencati in z obema rokama hlastati po hlačah, kakor bi nekaj gasil. In res je gasil. Ko je namreč prižigal pipo, mu je neopa• ženo padla goreča žveplenkina glavica na hlače, ki so se polagoma vnele. Ko so pregorele, ga je speklo, da je na glas za-vpil in bi skoraj zaklel, ko jc opazil na desni hlačnici precej veliko luknjo. Vsa družba se je na glas zasmeiala ter je skoraj privoščila nadpipai-ju, ki je moral na lastnem telesu izkusiti pomen luknje.
Ko se je končal pomembni razgovor
«2
o luknjah, so menili piparji, da bi kazalo »Piparskemu klubu« dati se slikati, preden odideta dva člana sopiparja v vojake. ,V$i so bili edini, samo o prostoru niso soglašali, kjer bi jih fotograf ujel v svojo »kamrico«, Predpipar je predlagal:
»Gospodje sopiparji! Nikjer bi ne prišle razne šarže in časti raznih klubovih članov tako do veljave, kakor če nas fotograf ujame na dolgi požarni lestvi. Na vrhu lestve naj sedi s pipo v ustih častni predsednik. Za njim po lestvičnih klinih navzdol: častni piparji, potem t. č, predsednik, nato nadpipar, predpipar, sopiparji — do zadnjega najmlajšega člana — vsi s pipami v ustih!«
Všeč bi bil ta duhoviti predlog, toda pomislek je bil, da bi jih utegnil kdo imeti za ognjegasce, kar pa vendar niso bili. Gas ii niso naši vrli piparji, ampak prižigali so svoje pipe; gasili so le svojo žejo, drugače jim z ognjem ni bilo opravka. Zato so zavrnili predpiparjev predlog ter •o izbrali drug, nad vse slikovit prostor: ne daleč od »Prave kaplje« teče potok Bistrica, čez katerega vodi stara brv iz hrastovega, z mahom poraščenega lesa, iV ozadju se dviga starodavni grad š šent-florijansko kapelico. To je izvirno in mora včinkovati, so mislili vsi ter odločili dan in uro za ta važni, znameniti trenotek »Piparskega kluba«. Tisti večer so piparji sedeli še dolgo v noč ter pošiljali v zrak goste, temne oblake tobakovega dima, da jih nazadnje skoraj ni bilo več videti. Proti enajsti uri je nastopil odsek »dremačev«, ki je dremal, dokler trudne roke niso odložile pip na določena mesta. Klub se je razšel.
* « *
Tisti popoldan, ko se je zbral piparski klub ob bistriški brvi je bil kakor nalašč za slikanje. Solnce je kar sipalo rumene žarke na brv in potok, ki se je kar lesketal v svetlih pramenih. Res srečna je bila misel, da so zbrali to častitljivo brv, ki je bila kakor ustvarjena za tako čast; te stare, temne, napol strohnele deske, ki so počiva'e na trhlih tramovih, so se tako lepo zrcalile v potoku, ki je urno drvil naprej kaka dva metra pod brvjo. Na bregovih so rastle svetlo zelene vrbe in vitki mecesni, zeleni topoli s košato lipo — zadaj je sanjal starodavni grad s šentflo-rijansko kapelo. To ie bilo res neprimerljivo ozadje.
Častni predsednik, precej težak, de-beluhast mož, je parkrat premeril brv, da bi preiskusil njeno trdnost ter ugotovil, je-Ii bo mogla prenesti to veliko čast, ki jo bo zadela, ko bo držala »Piparski klub« s pipami vred. Ni mogel sicer reči, da je trden most kakor kamcn-kost, vendar je menil, da bo vzdržala.
Piparji so se vsedli na brv: v sredi ie bil odbor z vsemi »nad« in »pred« in »pod« člani. Predsednik je vzel na brv svojega krasnega, ponosnega psa hektorja, ki je stal za njim na brvi tako, da se je videla njegova mogočna glava, iz katere je visel dolg pasji jezik.
Fotograf je postavil svoj trinogi aparat na breg, ne daleč proč od brvi, Sklonil se je ter si odel glavo s črnim prtom. Potem je zaklicali 62
»Prosim, gospodje, sedaj — mirno, zelo mirno — Prosim premaknite se nekoliko proti sredi, da bo več življenja v sliki! —«
»Ena — dve —«
Kar se brv močno strese: hektor se je izvil iz predsednikovih rok, pa jo je v mogočnih skokih drvil na breg, kjer se je vsedel na varen, vzvišen prostor na zeleni trati, odkoder je gledal »Piparski klub« na brvi in fotografa.
»Brez psa!« zakliče nadpipar, »hitro, sicer se nam vse pokvari, mene že vse boli in brv tudi nekako sumljivo poka!«
»Torej, še enkrat — pozor!« kliče fotograf.
»Ena« v tem trenotku je tako čudno zaškrtalo pod brvjo »dve — in — tri!«
Fotograf je vzel pokrov od »kamrice« — in v istem trenotku se je z mogočnim gromom in treskom usedla brv in se po~ greznila v globino. Piparski klub je izginil kakor bi ga kdo pometel z zemeljske oble. V vodi pa je jelo mrgoleti, se prekopicevati, čofati, hlaptati, kleti, pljuvati .. . noge in roke so molele iz vode in blata. V rokah je bilo videti fajfe res slika, da nikoli takega.
Fotograf je obstal kakor okamenel in onemel. Zopet je pokril kamrico s pokrovom. Pomagati rnu ni bilo treba, ker voda ni bila globoka.
»Tristo in petdeset kosmatih medvedov!« je kričal predpipar, ki se je primo-tal iz mokrega klopčiča in ves premočen prikobacal na breg, »kaj tacega! Saj sem si mislil! Komu je prišla ta neumna, ne srečna misel »Piparski klub« spraviti na lo trhlo brv!«
»Le tiho bodi,« je kričal predpipar, ki se je tudi primotal in prihropel na breg, »ti si ležal zgoraj, a jaz — jaz sem bil čisto spodaj, najmanj dva litra vode sem požrl, preden sem se odkrižal!«
Ko so se slednjič vsi piparji primotali iz potokove struge, so se stresali in otre-savali, kakor bi se stresal kuže hektor, če bi bil počakal na brvi. Toda hektor je imel srečo: v pravem trenotku je ubežal nesreči, sedaj pa je zadovoljno gledal s trate sem na mokre piparje, vesel, da je v pravem času rešil pasjo kožo.
Piparji so sklenili molčati o neprijet nem dogodku, češ, sicer bi jih še utegnili imenovati »prekrščevalce«. Pa le ni trava zarasla nad tem dogodkom. Fotograf ni uničil plošče. Ta se je ohranila in ž njo se je ohranil do današnjega dne zgodovinski trenotek »Piparskega kluba«. Slika je res pravi sodni dan. Neprekosljivo je pa zadet — hektor, ki s filozofsko modrostjo motri »piparski klopčič« v vodi. Piparjev ni poznati, ker se prekopicujejo v vodi.
Tedenska pratika.
Sobota, 15. svečana. J u 1 i j a n a , devica, mučenica.
Nedelja, 17. svečana. 1. postna. Hudobni duh izkuša Jezusa. Donat in tov. mu-čenci.
Ponedeljek, 18. svečana. Simon, škof.
Torek, 19. svečana. J u 1 i j a n , spozna-valec.
Sreda, 20. svečana, Kvatre. Elevterij, škof, inučenec.
Četrtek, 21. svečana. M a k s i m , škof.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
sühn
Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po ЧЧЉ brez kakega odbitka.
Mure od B.Müo i. pitne.
Glej msevat!
Listnica uredništva.
K. iz Žel.: Radi pomanjkanja prostora ža-libog vojaških pisem na domačo družino ne moremo prinašati. — M. B. Sv. pri V.: Vaše pismo smo shranili v žalostni spomin vojne bede. — S. pri M.: Obrnite se na Vaš župni urad, ki bo storil uradne korake, ako bo mogoče sploh kaj doseči. — - J. B. Do. Do.: Vaše pismo smo drage volje odstopili dotičnemu gospodu. — I. M. P.: Predolgo in premalo dovršeno. — Iv.: Velja isto.
Književnost.
— Prvi slovenski Misijonski koledar. Ko
sem dobil v roke »Misijonski koledar«, ki ga je pred kratkim izdala »Misijonska zveza« v Ljubljani, nn je njegova oblika takoj ugajala, a vsebina, sem menil, ne bo nič novega, češ, je pač »koledar«, kakor jih ijnamo že mnogo drugih. A motil sem se. »Misijonski koledar« je nekaj novega in vsebina njegova izredno zanimiva. To je prvi koledar te vrste, namreč ne samo prvi, ki ga je izdala »Misijonska zveza«, ampak prvi slovenski, to je, bavi se v prvi vrsti in večinoma z misijonsko mislijo na Slovenskem. Podaja nam kratko zgodovino misijonskega gibanja na Slovenskem: njegov početek, razvoj in današnje pospeševanje misijonov v obliki vseslovenske osrednje misijonske organizacije »Misijonske zveze«. Krepko pobija ugovore zoper misijonsko delo na Slovenskem ter opozarja na trajno pretečo nevarnost od štreni razkola, protestantizma in islama. Kar pa najbolj ugaja pri prvem slovenskem Misijonskem koledarju, jc članek »Slovenski misi.onarji«. V tem namreč imamo zbrane vse naše slovenske misijonarje s kratkim življenjepisom in 13 izmed njih tudi s slikami. Doslej nismo poznali svojih velezaslužnih mož, ki so zanesli Kri-slusov nauk med pogane, a zdaj jih imamo zbrane v eni knjigi. — Misijonski koledar je res »misijonski«, ka:ti njegova vsebina ni mešana, ampak izključno misijonska. Iz celega Koledarja je razvidno, da ima namen vzbujati in gojili med Slovenci misijonsko misel, katero leoledar v prvem članku opisuje kot veliko, h?po, katoliško misel. Zaradi iega »Misijonski koledar« nima veljave le za eno leto, marveč ima trajno vrednost. Želeti je le, da bi »Misijonska zveza« tudi svojim prihodnjim koledarjem dajala isto smer kot prvemu, namreč slovensko misijonsko smer. — Cena koledarju 2 K. Naroča se pri vodstvu »Misijonske zveze« v Ljubljani. — Perin Cvetič.
Kašelj nastane vsled prelilajenja sluznic v grlu. Mrzle sluznice so posebno v sprejemljive za v zraku sc nahajajoče bolezenske kali, in tako nastane kašelj, včasih tudi kaka hujša bolezen. Če si pa prizadevamo, da grlo hitro razgrejemo, se lahko odpoinore temu zlu. Kot izborno sredstvo priporočamo v ta namen Fellerja antiseptični fluid iz rastlinskih zelišč zn. »Elza-fluid«. Z izpiranjem grla in vratu s tem fluidom se oživi kroženje krvi po sluznicah in preskrbi grlu zopet pc'rebno gor-koto. Vsled antiseptičnega učinka »Elza-fluida« se zaeno uničijo bolezenske kali. Pri boleznih vratu se priporoča, masirati vrat tudi zunaj z »Elza-Huidom«. 12 steklenic tega priznanega domačega ifdravila slane na vse strani 14 K 32 vin. poštnine prosto, edino pristno le pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska) — Istočasno se lahko naroče tudi Fellerjeve odvajajoče ra-barbarske kroglice zn. »Etza-kroglice«, 6 škatlic poštnine prosto 7 K 37 vin. Te kroglice točno in hitro učinkujejo. Zelo priljubljeno je postalo v zadnjem času tudi neko sredstvo zoper kurja očesa, to je Fellerjev turistovski obliž v kartonih po 1 krono in 2 kroni.	(vb)
Sflro ттШШ živ;ne no Krosijskem in omeillev civilnega konzuma meso.
Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani je v seji dne 31. januarja 1918 energično ugovarjala zoper neverjetno velike zahteve vojaške uprave po živini. Tudi c. kr. deželna vlada je vložila protest na kompe-tentnem mestu zoper ogromne zahteve živine po vojaštvu. Povdarilo se je na kompe-tentnih mestih od vseh faktorjev, da Kranjska pod nobenim pogojem ne more izpolniti predpisov vojaštva, ki pa zahteva kljub vsemu, predpisano število živine. Zahteve civilnega prebivalstva po mesu so čim dalje večje Meseca februarja t. 1. bi moralo »Deželno mesto« iz Kranjske dobaviti nad 13.000 glav, ako bi hotelo izpolniti vojaške j.ahteve in zahteve civilnega konzuma, nasprotno pa zamore »Deželno mesto« prostovoljno potoni prostovoljnega nakupa dobaviti iz cele dežele Ie 613 glav. Vse kar bi se več živine dobavilo, bi bilo treba s silo rekvirirati. Kmetovalci se upirajo dobavam živine, češ, da vole rabijo za delo, ostala živina je majhna, molznih in pa brejih krav pa sploh ni mogoče in niti dopustno odvzeti. Po tem položaju je bila prisiljena »Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem, tudi civilni konztim na Kranjskem primerno znižali ter se bo klanje v mnogih občinah po deželi moralo čisto ustaviti, v drugih občinah pa omejiti. Kmetovalci morajo biti pripravljeni, da bodo prisiljeni oddati živino, katero bodo silno težko pogrešali ter bodo morali oddati brez dvoma tudi plemensko živino, vsaj vso tako, ki ni posebne pasme in posebno dobra za pleme. Treba bo oddati tudi delavne vole. »Kranjsko deželno mesio za vnovčevanje živine« bo po svojih zaupnikih skušalo hudo breme kar mogoče porazdeliti, tako da ne bo živinoreja, dasi bo zelo oškodovana, čisto uničena in vsaj kolikor toliko ohranjena. Vole bo treba, kakor rečeno, tudi odvzeti, vendar se bo skušalo fako urediti, da bo v vsaki vasi ostalo vsaj nekaj živine za delo, Potjede'ci bodo morali eden drugemu pri delu z živino pomagati. Apeliramo na živinorejce naj se ne upii'ajo v očigled opisanega položaja dobavam živine po zaupnikih »Deželnega mesta za vnovč. živine ker sicer bi nkazalo vojaštvo najhujšo vojaško rekvizicijo, pri katerih bi nastale, ker bi se rekvizicija vršila brez ozira, kar na splošno, nedogledne posledice za živinorejo, nevarno bi bilo pa tudi za ljudstvo samo. Zaupniki Deželnega mesta za vnovčevanje živine« imajo strog nalog, da zahtevajo le tisto, kar se sicer težko, vendar pa še vedno najlažje pogreša. Na drugi sl-ani apeliramo na prebivalstvo mest in industrijskih krajev, na delavstvo in meščanstvo, tiai omej i začasno uživanje mesa in to vsaj toliko časa, da sc bo moglo obdelati polje, ker je sicer nevarnost, da se tudi drugih pridelkov jeseni ne bo skoro nič pridelalo, ako bi se kar vso živino od kraja pobralo. Konzumentje naj razumejo
položaj ter ga gledajo kakoršen je ter naj ne nastopajo nasilno, ker to položaj ne more iz-
Cremenili. V interesu vsega prebivalstva in odočnosti našega narodnega gospodarstva je, da se vsaj večji del živine za delo ohrani in ne pobije zadnji rep. Živinorejci, predvsem pa tudi županstva naj gledajo, da ne bodo ljudje po deželi doma klali živine in telet in da seile bo vršilo tihotapstvo živine v sosedne dežele, ker oboje je skrajno škodljivo že sedaj, odslej bi pa bilo to naravnost poguba za naše gospodarstvo.
Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 6. februarja: 25, 20, 46, 47, 84. Dunaj, 9. februarja: 72, 65, 41, 10, 7.
SKRIVALNICA.
POSLANO/
Splošno avstrijsko zborovanje radi dobave živine na Dunaju,
Na 6. februarja t. 1. je sklical c. kr. poljedelski minister na Dunai vodje vseh avstrijskih deželnih organizacij za vnovčevanje živine, oziroma za promet z živino. Iz Kranjskega se je udeležil tega zborovanja nadzornik R. Lcgvnrt. Seja se je vršila pod predsedstvom tajnega svetnika sekcij-skega šefa dr. viteza Ertla. Zborovanja se je udeležilo tudi skupno avstr. vojno ministrstvo, poleg tega pa tudi skupni avstro-egrski urad za prehrano. Predsednik je poročal, da smo pred veliko krizo glede prehrane vojaštva in civilnega prebivalstva in da je edino še živina na razpolago ter bo treba po njci poseči. Ker nekatere deželne orgr-nizacijc za promet z živino niso dobavile v mesccu januarju predpisanega števila živine in med njimi v prvi vrsti Kranjska dežela, so prišle armadne intendance v velike zadrege. Za Tirolsko in Predarlsko je že odredilo višje vojaško poveljstvo strogo rekvizicijo živine. Te se bodo slednjič morale uvesti v vseh drugih deželah, predvsem tudi na Kranjskem, ako organizacije, na Kranjskem torej »Deželno mesto za vnovčevanje živine«, ne bodo brezpogojno dobavile predpisanega števila živine. Nadzornik I.egvart je glede Kranjrke temeljito razložil kmetijske r zmerc, poudaril, da imamo po zadnjem uradnem štetju živine sicer še 210.000 glav, toda kakovost te živine je skrajno slaba in pa živina, katere kmet ne more pogrešati; ee naj šc ostane na kmetiji. Imamo sicer šc nekaj volov, ki jih pa nujno rabimo za delo, Brez njih bi ostalo polje neobdelano. Krave, kar jih je, UP ali mieharicc ali pa breje, tako da jih ni mogoče odvzeti, ker bi bila z od-vzemo na mah uničena živinoreja, kot posledica tega pa bi bila propast vsega kmetijstva. Nadzornik Legvart je poudaril z VF9 odločnostjo, da prevladuje na Kfaniskcm v pretežni večini mali kmet, ki ima samo eno ali dve kravi, par telet ter enega
Za f-t spis je uredništvo lc toliko odgovorno, kolikor določa žakon.
ali kvečjemu dva vola, toda slednjih niti ne vsak. Po mnogih vaseh je dobiti samo 1 ali 2 para volov. Kar sc vzame šc živine na Kranjskem, so vzame v pogubo poljedelstva. Drugače je v diugih deželah, kjer so večja posestva in ako ima živinorejec po 20 glav, se mu jih laže vzame 10 glav, kakor malemu kmetu eno glavo. Kranjski živinorejca jc rad dajal, dokler jc kaj imel. sedaj, ko več nima, se seveda upira. Civilni konzum na Kranjskem jc bil primeroma nizek, samo da se je živina varčevala, ter sc bo odslej šc znižal. Nadzornik Legvart je prosil, naj se nam ne pošlje na Kranjsko oboroženih vojaških rekvizicijskih komisij, ker bo ljudi to le razburilo, kajti kranjski kmet je dosedaj vedno storil napram armadi svoje dolžnosti prostovoljno. Predlagal je, naj preneha do poletja zahtevati armada živino iz Kranjske ali pa naj se vsaj omeji pri svojih zahtevah na najnižje število. ' Vojno ministrstvo je nato izjavilo, da vpošteva položaj Kranjske, toda po vseh deželah je nastopilo veliko pomanjkanje živine, kar so na zborovanju poudarili zastopniki vseh dežel, da pa niti misliti ni, da bi se Kranjska popolnoma izločila iz dobav za armado, ker bi se v tem slučaju morale obtežiti druge dežele prekomerno, proti čemur so protestirali soglasno zastopniki vseh dežel. Na zboru se je sklenilo, da ho prevzemala armada, ako drugače ne gre, tudi živino v najnižji teži po 130 kg žive teže. Ukrenilo se bo vse potrebno, da se bo smela rekvirirati tudi plemenska Sivina pri kmetovalcih, ki bi jo še imeli, in bi se potem oddala plemenska živina tistim živinorejcem, ki bi oddrli veliko klavne živine.
Kmetovalci na Kranjskem se opozarjajo, da se z ozirom na položaj ne bo mogoče ogniti vojaškim dobavam živine. Zato naj kmetovalci sami premislijo takoj in si. uredč svoje gospodarstvo po tem, da bodo oddali vso živino, ki jo sicer zelo težko, vendar pa šc primeroma najlažje pogrešajo. Kdor ima slabo živino, naj jo odda zaupnikom »Deželnega mesta« za vojaštvo ter mu bo zaupnik preskrbel, kolikor se bo sploh dalo, druge plemensko živine od tistih poserinikov, ki bi imeli tako živino, ki sploh ni za zakol. Ako se ne bo moglo dobaviti predpisanega števila živine z lepa, bodo uvedene, kakor )c videti, kljub protestom, hude vojaške rekvizicijo z orožjem, katerih posledice bodo lahko strašne. Prepričani naj bodo kmetevulci, da »Kranjsko deželno mesto za vnov-čevanie živine« stori vse ter da je doslej, kakor bo tudi v bodoče obvarovalo naše kmetijstvo, kar se bo sploh največ dalo. Pomisliti pa je treba, da se bo živina v velikem številu morala oddati ter ie zato boljše, da se odda z lepa, kakor nasilno. Opozarjati je, da je ukazano, da naj tudi pri civilnih rekviziciiah »Kranjsko deželno mesto« odtegne 5% od kupnine v smislu ministr. ukaza z dne 27. avgusta 1917, ako lastnik noče dati živine prostovoljno. Pri prostovoljni oddaji brez rekvizi-cije po okr. glavarstvih in žandarmeriji pa se izplača polna kupnina.
»Kranjsko deželno mesto ze vnovčevanje živisie v Ljubljani.«
ZAVAROVANJE N4 VOJNO POSOJILO ZA PRESKRBO OTROK. Z GLAVNICO ZA OPREMO IN VZGOJNO RENTO.
Zavarovana glavnica vojnega posojila se izplača po preteku zavarovalne dobe. ki si jo pod-pisatelj sam izvoli (15 ali 18 let). Umrje li podpisnic!) tekom zavarovalne dobe. potem preneha plačevanje nadaljnjih premij, otroku, ki se naj preskrbi, ali drugi po podpisatetju določeni osebi pa se izplača:
a)	takoj posmrfnina v izmeri 20% zavarovane nominalne glavnice,
b)	tekom vse osta'e zavarovalne dobe vzgojna renta v letnem znesku 20",; zavarovane nominalne glavnice,
c)	koncem zavarovalne dobe zavarovana nominalna glavnica vojnega posojila kot opvcmni kapital (dota).
Plačila pod a) in b) se izvrše v gotovini. Izplačila niso odvisna od oiiokovega življenja, Ako otrok umrje, se nadaljujejo na željo podpisatelja ali njegovih postavnih naslednikov drugemu otroku ali pa tudi poljubni drugi osebi, ki jo je pod-pisatelj določil.
Zavarovanje jc veljavno v polnem obsegu od. prveg» hipa dalje za primer smrti. Za vojake na
fcojifiru ni plačati za zavarovanja do K 10.000'— jtikakega poviika za višje zneske je vojni poviiek Helo zmeren.
! Premije so skrajno nizke. Potrebna je zdrav-itoUika preiskava.
Primer: 321etni mož zavaruje svojemu dveletnemu otroku za dobo 18 let, torej do 20. leta, klavnico K 10.000— kakor tudi posmrtnmo in
1.vzgojnino	po 20% glavnice, t, j. po K 2000—, ILctna premija znaša le K 491'20.
Ako umrje podpisatelj v 2. zavarovalnem ietu, se izplača takoj pusmrtnina K 2000'— v gotovini, 16 zaporednih let vzgojna renta letnih K 2000 —, t. j. K 32.000'— v gotovini, skupaj torej Ж 34.000'— in po preteku 18ietne zavarovalne itfobe Še K 10.000'— nominale vojnega posojila. Za iursa ta visoku izplačila se je plačalo na premiji tsega skupaj le K 982*40.
Premije se morejo poravnati tudi za vso zavarovalno dobo naenkrat vnaprej, pri čemer se računi 4%% diskonta. V primeru podpisateljeve Brnrti se povrnejo tudi vse neporabljene diskonti-Гаве premije.
V zgoraj podanem primeru bi biio plačati enkratne premijo K 6233'90. Umrje li podpisatelj v
2.	pogodbenem letu, potem se izplačajo po njegovi cmrti že omenjeni zneski in takoj tudi neporabljeni del enkratne premije K S676'95. Skupaj bi prejel dedič celih K 39.676"75 v gotovini in K 10.000*— nominala vojnega posojila.
Popolnejše in ceuejče oskrbe družine si sploh «e moreš misliti!
Enkratna premijska predplačila se morejo poravnati tudi i vojno-posojilnimi papirji Vil. ali preiinjih emisij. Kdor ima take papirje, more podvojiti svoje dosedanje podpise brez vinarja_ gotovine, naložiti svojo vsak hip likvidno glavnico na visoke obresti, koristiti domovini in poskrbeti poleg tega še z« svoje drage.
Pojasnila o le-tem zavarovanju, o vojnem zavarovanju in o drugačnih zavarovanjih na vojno posojilo brez in z zdravniške preiskavo dajejo in predlcge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Francovo nabrežje št. 1, okrajne poslovalnice v vseh političnih okrajih in njih pooblaščenci.	4C7
Јвг- SVARILO. "*C
Ker se degaja, da razne neopravičene osebe (ztirjujejo, prejemajo denar in blago, — prosijo de-Idiči dne 17. januarja 1918 v Ljubljani zamrlega trgovca Avgusta Jagodič (Franc M. Regorschek nasl.J slavno p. n. občinstvo, da nikomur ne plačuje, odrajtuje blaga, denarja, — razun v trgovini Avgusta Jagodič (Franc M. Rcgorschck nasl.) v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. S. — Istotam blago-(voli si. občinstvo priglasiti morebitne svoje terjatve.
PREKLIC.
Podpisana Marija Rotar, posestnica v Tržiču itev. 54, ki sem Angelo Rakovnik s Slapa po krivem obdolžila tatvine, svojo obdolžitev, ki ni nikakor utemeljena, preklicem in se ji zahvalim, da mi je odpustila in odstopila od tožbe.	410
V Tržiča, dne 4. januarja 1918.
Marija Rotar.
KREPAK UČENEC
rtajraje iz poštene kmetske hiše, se sprejme takoj v trgovino г mešanim blaßom, - Ponudbe pod »Učene?«, poste restante, Senožeče.
LUŽNi KAMEN (LAUGENSTEIN)
naročite pismono pri posredovalnici "Importal«, Krško. — Najmanj 5 kilogramov poštni zavitek.
Na manjše posestvo blizu Kamnika se sprejme
bi ima veselje do dela v boljšem stanovanju, ki razume prati perilo in delo na vrtu in na polju.
Naslov pove iz prijaznosti uprava »Domoljuba« pod *«kv. 462.
a*
Vr. XII. 706/17/21.
V	imenu Njegovega Veličanstva cesarja I
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani je Kata-riao Kui>st, 66 let staro, omoženo posestnico iz Ilovice, krivo spoznalo pregreška draženja po § 20., št. 2 a) cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, š. 131 drž. zak., storjenega s tem, da je dne 15, septembra 1917 v Ljubljani, dasiravno radi draženja že obsojena, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevala za potrebščino, namreč za 1 liter mleka očitno čezmerno ceno 1 K. in jo v smislu § 35. k. z., ker je bila tudi radi drugega kaznivega dejanja kriva spoznana, obsodilo na primer.io kazen na prostosti ter v globo 50 K in v smislu § 45, 1. gori navedene cesarske naredlx: odredilo objavo te sodbe v časopisu »Domoljub« in nabitev na občinsko desko mesti Ljubljane.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1918.
U. VII,, 878/17/3,
V	imenu Njegovega Veličanstva cesarja 1
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo o obtožbi javnega obtožitelja zoper Marijo Mohič, 60 let staro, rojeno v Črešenjcah, pristojno v Mirno peč, rim.-kat. vere, ženo posestnika na Vel. Kalu št. 14, nekaznovano, radi prestopka po § 20., št. 1 cesarske naredbe z dne 24. ma.-ca 1817, št, 131 drž. zak in § 32., št. 2 cesarske naredbe z dne 11. junija 1916, št, 176 drž. zak., v navzočnosti c. kr. dež. sod. svetnika v pok. Potrato, kakor javnega obtožitelja, obtoženke Marije Muhič. po danes dognani glavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje, tako:
Obtoženka Marija Muhič je kriva
1,	prestopka draženja pc § 20., št. 1 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak., storjenega s tem, da je dne 25. avgusta 1917 v Ljubljani, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za potrebne reči očitno čezmerne cene, in sicer za 1 kg meke 8 K;
2.	prestopka po § 32., št. 2 cesarske naredbe z dne 11. junija 1916, št. 176, storjenega s tem, da je zasežene zaloge mlinskih pridelkov, in sicer 9 kg 80 dkg ajdove moke in 8 kg 70 dkg pšenične moke neopravičeno otujila s tem, da jih je prinesla v Ljubljano in jih pri pod 1. navedeni priliki prodajala. in se radi tega obsodi po g 20., št. 1 citirane cesarske naredbe z uporabo § 267. k. z. na štirinajst dni zapora in no 100 kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti pa na nadaljnjih deset dni zapora ter po § 389. k. pr. r, v povračilo kazenskih stroškov.
Dalje se izreče v smislu § 43. сес.-.гзке naredbe z dne 24. marca 1917, št. 131. zapad skupila za navedeni množini moke po 6 K 26 via. in 5 K 4 vin. in dalje tudi v smislu § 45. te cesarske naredbe, da je izrek sodbe enkrat objaviti na stroške obdolženke v ljubljanskem časopisu »Domoljub«.	398
V Ljubljani, dne 19. novembra 1917.
pl. Levičnik 1. r.
Plačam ugodno vsako množino klanih, meter dolgih	320
postavljenih na vagon Vaše postaje in prosim ponudbe na naslov: ALOJZIJ KOBAL, Postojna.
Le 2 K 90 h
ro.t „Ornega \ vol. Hiko4X* konipl. v. malo ot romo v. natanč. uavod za x&öetnlke. Aparat ..Perfekt", vel. 4V,Xe z motnim si ukloni dvojno kaseto. dobor objokt in rna'o opremo t er navodilom r a saSetniK« lo K 8. Zak.opnah»morrt;OortmU'vel ÖXI2; fina izvršitev « vsem potrebnim o-premlj. za i zna lege, prima ak romat. lečo., kompl. s kovinnsio kauoio in navodilom dokler v zalogi, le K 67. 2»» L zaklopna omara zn vomstvo иа ploščo in filme, /epi»a oblika vel. 4»/,X« lo K 67.60; vel. 6X9 lo K 67.20. Podlja po povzetju. Poštnina 1 K. Export ..Perfakt". Dunaj Vir. SfenaUft*. 137/192.
Izšel je
Krasno opremljen slovenski
vojaški koledar
z naslovom
Slovenski vojak.
Sestavil in založil Jan. N. Jeglič. Neobhodno potrebna knjižica za vsakega slovenskega vojaka. Slovenski vojaki, segajte po svojem koledarju, prvem te vrste na Kranjskem; soproge, sestre, hčere, ne pozabite za svoje drage omisliti knjižico, ki jo vsak vojak nujno potrebuje.
Zelo primerna za darilo!
Dobiva se po vseh knjigarnah ali pa naravnost pri založniku
Jan. N. Jegliču, šol. vodju v LjublJ.
Cena vezanemu izvodu 1.50 K. Naroča se najceneje po nakaznici. Po povzetju se via vojno pošto ne pošilja.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, porutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin" t0 ie dr. nI. Trriköczy-a rediint prašek. „MlM Il Paket velja 1 K, 6 paketov 6 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, l.ravo, ali prašnia, da se zredj.
Glavna zaloga:
lekarna TrnUtozy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: ва Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
ženska
Poltena, zanesljiva
in trezna ::--
ki je vajena gospodinjstva, z daljšimi spričevali, st sprejme. — SEBENIK, LJUBLJANA - ŠIŠKA, KNEZOVA ULICA 220. — Plača po dogovoru
Konjsko žimo
vsako množino, kupuje MIHAEL MIHELIČ, ščetar v Ljubljani, Šelenborgova ulica itev. 1, nasproti kazine.
GARJE
lišcje. hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Para. ol- domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha,, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3 50 dvojno - velik lonček K 0-—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50.
Oboje »e dobiva po jiovr.ot.ju aliprodpiaiilu pri tvrdki leh.rja M. Kblr.s
Paraiol-Werkt, liidapesl »11-10.
lolll nt. 21.
!! Agitlrajte za „Domoljuba"!!
v vsaki velikosti
valilnic* za kmetije in graščine milni h kosti
v.a jprijiruvo pire na rotfoi m etrojui olirat so kupilo najbolje pri
N№11 Cd G. m. b.ll.
specialno podjetju za rational no kurjorojo in rejo mladih živali.
Iflmtforf 64 pri Dunaja
Zahtevajte yoliki cenik иЛпа knjiga Ct. 04. proti vpoHlatvl 1 krone v znamkah.
Ročne mline
Ženske lase
zmedene kupujem po najvišji -гЛ»»«-. ceni. Že za 20 gg^wxfflfö dkg po'Larvi in шШеЈаЈИјГ', dolžini plačani	'
Ijajte iti pošljite	^Ж!
po pošti vzorec.	\Ди
Stane samo 40	\lll&
vin, Denar do- '	шН
bite t a ko i. — V	чШ
zalofli imam le-	Ш
pe izdelale kite	\M9
9 - 30 K. če že-	IgJ
lite.pošljilemali	g$jn
vzorec las in cc-	ffSfl
no. Točna po-	^га
strežba. Proda-	jШ
jam najbol.še	vß barvilo za lase 6 K. - I. Svetec izdelovalni ca kit RudoLIovo, nasproti rotovža.
primerne za mletev vseh vrst žita prodaja; Adolf Oppenheim, Mor. Osirova, Brücken* gassc štev.	3
I јкру	Vam
_ј!ШГ t1 Iftm l	ako Va-
$ sib knrjin otes, brada-B vio ш trde kože tekom ö dni a korenino, brez bolečin no odpravi RIA - BALSAM. Centi lončku и lamstvo-nira pismom K 2'75, 3 lončki B" 6-60, o lončkov K 8*60.
Kemeny Kasckau (Kassa)t., postni predal 12.660 Odrsko. 100. 001) zalival nie. Ц
n. a deželne življenjske in rentne nezgodne in jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno ti«d z vojnim rizike, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna m jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premijo.
Najngodnojsi pogoji za vojno zn v aro v an ve;
Zavod temelji na vzajemnosti. ~ Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zaseopniki se oproje-majo pod najugodnejšimi pogoji. 183f
Naročajte jSlovenca1
za kuhanje žganja oddaja v večjih to manjših množinah tvrdka 2353
s svo'inv cm dolgimi orjaškimi Lorelej kinii lasmi, kf sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomdde, ki sem u» znašla sama. To te edino sredstvo proti izpadanju las, ■/.p njih rast in nrgovanje, a ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že oo kratki dobi da e lasem 41 brad. naravni blesk in po?nost, :h <il} varujc pred prezgodnjim osive-njem do najvišje starosti
nakupujejo v vsaki množini A. ZANKL SINOVr; LJUBLJANA, Resljeva cesta i.
sprejme v delo
Pc pošti se pošilja vsak dan po vsem, svetu s poštnim povzetjem a i denflr 1 aprej iz tvornice, kamor ;e naslavljati vsa naroč»la.
Sijajno bodočnost
maio turške in nove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vred.iostil Vsaka srečka zadene i Glavna dobitka znašata čez
ШГ 1,000.000 hren S -фКВ
NatunCno pojasnilom iqraWm n^Crtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Plača po dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele optiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure po-nnldne.	'	3245
,Ss.'Älli'teä■ilsi'' ј&уШ iM Hi B ^šsšf ššisffl ивВ B Ü®Ä ®
v;Vi .	.J i	/ ,■ ч
regisfijBüana xa^räga z пеажЕЈвиЕ zaoßzo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za-frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Klage o „H iHiSki posodim*;»" sa pc-	6 P S
SEOlBSEBfa S№B MSkOEEšiE, tisi' posu-	Ш& 8 St
[ifaica sis[e «•ESsar ва снгкаг jcosestua	Ш. |f|
ка tfeisli.in o, втее^.	M |w
brez ..pcjjiitka rentnega davkg, katerpga pla-	. ...
čuje .zavod sam ! za svoje ; vložnike, tako da - j ^ј^Ш&З* dobe le-ti od vsakih lOOlcmii čistili 4 krone 1 ;
25 vinarjev na leto.	r'/, v
"Д t t М^ШЈШ
„Ljudska posojilnica", sprejema vloge tudi
po pošti in daje za njjfi vplačilo na razpo-	!fi
Iago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun terdaje-svojim zadružnikom posojila 'proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kicdit proti' poroštvu ali :žasfti'vi vrednostnih papirjev. — Menjice se
Rezeroiii zakladi z«a£a$a okroglo en miSifon fcrssn. — Sfatije hranilnih »log ie bita koncem leia 1916 okroglo 26 mitijinoD Stron.
mmpt ж
ara
outiiui'uü rugul. lu re-dps Nikol ali jeklo K 13 — je.-. 80.— a radfc. «vetiln. ka/.&L K te — '20.— 84 — v ereb ofcr. K 18.- 84.- 88. - «rad evet. knz U 30 - 30 — erebr. eap ura na einst. K' ao.— ae <0 - 14 k. elata eupeutna aru na elast K 100 —, |20 140.—. Slotuo pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Kik&k rixfkol Zamena dovoljena ali donnr nasr.a.i
K 4*90
Prva tovarna ar JAN KONRAD
e. in kr. dvörni založnik lirü* 6fc 1ббб töesko ) g Na željo e» vsakomur eaetonj pošlje moj glavni cenik, |
zastonj dobi vsak ше«jo
дј mo, glavni katalog ur, src-brnino, zlatnine. godbenik pred m. «violino in više. Dobre har- po K 14, 20, 2б, 16, 25, :J5. 60, Г vrstno harmonike po K 70. 80, 100, 120; Svrstno
harmoniko po K 180, 200 iyvr^iiif» natanrno 240, 280. kamena <io- izvi suje naiancno
po naročilu
Katoliška tiskarna v Liubljani.
Naše čudovito ročno šilo /a šivanje šiva tako naglo prešivne vbode kot Šivalni stroj. — Največja iznoidba, s katero more vsak sam krpati in Šivati, usnje, raztrgane čevlje, konjsko o rciuo kožuhov no, preproge. pogrinjala za vozove, šo-lore. klobučevino, plašče z'a kolesa vreče, plalno in.vsako drugo močne blago. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, ?elo ahka vperaba. jamstvo za porabnost. Min-fjo pohvalnih pisejn. Cena konioi. šilu .. sukanccm,*4 r;v.niini šivankami in porabuim navodilom K 4.90, 3 kosi K 13 50 kosov K 22 — Pošilja po povzetju, (na bojišče proti pred p ačilu.)	124
m. Svoboda, Dunau lli/2, Itafiime 13-404.
Avtomatima past

ta podgane K6-S0, za miši K 4-80 love luez nadzorstva do 40 ž£-- »alt v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo Past za ščurke „Rapid" vjame ria ti-soče ščurkov v eni noči, po K fi-9l>, Izborno delujoči lovilgc za muhe „No^a" komad K Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja so po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 00 v. Izvoz. tvrd. Tintnei, Dunaj III.. Neu-lingrjasse 26-L,
JANKONRAD, c.i.kr.dwr. a.'b.wo8iiBri;»)si.nž". CeSko.

Srbečico, iišeie
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvii. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha. nc maže. Poskusni lonček K ^ČIO veliki K 4 — porcijazo rodbino K It-—. /a loga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri ziaiem elenu, Ljubljana Marijin trg.löSO
rcgBs?pc>v5Ra isdFKga a cmejeisim jamsivom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/г, 15 ali 22'/2 I stili v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne 11a pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Dnišlveno aslno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848'40 kron. Zfldiucia fpre,cme tudi branili e vloge in jili obrestuje po 4>/4°/o Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprrzcnhijejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
iilre
W3K? MiW Ш
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
riojsirsko delo unrsks
Razpošilja	zamenjam!
Kovinaste ure. . Srebrne ure , . Kovinaste verižice - Usnjate verižice .
po K 22 — 26 — 32 -- 40 - 60. po K 48'- 54— 60-— 70-— 90' po K 2 — 3-- H-— 6.— 10-po K 160 280 480
S«»" ZBatnina In srebrnlna v bogaži izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine
......................................................................................(IIIIIIIII
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
velikem prosto.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana.
Svetovna razpošiljal П1 Ca	Lastna protnkotirana tovarna ur v Švici.
H.S1ITTNERsamo u IJIIBLJHNIšil
Nobene podružnice.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
Ft
Izdajakoozurcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Lüde vik Toiuažič.
Tiskala Katoliška tiskarna.