7 O zaèetkih kršèanstva na ozemlju današ- nje Evrope prièuje najprej `e Sveto pismo samo. Po zapisu Apostolskih del pride apo- stol Pavel skupaj s Timotejem v sklopu dru- gega misijonskega potovanja v Makedonijo in s tem prestopi prag današnje Evrope. Prvi kraj njegovega delovanja je mesto Filipe, kjer se sreèa z Lidijo. Naslednji sestavek `eli pred- staviti in osvetliti Pavlovo sreèanju z Lidijo, predvsem pa vlogo ter prispevek `ene Lidije za zaèetek kršèanstva na pragu današnje Evrope. &   < Po obširnejši obravnavi apostolskega zbora v Jeruzalemu (Apd 15,1-35) pride v Apostol- skih delih do pomembnejših sprememb. Je- ruzalem je potisnjen v ozadje. Peter in drugi apostoli (razen Jakoba in starešin v Apd 21,18) niso veè omenjeni. V ospredju dogajanja se pojavi apostol Pavel. Izhodišèe njegovega de- lovanja je mesto Antiohija. Apd 15,36-18,22 poroèajo o Pavlovem dru- gem misijonskem potovanju. Pot ga je vo- dila preko Male Azije v Makedonijo in vse do Ahaje. Vmes se je daljši èas – 18 mesecev – zadr`al v Korintu (Apd 18,11). Tako kot na svojem prvem misijonskem potovanju je Pa- vel hotel vzeti s seboj za spremljevalca Bar- naba. Vendar do tega ni prišlo, ker sta se Pa- vel in Barnaba pred zaèetkom poti zaradi Ja- neza, imenovanega tudi Marka, sprla in raz- šla. Barnaba je z Markom odplul na Ciper (Apd 15,39), Pavel pa si je za svoje drugo mi- sijonsko potovanje za spremljevalca izbral kristjana iz judovstva — Sila in z njim odpo- toval (Apd 15,40). V Listri je vzel kasneje s seboj na pot še kristjana iz poganstva -Ti- moteja (Apd 16,3). Pobudo za drugo misijonsko potovanje je dal Pavel sam (Apd 15,36) in ne skupnost ozi- roma Cerkev v Antiohiji, ki ga je odposlala na njegovo prvo misijonsko pot (Apd 13,2-3). Pavel je namreè `elel še enkrat obiskati vse kraje, kjer sta z Barnabom oznanjala evange- lij, da bi pogledal, kako je z brati. Svoj na- men je uresnièil predvsem v prvem delu po- tovanja, ko je skupaj s spremljevalci potoval skozi mesta po današnji Mali Aziji in obisko- val vernike. Posredoval jim je navodila apo- stolskega zbora v Jeruzalemu. Tako je brate in njihove skupnosti utrjeval v veri (Apd 16,4- 5). Kot poroèa povzetek v Apd 16,5, je njego- vo potovanje takoj obrodilo sadove, saj je šte- vilo vernikov raslo iz dneva v dan. Drugo misijonsko potovanje pa ni slu`i- lo le Pavlovemu prvotnemu namenu, obisku mladih kršèanskih skupnosti v Mali Aziji, temveè je dobilo po navdihu Svetega Duha nove konture. Apostolska dela prièujejo, kako je Sveti Duh Pavla in njegove sprem- ljevalce aktivno vodil in usmerjal njihovo pot. Do potovanja skozi Frigijo in de`elo Galaèanov je prišlo samo zaradi tega, ker jim je Sveti Duh branil, da bi oznanjali evangelij v provinci Aziji (Apd 16,6). Prav tako jim Sveti Duh ni dovolil, da bi iz Mizije odšli v Bitinijo. Iz tega razloga so se spustili v po- membno pristaniško mesto Troado (Apd 16,7-8). Tam je Bog v videnju razodel Pavlu, < !   $   <  # kje naj nadaljuje pot. Ponoèi je Pavel videl prikazen. Pred njim je stal Makedonec, ki ga je prosil: “Pridi v Makedonijo in pomagaj nam!” (Apd 16,9). Pavel in spremljevalci so videnje razumeli kot Bo`ji klic, da bi tudi v Makedoniji oznanili evangelij. Zato so ta- koj zaèeli iskati prilo`nost, da bi odrinili v Makedonijo (Apd 16,10). Zapustili so Troa- do in odšli v Samotrake. Od tam so nasled- nji dan odpluli v Makedonijo, in sicer v pristanišèe Neapolo, odkoder so krenili v Fi- lipe (Apd 16,11-12). Nadaljevanje Pavlovega potovanja na ozemlju današnje Evrope, naj- prej po takratni Makedoniji, je v smislu Apostolskih del sad Bo`jega razodetja ter pobude in vodstva Svetega Duha. Èeprav Pavel sam tega dela poti ni naèrtoval, je bil stalno pripravljen slediti navdihu in vodenju Svetega Duha in nadaljevati pot po Bo`jem razodetju. Iz literarnega vidika vzbuja pozornost po- roèilo o prehodu iz današnje Male Azije v < Salvador Dali, Prva študija za Madono iz Port Lligata, 1949, olje na platnu, Marquette University, Milwaukee.   Evropo, to je iz Troade v Filipe (Apd 16,10- 17), tudi zato, ker je napisano v prvi osebi mno`ine. V istem stilu, to je v prvi osebi mno`ine, sledijo v Apostolskih delih tudi opisi naslednjih potovanj po morju: iz Fi- lipov v Milet (Apd 20,5-15); iz Mileta v Ce- zarejo in Jeruzalem (Apd 21,1-18); iz Cezareje v Rim (Apd 27,1-28,16). V zvezi s to stilistiè- no figuro je bila `e od antike naprej priljub- ljena razlaga, da je tudi avtor sam aktivno prisoten v dogajanju, ki ga opisuje. Po tej razlagi je bil Luka skupaj s Pavlom na po- tovanju kot spremljevalec in oèividec. Glede na Apd 16,10 je vsekakor zanesljiva ugoto- vitev, da prva oseba mno`ine slu`i prièeva- nju pomembnih korakov iz Azije v Makedo- nijo, to je na ozemlje današnje Evrope. Bra- lec Apostolskih del je tako v literarni obliki dele`en direktnega prièevanja in izpovedi o prehodu na evropska tla. 9$ V mestu Filipe, ki je pripadalo prvemu okro`ju Makedonije in je bilo rimska kolo- nija1, se je Pavel skupaj s spremljevalci zadr`al nekaj dni (Apd 16,12). Zaèetek in konec nje- govega bivanja v Filipih (Apg 16,11-40) zaz- namuje sreèanje z Lidijo (Apd 16,13-15.40), kar je razvidno tudi iz sledeèe razèlenitve Apd 16,13-40: vv. 13-15: Sreèanje z Lidijo, krst, postanek v njeni hiši; vv. 16-18: vede`evalka in Pavlovo izganjanje hudobnega duha; vv. 19-24: nasilje nad Pavlom in Silom s strani oblastnikov, prijetje in zapor; vv. 25-34: èude`na osvoboditev iz zapora, jeèarjeva spreobrnitev; vv. 35-39: prošnja oblastnikov Pavlu in Sili za njuno zapustitev mesta; v. 40: Pavel in Sila v Lidijini hiši, opogum- ljanje bratov. - ")#./  # 01  2'345 13Na sobotni dan smo šli skozi mestna vrata ob reki, ker smo domnevali, da je tam prostor za molitev. Sedli smo in se pogovarjali z `en- skami, ki so se tam zbirale. Tako kot v drugih mestih so tudi v Filipih Pavel in njegovi spremljevalci na sobotni dan poskušali najti kraj, kjer so se Judje zbirali k molitvi (prim. Apd 5,42; 9,20; 13,14; 14,1; 17,1- 2.10.17; 18,4.19.26; 19,8). Prepoznali so namreè, da so prav ta mesta še posebej primerna za oz- nanjevanje evangelija. V Apd 16,13 ni govora o shodnici, ampak o proseuche. Grška beseda proseuche pomeni najprej “molitev”, v kontek- stu Apd 16,13 pa oznaèuje “mesto za molitev”. Pavel in njegovi spremljevalci so torej odšli sko- zi mestna vrata k reki, ker so domnevali, da se mora molitveno mesto nahajati ob vodi, ki je potrebna za obredno umivanje oziroma oèiš- èevanje.2 Kako je molitveno mesto v Filipih natanèneje izgledalo, nam Apostolska dela ne posredujejo. J. Jervell zagovarja kot zelo ver- jetno domnevo, da je se je molitveno mesto v Filipih nahajalo na prostem. Stanje v omenjeni koloniji, zlasti nizko število Judov, je bilo po njegovem mnenju razlog za to, da Judje v Fi- lipih shodnice niso gradili.3 Beseda proseuche lahko v širšem pomenu oznaèuje tudi shod- nico4 in s tem zgradbo5 . Eksegeti so glede tega pomena v Apd 16,13 neenotni. Zadnji hi- potezi nasprotujeta zlasti dva razloga na osnovi Apd 16,13: a) Pavel in spremljevalci so le “dom- nevali” (Apd 16,13), da je ob reki prostor za molitev;6 b) na tem domnevnem molitvenem mestu so sreèali le skupino `ena. Pavel in spremljevalci so se ustavili ob reki na omenjenem molitvenem mestu. Sedli so in se pogovarjali z `enami, ki so se tam zbi- rale (Apd 16,13). Dejstvo, da so omenjene le `ene, vzbuja pozornost.7 Vendar Luka tega dejstva ne razlo`i. V vsakem primeru gre za <  # manjšo skupino `ena. Moških ni na tem kra- ju. Za veèji del prebivalstva ta kraj in s tem èašèenje Izraelovega Boga nista zanimiva. Mo- goèe je to stanje povezano s tem, da so bile Filipe ena od rimskih vojaških kolonij in tako pre`ete s pogansko miselnostjo.8 Zato tudi tiste redke `ene iz Filipov, ki so se zbirale k molitvi izven mesta, verjetno niso bile Judi- nje, ampak “bogabojeèe” `ene iz poganstva, kakor je to izrecno navedeno za Lidijo v Apd 16,14. 1 4 Poslušala nas je tudi `enska, Lidija po imenu, trgovka s škrlatnimi oblaèili v mestu Tiatiri. Bila je bogabojeèa in Gospod je odprl njeno srce, da je prisluhnila Pavlovim besedam. Nadaljnje poroèilo usmeri vso pozornost le na eno izmed `ena, s katero so se Pavel in njegovi spremljevalci sreèali ob reki. V grš- kem besedilu je najprej navedeno njeno ime Lidija. S tem je Lidija edina izmed `ena ob reki, ki je omenjena po imenu. Sledi njen po- klic: trgovka s škrlatnimi oblaèili. Kot trgov- ka je imela Lidija ugleden in nadpovpreèen polo`aj, za razliko od veèine drugih `ena v an- tiki.9 Èeprav je `ivela v Filipih, sta tako njen poklic kot tudi njeno poreklo povezana z me- stom Tiatiro, ki je bilo poznano po pridobi- vanju škrlata. A. Weiser piše, da je bilo mesto Tiatira naseljeno `e pred helenistiènim ob- dobjem. Pod Selevkom I. je leta 281 pr. Kr. postalo vojaška kolonija in se je razvilo v po- membno trgovsko in industrijsko mesto. Proi- zvajanje škrlatne barve in škrlata v Tiatiri je tako v literarnih virih kot tudi v starih napisih veèkrat dokazano. Leta 129 pr. Kr. je prišla Tiatira pod rimsko oblast.10 Sveto pismo ome- njena Tiatiro še v Raz 1,11; 2,18.24. Ime, po- klic in poreklo predstavljajo Lidijo zlasti na zunaj in posredujejo pomembne podatke o njenem dru`benem polo`aju. Tej zunanji predstavitvi sledijo karakteristike, ki predsta- vijo Lidijo bolj osebno, v vsej njeni globini, saj zadevajo tako njen odnos do Boga kot tudi direkten poseg Boga v njeno `ivljenje. Lidija je bila “bogabojeèa” (gr. seboméne). Èa- stila je Izraelovega Boga kljub temu, da po rojstvu ni bila Judinja in da ni pripadala k prozelitom, ki so uradno pristopili k judovs- tvu.11 Hkrati je tudi Bog sam posegel v njeno notranjost tako, da je odprl njeno srce (prim. Lk 24,45). Odprtost srca ji je omogoèila, da je lahko prisluhnila Pavlovim besedam in do- jela njihovo velièino ter sprejela vero v Jezusa. 1 5 Ko se je dala krstiti ona in vsa njena hiša, nas je povabila z besedami: “Èe ste preprièani, da verujem v Gospoda, stopíte v mojo hišo in os- tanite tu!” Primorala nas je, da smo vstopili. Kako moèan je bil Bo`ji poseg v Lidiji, se ka`e tudi v tem, da se je Lidija dala takoj kr- stiti. Ne le ona, ampak tudi vsa njena “hiša” (prim. Lk 10,5; 19,9; Apd 10,2; 11,14; 16,31; 18,8). Po krstu je povabila misijonarje, naj os- tanejo v njeni hiši. Pri tem predpostavlja, da se Pavel in njegovi spremljevalci lahko pre- prièajo o njeni veri. Njena gostoljubnost do misijonarjev je bila neustavljiva. Iz literarnega vidika je zanimivo, da Luka ne le opisuje do- gajanja, ampak da Lidija sama spregovori, kar je za `enske like v Apostolskih delih `e nekaj izjemnega. Na ta naèin Lidiji uspe zadr`ati misijonarje v svoji hiši, ki hkrati predstavlja prvo kršèansko skupnost v Filipih, oziroma prvo kršèansko skupnost na obmoèju današ- nje Evrope (po izroèilu Apostolskih del).12 - ")#./  # 0 .  2'3 5 40 Ko sta Pavel in Sila zapustila jeèo, sta odšla v Lidijino hišo. Tam sta našla brate in jih osrèila v veri. Nato sta odpotovala. Preden sta Pavel in Sila zapustila mesto Filipe, sta še enkrat obiskala Lidijo. V njeni <   hiši sta našla “brate”, kar pomeni novo nastalo skupnost kristjanov. Prve kristjane v Filipih sta “vzpodbudila” in “opogumila” v veri (gr. parakaléô). Kljub nasprotovanju in poni`anju vse do bivanja v jeèi, je bila pot Pavla in nje- govih spremljevalcev v Filipih rodovitna. Obrodila je prvo kršèansko skupnost na ozemlju današnje Evrope. K temu sadu je bis- tveno prispevala tudi `ena Lidija, ki se je po- polnoma odprla Bo`jemu delovanju. Zani- mivo je tudi dejstvo, da Apostolska dela ne poroèajo o tem, da bi v tej prvi kršèanski skupnosti v Evropi vladale patriarhalne struk- ture. Pater familias ostane neomenjen. Vera v Jezusa Kristusa povezuje vse èlane med se- boj kot brate in sestre. V Lidijini hiši nastane po krstu primer takšne skupnosti, kot je opi- sana v Gal 3,27-28: “Kajti vsi, ki ste bili krš- èeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda ne Grka, ni ne su`nja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne `enske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.”13 < Salvador Dali: Madona iz Port Lligata (detajl), 1950, olje na platnu, Zbirka Beaverbrook, New Brunswick, Kanada.  # :$  )  Kratek zapis o Lidiji v Apostolskih delih posreduje na jedrnat naèin bistvene lastnosti Lidije in njen prispevek za zaèetek kršèanstva na ozemlju današnje Evrope. Lidijo je odlikovala globoka notranja ob- èutljivost za Boga in njegovo delovanje. Èe- prav je imela ugleden polo`aj v takratni dru`- bi in nadpovpreèen poklic za `ensko v antiki, to ni zadovoljilo njenega iskanja in hrepene- nja po Bogu.14 Našla je pot, ki jo je zbli`ala najprej z judovskim verskim izroèilom in ka- sneje preko Pavla tudi s kršèanstvom. Èastila je Izraelovega Boga. Tako kot nekaj drugih `ena je tudi Lidija na sobotni dan redno za- pušèala mesto in odhajala k reki Gangites, da bi skupaj z drugimi èastila Boga. Za ta korak je potrebovala ogromno poguma, saj je na ta naèin tekla proti takratnemu politeistiènemu in sinkretistiènemu veletoku. Njeno versko iskanje je bilo iskreno in brez dobièkarstva. Lidija, po poklicu trgovka, ni zapadla svetnim skušnjavam, da bi odpr- tost in verske intuicije, ki so ji bile dane od Boga, izkoristila na ta naèin, da bi jih pre- prodajala in z njimi iskala denarni dobièek. V tem se razlikuje od vede`evalke v Filipih, ki jo Apostolska dela omenjajo neposredno za Lidijo (Apd 16,16-19). Vede`evalki je bila dana globoka verska intuicija, ki je prišla do izraza v njenem vpitju: “Ti ljudje so slu`ab- niki Boga Najvišjega; oznanjajo vam pot odre- šenja” (Apd 16,17). Na `alost pa se je pustila izkorišèati od svojih gospodarjev, ki so si s po- moèjo njenega daru jasnovidnosti ustvarjali dobièek. Ko jo je Pavel osvobodil iz su`enj- skega polo`aja, s tem da je izgnal duha, ki je bil v njej, je prišlo do moènega upora s stra- ni njenih gospodarjev. Posledica je bila are- tacija Pavla in Sile (Apd 16,20-24).15 Pomembna krepost Lidije je bila tudi v tem, da je znala poslušati (gr. akoúô). Bila je odprta za Boga in soèloveka. Pri tem ne gre le za poslušanje z ušesi, ampak za mnogo globlje poslušanje s srcem. V svoji poslušnosti je bila Lidija dovzetna za Bo`je delovanje. Bog sam je odprl njeno srce, tako da je mogla biti pozorna na Pavlove besede (Apd16,14). Na ta naèin Li- dija razodeva, da je resnièna poslušnost s srcem sad Bo`jega delovanja in èloveškega sodelova- nja. Avtor Luka tako v svojem evangeliju kot v Apostolskih delih veèkrat na izreden naèin poka`e, kako je Bog v prelomnih situacijah iz- bral prav `ene za svoje odrešenjsko delovanje. Ni sluèaj, da Luka zaèenja svoj evangelij z dve- ma velikima `enama, Elizabeto in Marijo (Lk 1-2). Tudi Lidijo je Bog izbral za svoje delova- nje in sodi v skupino velikih ̀ enskih likov, ka- terim Luka posveti mnogo veè pozornosti kot ostali evangelisti.16 S pogledom na `eno je za- nimiv tudi Lukov prikaz apostola Pavla. Èeprav je Pavel izhajal iz stroge patriarhalne judovske tradicije, kar pride mnogokrat do izraza v nje- govih pismih, je nagovoril v Apostolskih delih v Filipih najprej `ene in je kot prvo krstil `eno Lidijo. Lidija je bila vredna Pavlovega zaupanja. Pavlovo spreobrnjenje h kršèanstvu je prineslo sad tudi v njegovi odprtosti in dojemljivosti za Bo`je delovanje po `eni.17 Lidija je imela avtoriteto in vpliv na svojo okolico. Njena odloèitev za krst je imela za posledico, da se je skupaj z njo krstila tudi vsa njena hiša, torej vsi tisti, s katerimi je de- lala in `ivela (Apd 16,15). Za rast kršèanstva ni odprla le vrat svojega srca, ampak tudi vra- ta svoje hiše.18 Dejstvo, da sta bila Pavel in Sila kmalu po njenem krstu vr`ena v zapor, ni omajalo njene mlade vere v Kristusa. Prav v teh dneh se je prva kršèanska skupnost v Fi- lipih zaèela utrjevati in širiti, saj Pavel in Sila po rešitvi iz zapora v Lidijini hiši najdeta skupnost bratov in sester. Lidija je bila po- gumna `ena; bila je edina v Filipih, ki je sprejela misijonarje pod svojo streho, jim nu- dila gostoljubje in zašèito. @elela je, da se pre- prièajo o njeni veri v Gospoda in da njeno gostoljubnost sprejmejo kot znamenje njene <   < pripadnosti Kristusu. Vera v Kristusa za Li- dijo ni bila le privatna zadeva. Pavla in Sila je sprejela brez strahu, tudi po njunem bi- vanju v zaporu, èeprav je sama s tem iz- postavila svoj polo`aj v takratni dru`bi. ;,  Sporoèilo Apostolskih del ostaja po skoraj dveh tisoèletjih še vedno aktualno. Današnja Evropa, ki je potrebna nove evangelizacije, si lahko ob Pavlu in Lidiji nabere novih nav- dihov. Apostol Pavel je dopustil, da je Sveti Duh usmerjal njegove korake in ga tako pripeljal tudi na ozemlje današnje Evrope. Dojemljiv je bil za Bo`je delovanje po `eni in je v Evropi kot prvo krstil `eno Lidijo in njeno hišo ter s tem zanetil prvo kršèansko skupnost v Fi- lipih oziroma na evropskih tleh (v smislu Apostolskih del). Apostol Pavel nas s svojim zgledom vzpodbuja, da bi dopustiti, da Sveti Duh usmerja naše korake in to tudi tam, kjer je ta pot drugaèna od dru`benih normativov. Vabi nas, da bi imeli odprte oèi za Bo`je de- lovanje po `eni in da bi bile `ene tudi v kljuè- nih situacijah vredne zaupanja kot sodelavke pri rasti kršèanskih skupnosti. @ena Lidija nam ka`e, kako pomembno je negovati in ohranjati notranjo obèutljivost za Boga in njegovo delovanje. Prièuje, kako velik pomen ima globlje poslušanje s srcem. Ugledni dru`beni in poklicni polo`aj ne more nikoli zadovoljiti najgloblje potrebe po Bogu. Vera je dar. Versko intuicijo je potreb- no varovati pred tem, da bi z njo tr`ili in is- kali dobièke. To prièuje Lidija s svojim zgle- dom. Bila je odprta za Boga in soèloveka. Vera v Kristusa za Lidijo ni bila le njena pri- vatna zadeva. Vrata svoje hiše in s tem tudi svojo avtoriteto je odprla za širjenje kršèans- tva. V njeni hiši oziroma iz njene hiše je na- stala prva kršèanska skupnost v Evropi. Vabi nas, da bi tudi mi vrata naših src in hiš odprli za Jezusa Kristusa ter za brate in sestre. 1. J. Jervell, Die Apostelgeschichte (KEK 3), Göttingen, 1998, 421, omenja, da je leta 31 Oktavijan imenoval Filipe za rimsko kolonijo — Colonia Julia Augusta Philippensium. S tem je za Filipljane veljal ius Italicum, kar pomeni, da so imeli enake pravice kot prebivalci italijanskih mest: samostojno upravo in oprostitev od davkov. I. Kruse, Und Priska liess sich nicht beirren. Frauengeschichten aus dem frühen Christentum (Gütersloher Taschenbücher Siebenstern 541), Gütersloh, 1994, 39, opiše mesto Filipe takole: “Außer einer guten Verkehrslage hatte Philippi aber auch gesellschaftlich und kulturell etwas zu bieten. Das Theater am Ortsausgang, die Antonia- und Faustina-Tempel, das Heiligtum der thrakischen Göttin Bendis und die dionysischen Festspiele machten Philippi zu einer vielseitigen, interessanten Stadt, in der sich Altes und Neues, Aufgeschlossenheit und Beständigkeit ergänzen.” 2. Molitveno mesto se je nahajalo izven naselja ob reki Gangites. 3. Prim. J. Jervell, Apostelgeschichte, 421. 4. Prim. W. Bauer, Griechisch-deutsches Wörterbuch zu den Schriften des Neuen Testaments und der frühchristlichen Literatur, Berlin, 1988, 1429. 5. Prim. M. Hengel, Proseuche und Synagoge. Jüdische Gemeinde, Gotteshaus und Gottesdienst in der Diaspora und in Palästina, v: Festgabe für Karl Georg Kuhn, Gottingen, 1971, 175. 6. Prim. J. Wehnert, Die Wir-Passagen der Apostelgeschichte. Ein lukanisches Stilmittel aus jüdischer Tradition (Göttinger theologische Arbeiten 40), Göttingen, 1989, 12-15. 7. R. Saunders, Frauen im Neuen Testament. Zwischen Glaube und Auflehnung, Darmstadt, 1999, 107 piše, da so Pavel in njegovi spremljevalci v tej situaciji prekoraèili doloèene dru`bene norme, saj `enske obièajno niso bile udele`enke filozofskih in verskih pogovorov. 8. Prim. J. Jervell, Apostelgeschichte, 422. 9. Po kritiènem sooèenju z razliènimi mnenji o Lidijinem socialnem polo`aju prideta do tega zakljuèka tudi R. Albrecht / F. Müller-Rosenau, Apostelgeschichte 16,11-15: Lydia, v: E. R. Schmidt (Hg.), Feministisch gelesen. Bd. 1. 32 ausgewählte Bibeltexte für Gruppen, Gemeinden u. Gottesdienste, Stuttgart, 1988, 248. 10. Prim. A. Weiser, EWNT II, 392. 11. Prim. R. Saunders, Frauen, 106-107; R. Albrecht / F. Müller-Rosenau, Lydia, 248. 12. L. Schottroff, Lydias ungeduldige Schwestern. Feministische Sozialgeschichte des frühen Christentums, Gütersloh, 1994, 166, piše: “Es geht um die Ansiedlung der ersten christlichen Gemeinde in Philippi, nicht nur um vorübergehende Gastfreundschaft.”  # 13. Tudi S. Heine, Frauen in der frühen Christenheit. Zur historischen Kritik einer feministischen Theologie, Göttingen, 1986, 94 pove`e skupnost v Lidijini hiši z opisom v Gal 3,27-28. Po njenem mnenju prinaša kršèanstvo “eine Umkehrung der sowohl im Judentum wie unter den Heiden gültigen Einschätzung der Frauen. ... Diese Formel [Gal 3,28] erklärt die klassischen menschlichen Konfliktpunkte für die christliche Gemeinde als irrelevant: ethnische Differenzen, soziales Gefälle und den ‘Geschlechterkrieg’, Spannungsfelder, die in besonderer Weise zu Vorurteilsbildungen und diskriminierendem Verhalten Anlaß geben.” 14. V tem smislu poudari U. Schnelle, Paulus. Leben und Denken, Berlin, 2003, 145: “Bemerkenswert ist ferner, dass sich Lydia als wohlhabende Frau dem Christentum anschloss.” O Lidijinem globljem iskanju pišeta tudi R. Albrecht / F. Müller-Rosenau, Lydia, 250: “In den Augen ihrer Zeitgenossen, die sie vielleicht beneidet haben, scheint sie bereits alles zu haben. Lydia findet dieses ‘mehr als alles’ in der Nachfolge Jesu und in der christlichen Gemeinschaft, die daraus erwächst.” 15. S tem v zvezi trdi U. Schnelle, Paulus, 145: “Der Erfolg der paulinischen Missionstätigkeit hatte schon in Philippi Misshandlungen des Apostels und seiner Mitarbeiter zur Foge. Zwar ist die Erzählung in Apg 16,16-22.23-40 legänder ausgeschmückt, ihr historischer Kern wird aber durch 1 Thess 2,2 bestätigt (‘... obgleich wir zuvor in Philippi gelitten hatten und misshandelt wurden ...’).” 16. V tem smislu piše J. Gnilka, Paulus von Tarsus. Apostel und Zeuge (HThK Supplementbd. 6), Freiburg, 1996, 79: “Für Lukas ist es bedeutsam, daß es eine Frau ist, die auf europäischem Boden als erste das Evangelium annimmt.” 17. V nekoliko bolj kritiènem tonu ugotavlja podobno R. Saunders, Frauen, 107: “Lydia war für Paulus eine heilsame Lektion, die ihn veranlasste, seine eigene patriarchale Haltung gegenüber Frauen kritisch zu überprüfen.” 18. Za L. Schottroff, Lydia. Eine neue Qualität der Macht, v: L. Schottroff: Befreiungserfahrungen. Studien zur Sozialgeschichte des Neuen Testaments (Theologische Bücherei. Neues Testament 82), München, 1988/1990, 308 je pri Lidiji posebej pomembna povezava med moèjo, ki izvira iz odnosa z Bogom, in skupnostjo: “Lydia hat Menschen zusammengebracht und ihr gemeinsames Leben neu zu gestalten mitgeholfen.” <