YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIII., ŠT. 42 Ptuj, 23. oktobra 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Delovna skupina CK ZK J v Ptuju v ponedeljek in torek je bila v ptujski občini delov;ia skupina CK ZK Jugoslavije, ki sojo sestavljali Vojo Srzentič, Džemal Sarat., Milan Daljevič, Vuk Obradovič, Ljubo Jasnič, Alojz Hren in Jo^e Klemenčič. Delovna skupina, ki jo je vodil član Predsedstva CK ZKJ in predsed- nik CK ZK Črne Gore Vojo Srzentič, je preverila uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter njuno podružbljanje v družbenopolitičnih organizacijah. Izkušnje in praksa ptujske občine bo podlaga za pripravo gradiva za sejo CK ZK Jugoslavije o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. V ponedeljek popoldan so člani delovne skupine sodelovali na pogovoru o uresničevanju SLO in družbene samozaščite v podravski regiji. V torek so se zjutraj najprej udeležili sestanka občinskega komiteja za SLO in DS ter se seznanili z uresničevanjem nalog na tem področju v ptujski občini, zatem pa so obiskali komite v Kmetijskem kombinatu TOZD Farma. Delovna skupina je zaključila obisk v torek zvečer s pogovorom s člani komiteja za SLO in DS v krajevni skupno- sti Jože Potrč Ptuj. N.D. Gostje na pogovoru o uresničevanju SLO in DS v podravski regiji, (foto OM) Prve tone sladkorja v skladišču (stran 2) Tisoč delavcev - sodelavcev (stran 4) Ali so res krivi samo trgovci (stran 5) 102 leti Marije Hrženjakove (stran 6) Šport (stran 9) 40"!etiyuii pele državne konference KPJ v spomin na zgodovinsko V. državno konferenco KPJ, ki je bila od 19. do 23. oktobra 1940 v zagrebškem predmestju, na Dubravi, je bila v ponedeljek, 20. oktobra v Zagrebu slavnostna seja centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Seje seje udeležilo tudi 19 delegatov, ki so pred 40 leti sodelovali na tej zgodovmski seji. Slavnostni govornik je bil Stevan Doronjski, predsednik predsedstva CK ZKJ. Stevan Doronjski je v svojem govoru podrobneje orisal zgodovinski pomen pete državne konference, saj je s to konferenco KPJ prerasla v idejnopolitično trdno, jasno usmerjeno politično silo, ki je edina znala povedati resnico o nevarnostih, ki so grozile državi. Ob zaključku konference so del^ati izbrali centralni komite, za generalnega sekretaija pa so izvolili Josipa Broza Tita. S tem so dali tudi polno priznanje tovarišu Titu in niegovemu delu pri utrjevanju partije, kar je kmalu potrdila sama revolucionarna praksa, ki so jo v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji uveljavljali — Tito in na tej konferenci izvoljeno vodstvo. Tovariša Tito in Kardelj sta s svojim delom ost^'ala na prizorišču svetovnih dogodkov in s svojim delom ostajata to Se danes. Precejšnji del svojega govora pa je Stevan Doronjski posvetil današn- jim nalogam ZKJ pri premagovanju težav, s katerimi se spopadamo. Osrednja proslava 40-Tetnice pete državne konference KPJ za območje ptmske občine bo 7. novembra letos v Ptuju. Pripravlja jo komite OK ZKS Ptuj. F Ne le vpisati, tudi uskladiti še dobra dva meseca je do konca letošnjega leta in v tem času nas čaka ogromno dela, da dokončamo nalogo, ki smo jo začeli v začetku lanskega leta in nosi naslov — srednjeročni načrt 1981-1985. Načrt mora biti sprejet do konca leta, mora biti vsestransko usklajen. To pa je izredno odgovorna, težka in zahtevna naloga, ki jo bomo lahko opravili le, če bodo vsi zainteresirani pokazali svojo pripravlje- nost in razumevanje, temelječe na stvarnih materialnih možnostih in skupnih interesih. Končali smo z javno razpravo o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine in o samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvod- nje. Temu smo dodaU osnutek plana svoje TOZD ali krajevne skupnosti. Obsežno gradi- vo, preobsežno na enem samem zboru, čeprav so v večini primerov strokovne službe pripra- vile dobre Izvlečke. Vendar ugotavljamo, da je javna razprava premalo dosegla vsakega delavca v temeljni organizaciji, vsakega občana v krajevni skupnosti. Sedaj je pred strokovnimi službami najod- govornejša naloga, da planske dokumente končno obdelajo, uskladijo in pripravijo za sprejem v samoupravnih organih in delegat- skih skupščinah. To bo toliko težje, ker so osnutki obravnavanih dokumentov temeljih na preveč optimističnih predvidevanjih rasti družbenega proizvoda in visoki prispevni stopnji, ki je gospodarstvo ne bo zmoglo. Tako so bili osnutki dogovorov in sporazu- mov bolj spiski potreb in želja, ki so jih v javni razpravi še dopolnih, skoraj nikjer pa krčili in selekcionirali. Plani krajevnih skupnosti so ponekod celo 5 do 6 krat večji kot so materialne možnosti, je na zadnji seji OK ZKS Ptuj povedal njen predsednik Jože Botolin. Prav zato je občin- ska konferenca ZKS v svojih sklepih tudi zapisala, da se komunisti morajo zavzemati v vseh sredinah in strukturah, da bodo planski dokumenti izraz dejanskih možnosti in ne spisek želja ali trdovratnega zavzemanja za izvršitev nerealnih planov v TOZD, krajevnih skupnostih in SIS. Prav tako so zadolžih izvršni svet SO Ptuj, da z vsemi nosilci razvoja v občini Ptuj ponovno preuči in strokovno opredeli prednostne dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Podobna politična aktivnost poteka, v skladu s sklepi 13. seje CK ZKJ, tudi v drugih občinah, republikah in pokrajinah. Ob vsem tem nam je glavni cilj: vztrajati pri pohtiki gospodarske stabilizcije, zato ne moremo in ne smemo načrtovati ničesar, kar bi to politi- ko razveljavljalo. pp 24. oktober - dan združenih narodov Proti koncu druge svetovne vojne, ene najbolj nasilnih in uničevalnih vpjn, so po nekajmesečnih pripravah, 26. junija 1945 v San Frančišku sprejeli ustanovno hstino Združenih narodov, ki sojo potem ratificirale vse zmagovite velike sile in ostale podpisnice, med njimi tudi Titova Jugoslavija. Tako je OZN začela obstajati 24. oktobra 1945 m ta dan po vsem svetu praznujemo kot dan Združenih narodov. Cilji in načela Združenih narodov so zajeti v ustanovni listini. Cilji so: varovati svetovni mir in varnost, razvijati prijateljske odnose med narodi, uresničevati mednarodno sodelo- vanje na vseh področjih in biti središče, kjer naj se usklajuje dejavnost narodov za dosega- nje teh ciljev. V načelih pa je zapisano, da so vse države (Slanice suverene in enake, da bodo obveznosti izpolnjevale vestno in pošteno, mednarodne spore poravnavale na miroljuben način, vzdržale se bodo grožme ali uporabe sile, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve nobene države in da bodo Združenim naro- dom dajale vso možno pomoč. Vloga Socialistične Jugoslavije je bila v Združenih narodih od vsega začetka aktivna, zlasti še glede uveljavljanja načel ustanovne Hstine, posebej pa še načel miroljubne in aktivne koeksistence med narodi vsega sveta, to je politike neuvrščenosti, glavni pobudnik te politike pa Je bil tovariš Tito, in to politiko predstavniki SFRJ tudi dosledno uveHavljajo naprej v vseh organih Združenih narodov. Tudi danes so oči vsega človeštva z zaupa- njem uprte v OZN, z zaupanjem, ki kaže nenadomestljivost te svetovne organizacije pri reševanju mednarodnih gospodarskih proble- mov, kriznih žarišč, spopadih, kakršnemu smo sedaj priča v Perzijslcem zalivu in na številnih drugih podro^^ih, zlasti še proti nebrzdanemu oboroževanju. Prav te dni se je v političnem komiteju generalne skupščine OZN začela razprava o raznih vidikih razoroževanja, ki jo je začel predstavnik Mehike z besedami: »Oborože- valno tekmo moramo ustaviti, drugače se bo treba sprijazniti z uničenjem«. V ekonom- skem komiteju generalne skupščine pa so končali razpravo o operativnih dejavnostih sistema OZN glgde konkretne pomoči deže- lam v razvoju. Članica naše delegacije mara Radič je opozorila na podporo jugoslovanske vlade operativnim dejavnostim OZN. Prav tako aktivni so tudi naši predstavniki v številnih drugih organih OZN, saj s tem izražajo enotno voljo jugoslovanskih narodov in narodnosti. FF V zasebnem in družbenem sektorju je že dovoljeno trgati vse sorte grozdja. V petek smo začeli še s trganjem laškega rizlinga in ostalih poznih sort grozdja. Organiziranje odkup grozdja na odkupnih postajah ^Juršincih. Zavrču, Cirkulanah, Leskovcu in Podlehniku ter v Ptuju. Trgatev v zasebnem sektorju kmetijstva in odkup grozdja potekata lormalno. Dežje od osmega do 14. oktobra sicer zadržal trgatev in je tako ^ vinogradih opaziti škodo, ki nastaja zaradi gnilobe in osipa jagod. Sladkorna stopnja je nekoliko nižja kot smo jo napovedali, vzrok za toje desetdnevno deževje, kije zadržalo sladkorno stopnjo tako kot je bila Pred osmim oktobrom. Konec tedna seje vreme na srečo nekoliko "stalilo, tudi toplota je bila primerna za trgatev in nabiranje sladkorja. Mnogo pa bo kljub temu takega grozdja in mošta, katerega slad- ^orne stopnje bodo zelo nizke. Kako bomo to rešili? Bomo sladkali? »V členu zakona o vinu (uradni list št. 16/74) je prepovedano *^<^ajanje sladkorja grozdju in moštu. Pravilnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu 16/78 je dopolnil nekatere stvari in dovoljuje v izrednih ''remenskih razmerah, da se tistemu moštu lahko dodaja sladkor, če ni dosegel sladkorne stopnje zaradi premalo sladkorja v grozdju. Dovo- 'jenje za dosladkanje daje upravni organ pristojen za kmetijstvo na Prošnjo individualnih proizvajalcev oz. proizvajalca v družbenem sek- ^rju. Tak primer je kmetijski kombinat, ki je po dovoljenju dosladkal ■^'Zvanec. Dosladkanje pa je možno le do določene sladkorne stopnje, ki Ugotovljena po strokovnih zavodih, letos v kmetijskem inštitutu ^'ovenije in kmetijskem zavodu Nova Gorica,« je povedal Ciril Šatej, ^"letijski inšpektor. O škodah v vinogradih lahko govorimo skozi celo leto. že zgodnja Pomladanska pozeba je zmanjšala proizvodnjo na približno desetih ^.^lotkih površin. Pozno in slabo dozorevanje je zmanjšalo kvaliteto ^'delka, deževje, ki smo ga že omenili pa je kvaliteto še poslabšalo. Tudi ">'ina ni dosegla običajne količine v grozdju. e Fakšnoje torej stanje v naših kleteh in vinogradih. Vsem. ki trgatev •^rate še opraviti naj zaželim mnogo sonca ali pa vsaj lepega vremena. N. Kotar Tudi iz obilnega grozdja ni mnogo mošta foto: M. Ozmec LAZAR MOJSOV v ponedeljek, 20. oktobra je bila v Zagrebu seja predsedstva CK ZKJ. na kateri so v s^adu s poslovnikom o organizaciji in načinu dela izvolili LAZARJA MOJSOVA za predsednika pred- sedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom. Predsedstvo je izrazi- lo tudi vse priznanje Stevanu Doronjskemu za nadvse uspešno opravljanje odgovorne dolžnosti gredsedniKa predsedstva CK Lazar M^sov je bil rojen 19. decembra 19^20 vNegotinu v SR Makedoniji. Član KPJ—ZKJ je od leta 1940, v NOB pa se je aktivno vključil že leta 1941. Opravljal je vrsto odgovornih dolžnosti v CK ZK Makedonije in CK ZKJ. Med drugim je bil ugoslovanski veleposlanik v " Vfoskvi, na Dun^u m na sedežu OZN, v letih 1977-78 pa je bil predsednik generalne skupščine Združenih narodov. Za člana predsedstva CK ZKJ je bil izvoljen junija 1979. Lazar Mojsov, predsednik pred- sedstva CK ZKJ DELEGATI O GOSPODARSKIH REZULTATIH Pretekli četrtek so se sestali delegati družbenopolitičnega zbora ptujske občinske skupščine, dan kasneje pa delegati ostalih dveh zborov. Na vseh treh zborih je bila brez bistvenih pripomb sprejeta analiza gospodarjenja v občini za obdobje januar — junij, delegati pa so soglasno sprejeli tudi stališča izvršnega sveta SO Ptuj k rezultatom gospodarjenja. Ob obravnavi informacije o izplačilu osebnih dohodkov v prvem poletju tega leta so delegati opozorili predvsem na tiste temeljne organizacije združenega dela, ki imajo kljub izgubi ali slabim gospodarskim rezul- tatom visoke osebne dohodke. Strinjali so se, da morajo vsi kršitelji resolucijskih določil in dogovora o uresničevanju družbene u.smeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji do konca leta uskladiti osebne dohodke, sprejeli pa so tudi predloge in stališča sindikata ter izvršnega sveta skupščine občine. Brez bistvenih pripomb so delegati po hitrem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve resolucije za to srednjeročno obdobje v ptujski občini in predlog delovnega načrta zborov do konca tega leta. Predlogi sklepov o imenovanjih in potrditvi statutov so bili sprejeti brez pripomb in soglasno. Družbenopolitični zbor pa ni sprejel predloga sklepa o razrešitvi člana izvršnega sveta za področje infrastrukture, urbanizma, stanovanjske izgradnje in prometne dejavnosti. Zato je bil ta predlog sklepa umaknjen z dnevnega reda sej ostalih zborov, saj se zbori v tem primeru ne usklajujejo, temveč je potrebno opraviti ponovno kandidacijski postopek. Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so obravnavali še nekatera druga vprašanja. Med njimi naj omenimo predlog dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Maribora in gravitacijskega območja s kmetijsko živilskimi proizvodi — sprejetje bil soglasno — in predlog dogovora o sofinanciranju izgradnje cestnega omrežja na območju mesta v desetletnem obdobju. K dogovoru je bilo nekaj pripomb, vendar je bil prav tako sprejet, tako kot osnutek dogo- vora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju. Predlog odloka o plačevanju prispevka za obrambo pred točo so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli in podprli pobudo za spre- membo zakona o financiranju obrambe pred točo. Delegati zbora združenega dela pa so predlagali, da naj stopi odlok v veljavo šele takrat, ko bo zakon usklajen, tako da bi obrambo pred točo financirala cela republika. Sprejetje bil tudi odlok o najvišjih najemninah za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini in predlog sprememb in dopolnitev odloka o pokopališkem redu za pokopališče v Ptuju. K slednjemu so imeli delegati nekaj pripomb, predvsem so dali pobudo za doptolnitev odloka o pogrebnih svečanostih. Na sejah zborov so delegati prejeli odgovore na nekatera vprašanja, postavili pa so tudi nova. predvsem na zboru krajevnih skupnosti, kjerje običajno največ delegatskih vprašanj in pobud. p p _ N. D. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. oktober 1980 - TEDNIK AKCUA JISOC DELAVCEV-SODELAVCET Z rezultati še ne moremo biti zadovoljni Organizatorji obveščanja v združenem delu so na prvem posvetu v mesecu septembru ugotovili, da obveščanje oziroma informiranje v združenem delu še vedno ni zaživelo tako, kot bi bilo nujno, lemu pomembnemu mediju se daje premalo pozornosti, vse premalo se zavedamo, kako pomembno vlogo ima informiranje v našem samou- pravnem sistemu. Ugotovitve tega posveta naj bodo obveza in pro- gramska zasnova za bodoče aktivnosti na tem področju. Svoja redna glasila izdajajo v ptujski občini delovne organizacije Agis, TGA Kidričevo in Perutnina, občasno pa še nekatere delovne organizacije, medtem ko prejemajo glasila SOZD delovni ljudje v MIP-u, Olgi Meglič, TOZD Hlektronika, Železniškem transportnem podjetju in Delti. Do nedavna je glasilo izdajal še Kmetijski kombinat, vendar so zaradi velikih stroškov in zastarelosti podatkov v mesečniku glasilo prenehali izdajati. Poleg glasila imajo redno obliko informira- nja še v TGA Kidričevo, kjer izdajajo med dvema številkama še »Novice«, v drugih OZD pa nimajo stalne oblike obveščanja. Komisija nadalje ugotavlja, daje informiranost v delovnih orga- nizacijah. kjer irnajo redne oblike informiranja, dobra, ponekod zelo dobra, medtem ko je v ostalih organizacijah slaba. Povsod pa je pre- malo usmerjevalne, angažirane informiranosti, ki bi nenehno vzpod- bujala k boljši storilnosti, k razmišljanju za sprejemanje najboljših odločitev in prizadevanja za inventivno dejavnost. Uredniški odbori v večini primerov sodelujejo pri izdelavi pro- gramske zasnove posamezne številke glasila, v izvedbi pa je urednik največkrat prepuščen sam sebi. Poleg tega so ti uredniki mnogokrat tarča obsojanja in ne morejo se izogniti zagovorom, pri tem pa nimajo podpore samoupravne delavske kontrole in sindikata. Tudi tu je moč iskati razloge za to, da ni mogoče pridobiti novih sodelavcev. Vsekakor je potrebno povdariti, da so se v določenih delovnih sredinah akcije za pridobivanje novih sodelavcev lotili dokaj resno in tam uspeh tudi ni izostal. Tako so pridobili nove sodelavce v Agisu in v Perutnini. Komisija za obveščanje pri občinskem svetu zveze sindika- tov Slovenije v Ptuju je pripravljena nuditi strokovno pomoč sleherni delovni organizaciji, saj želijo, da dobi obve.ščanje in informiranje ustrezno mesto med vsemi delovnimi ljudmi. Kjer bo potrebno bodo člani komisije prišli na posvete v posamezne organizacije združenega dela, komisija pa bo občasno organizirala posvetovanja za vse organi- zatorje informiranja in obveščanja, zaradi pomoči in kooordinacije dela. Seveda morajo v vseh organizacijah združenega dela, kjer še nimajo organiziranega informiraja, v čimkrajšem času poiskati delav- ca, ki bo zadolžen za informirenje in obveščanje, poiskati pa morajo tudi sodelavce. Obstoječe organizatorje je potrebno vzpodbujati, da bodo iskali nove možne oblike organiziranega obveščanja, skrbeti je potrebno za sprotne informacije, ki morajo biti usmerjevalne, stalna naloga je pridobivanje novih sodelavcev, o vsem tem pa morajo organizatorji obveščanja sproti seznanjati komisijo za obveščanje pri OS ZSS Ptuj. JB ANKETA KOMISUE ZA SUCIALNA VPRAŠANJA Osebni dohodki delavcev Komisija za socialna vprašanja pri občinskem svetu zveze sindika- tov Slovenije v Ptuju je poslala vprašalnike v 148 osnovnih organizacij sindikata o neto osebnih dohodkih delavcev. Odziv je bil dober, saj so prejeli kar 144 izpolnjenih vprašalnikov, ugotovitve na podlagi podat- kov pa niso preveč ugodne, saj so ugotovili, da prejema od 3000 do 4000 dinarjev neto osebnega dohodka 138 delavcev, v gospodarstvu 105. v negospodarstvu pa 33. Od 4 do 5 tisoč dinarjev prejema 1151 delavcev, v gospodarstvu 955. v negospodarstvu 196. Od 5 do 6 tisoč dinarjev neto osebnega dohodka pa prejema 2416 delavcev, od tega v gospodarstvu 2147, v negospodarstvu pa 269. Nadalje so ugotovili, da je socialno ogroženih 229 delavcev, da je 472 mater samohranilk in da prejema zajamčeni osebni dohodek 79 delavcev. Zajamčen osebni dohodek prejema v gospodarstvu 29 delavcev (23 v DO Olga Meglič), 50 pa v negospodarstvu. Takšni so podatki, precej zaskrbljujoči predv- sem zaradi padanja standarda, visoke inflacije . . . Na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta so menili, da je temu vprašanju potrebno posvetiti vso pozornost. Seveda ne bi proble- ma rešili s povečanjem osebnega dohodka posameznih kategorijam. Sindikati so dolžni skupno z OO ZKS dati pobudo za realnejša delitve- na razmerja, predvsem se morajo boriti proti linearnemu povečevanju osebnih dohodkov, saj se s tem razmerja še bolj rušijo. Predvsem pa je potrebno povsod temeljiteje pristopiti k nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Jasno pa je, da morajo sindikati skrbeti za ogrožene delavce in jim n nuditi pomoč pri nabavi ozimnice in pri drugih večjih izdatkih. Zmotno bi bilo misliti, da so vsi delavci, omenjeni v anketi, ogroženi. Edino realno merilo za ugotavljanje resničnega stanja je dohodek družine, torej dohodek na družinskega člana. Pri tem je potrebno upoštevati ugodnosti, kijih delavci z nižjimi dohodki koristi- jo (otroški dodatek, stanarina.......), pa druge dohodke, na primer od kmetijstva in podobno. Podatki iz ankete so zgolj statistični, osnov- ne organizacije sindikata v vseh delovnih okoljih pa bi morale ugotovi- ti, kdo od njihovih delavcev je resnično .socialno ogrožen in za take delavce je nujno najti kakršnokoli obliko pomoči. JB Javna razprava o osnutkih planskih dokumentov je zaključena Pred mesecem dni so v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela prejeli paket planskih aktov za naslednje srednjeročno obdo- bje: osnutek družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj ter osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti občine Ptuj. Po mesecu dni, torej 15. oktobra naj bi zaklju- čili z javno razpravo o osnutkih. Kako je razprava potekala v osnovnih sredi- nah in kako je bila organizirana, kakšne so bile najpogostejše pripombe, smo izvedeli iz pogo- vora s predsednikom OK SZDL Ptuj Francem Zadravcem in predsednikom OS ZSS Ptuj Jankom Mlakarjem. ,,Za javno razpravo smo se v SZDL soraz- merno dobro pripravili in so priprave pravo- časno speljali. Ocenjujemo pa, da je razprava v krajevnih skupnostih predolgo potekala v iz- voljenih organih krajevnih skupnosti in dru- žbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, ponekod celo tako dolgo, ko bi že. morala biti zaključena v vaških in uličnih odbo- rih," je uvodoma dejal Franc Zadravec. ,,V nekaterih krajevnih skupnostih je bila razprava sklicana za krajevno skupnost kot celoto. To ocenjujemo kot neprimerno, zato smo tudi pred začetkom razprave predlagali razpravo po vaških in uličnih odborih. Tam, kjer so se navodil držali, je bila razprava kvali- tetnejša in je bilo prisotnih več ljudi. Omeniti velja, da so se razprave zavlekle in niso bile končane do 15. oktobra kot je bilo do- govorjeno. V krajevnih skupnostih ugotavljajo, da pro- grami med krajevno skupnostjo in samo- upravnimi interesnimi skupnostmi ter organiza- cijami združenega dela niso časovno in vse- binsko usklajeni. Pogosta pripKjmba je bila, da krajevne skupnosti v planih niso enakomerno obravnavane ter da mnogih krajevnih skupnosti ni v programih. Mnogo pripomb je bilo glede modernizacije cest, izgradnje vodovoda, kanali- zacije, izgradnje novih kapacitet za otroško varstvo, oskrbe z električno energijo, telefon- skih zvez... predvsem pa glede oskrbe prebi- valstva in gradnje novih prodajnih prostorov. ,Poskusna ocena' javnih razprav o osnutkih planskih dokumentov pove, da je prisotnih še vedno preveč lokalizmov, ki so mnogokrat tudi neopravičeni. Programi so premalo stabilizacij- ski, premalo razprav je bilo o programih dela, vsebini in kvaliteti dela predvsem na področju družbenih dejavnosti, prepogosto govorimo o novih vlaganjih v otroško varstvo, šolstvo... V krajevnih skupnostih kjer prevladuje kmetijska proizvodnja so premalo razpravljali o pospeše- valni službi, zlasti za poljščine, ki jih na novo uvajamo (sladkorna pesa, zelenjadarstvo...). V nekaterih skupnostih premalo poznajo osnovne principe planiranja, tisti, ki pa so za to usposo- bljeni, se v planiranje ne vključujejo. Razmi- šljanja vredna je ugotovitev, da so osnutki planov samoupravnih skupnosti nastajali preveč v pisarnah in premalo na terenu, v osnovnih sredinah. Celovite odgovore smo poskušali dati na skupni seji občinske konference socialistične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov, ki je bila včeraj, popoldan v dvorani Narodnega doma v Ptuju. V vseh okoljih pa bo potrebno upoštevati stališča in mnenja, ki so bila sprejeta na občinski konferenci zveze komunistov, kjer smo se zelo odkrito m kvalitetno pogovarjali o tem področju." O tem kako je razprava o planskih dokumentih potekala v združenem delu, so razpravljali na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Ptuj in bomo o njej obširneje poročali v posebnem sestavku. Javna razprava o osnutkih planskih doku- mentov je torej bila zaključena z včerajšnjo skupno sejo. Sprejeta so bila temeljna stališča do pripomb na osnutke planov. Osnutki bodo kmalu preoblikovani v predlo- ge, kjer podajanje pripomb ne bo izključeno. Tudi takrat naj delovni ljudje in občani realno ocenijo planske usmeritve za naslednje sred- njeročno obdobje. Upoštevati pa morajo rast družbenega proizvoda, ki bo, po predvide- vanjih, rasel po stopnji 4,5, skupna in splošna poraba pa morata rasti vsaj deset odstotkov po- časneje. Zavedati pa se moramo, da je potrebno krepiti zlasti gospodarstvo, saj bomo le tako lahko napredovali tudi na področju negosDO- darstva. N. Kotar Sladkorno peso raztovarjajo s pomočjo vodnega curka pod pritiskom 6 atmosfer Velike količine sladkorne pese v začasnem skladišču Prve tone sladkorja v skladišču Odkup letošnjega pridelka sladkorne pese so pričeli 1. oktobra, do našega obiska v ormoški tovarni sladkorja pa so odkupili okoli 27 tisoč ton tega pridelka. Po prvih ugotovitvah je pridelek povprečen in upajo, da se bo odkup približal planiranim 140 tisoč tonamiiladkorne pese. Kvaliteta sladkorne pese je dobra, glede na vremenske pogo- je pri setvi in poznejšega neugod- nega vremena, v laboratorijih tovarne sladkorja ugotavljajo, da se giblje digestija (vsebnost slad- korja) med 13.5 do 16 odstotkov. Dnevno so doslej odkupili približno 4 tisoč ton sladkorne pese. toliko je lahko v enem dnevu tudi predelajo. V času proizvodnje delajo v treh izme- nah. 350 stalnim delavcem pa so se pridružili sezonski delavci, vendar ugotavljajo, da sezonske delovne sile na tem območju ni v izobilju. S predelavo sladkorne pese so pričeli 15. oktobra, proizvodnja pa bo trajala po predvidevanjih do zadnjih dni novembra, če seveda ne bo kakšnih nepredvi- denih težav v proizvodnji ah odkupu sladkorne pese, tu so zaradi slabega vremena že v šest dnevni zamudi. Sladkorno peso odkupujejo v sami tovarni in na mnogih od- kupnih mestih, kjer ostane dan ali dva. V tovarni razkladajo peso s pomočjo vodnega curka, poleg te naloge pa opravlja vodni curek pod pritiskom 6 atmosfer še pred pranje, pri čemer odstra- nijo kamenje, zemljo in druge primesi, peso pa. nato za krajši čas vskladiščijo, od tu pa gre v ponovno pranje in nato v prede- lavo. Peso najprej zmeljejo nakar gre v ekstrakcijo, to je postopek, pri katerem dobijo sladkorni sok, ki vsebuje še mnoge primesi (ncsladkorje). Te primesi odstra- njujejo v posebnem postopku, z dodajanjem apnenega mleka in ogljikovega dioksida iz apnenice. Na ta način odstranijo 40 odstot- kov primesi, ostalih 60 odstotkov primesi pa ostane v melasi, ki nastane pri kristalizaciji sladkor- ja. Iz melase po običajnem po- stopku ni mogoče pridobivati sladkorja, je pa melasa zelo cenjena surovina za mnoge proizvode, uporabljajo pa jo tudi za živinsko krmo. Dobljeni slad- kor morajo do končne kvalitete še trikrat prekristalizirati. Ves opisani proizvodni proces traja približno dva dni. V ormoški tovarni sladkorja predelajo dnevno 4 tisoč ton sladkorne pese. Optimalna proiz- vodnja bi morala trajati 80 dni, potrebnih bi bilo torej 320 tisoč ton sladkorne pese. Predelava sladkorne pese bi lahko trajala največ 100 dni, če bi trajala dlje, bi bilo potrebno sladkorno peso dalj časa držati v skladišču, pri tem pa bi bistveno izgubila na kvaliteti. V letošnjem letu je naše kme- tijstvo torej zagotovilo manj kot 50 odstotkov potrebnih količin sladkorne pese za optimalno izkoriščenost ormoške tovarne. Zaloge sladkorja iz domače proizvodnje tudi komaj zadovo- ljijo potrebe jugoslovanskega tržišča. Za sladkor in druge stranske proizvode ponujajo na zunanjem tržišču dvakratno ce- no. tovarne pa potrebujejo tudi uvoženo opremo in material, za nakup tega pa devize. Zakaj se torej tako neodločno obnašamo pri setvi večjih količin sladkorne pese. ko pa vsi ti podatki govorijo njej v prid? tekst in foto: JB OCENA JAVNE RAZPRAVE Včeraj popoldne sta se v Narodnem domu v Ptuju sestala na skupni seji občin- ska konferenca SZDL in občinski svet ZSS Ptuj in ocenila javno razpravo o osnutkih planskih dokumen- tov, kije trajala do 15. okto- bra v vseh TOZD in krajev- nih skupnostih. O vsebini seje bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. F S SEJE PREDSEDSTVA OS ZSS PTUJ Največ pozornosti planiranju Na zadnji seji so člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Ptuj v osrednji točki ocen ili aktivnosti v zvezi z javno razpravo o osnutkih planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981 — 85. V razpravi so ugotovili, da so osnutki planskih dokumentov predolgo ležali na mizah strokovnih služb in so jih te z ustrezno obrazložitvijo prepozno dale v razpravo delavcem. Kljub teinu je treba povdariti. da so strokovne službe v nekaterih delovnih organizacijah pripravile kvalitetne izvleč- ke sicer zelo obsežnega gradiva. Za razprave same je potrebno reči. da so bile premalo pozorno organi- zirane. Preveč pozornosti so namenili prispevnim stopnjam in premalo programom, ki bi jih's temi prispevki uresničevali. Seveda je to splošna ligoto- vitev. saj so v nekaterih delovnih sredinah bile javne razprave nadvse kvalitetne. Tudi tokrat jeobveljala splošna ugotovitev, da .so programi preobsežni in nisoodrazzmožnosti našega gospodarstva. Pred strokovnimi službami SIS je torej pomembna naloga, da vse prejete pripombe in treba je reči. da jih ni malo. upoštevajo v pripravi- predlogov planskih dokumentov. Razprava je po- kazala. da se vsi zavedamo pomembnosti kmetij- stva. zato bo vsa pozornost v naslednjem srednje- ročnem obdobju veljala prav tej gospodarski pa- nogi. Kmetijstvu sledi barvna metalurgija in ko- vinska predelava, turizem in drobno gospodarstvo. Zavedati pa se mcuanuv da bo zmanjšanje investicij povzročilo težave v gradbeništvu, medtem ko lahko pričakujemo zaradi energetske krize boljši položaj javnih prevoznikov (železnica, avtobusna podjetja itd.! JB 30 let samoupravljanja v Konusu V delovni organizaciji Konus je združenih 14 temeljnih organizacij združenega dela, delovna skup- nost skupnih služb in delovna skupnost komerciale s skupno 1.860 zaposlenimi. Med temeljnimi organiza- cijami sta tudi ptujska Blagovna hiša in majlperška tovarna lahke obutve. Kolektiv Blagovne hiše šteje 28 delavcev, v Majšperku pa je zaposlenih 112 delav- cev. Mali kolektiv v Blagovni hiši Konus v Ptuju je v petek, 17. oktobra s svečano sejo delavskega sveta proslavil 30 let samoupravljanja. Ob tej priložnosti je sekretarka osnovne organizacije ZKS v tozdu Mil- ka Stopar opisala razvoj delovne organizacije od 1. septembra 1950 dalje, ko so izvolili prvi delavski svet. Delovna organizacija s tozdi se je neprestano raz- vijala, dosegala vse večje proizvodne in samoupravne uspehe. To potrjuje tudi priznanje, ki ga je delo^'na organizacija prejela letos in sicer za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Na petkovi slovesnosti so trem delavcem v Blagovni hiši podelili priznanje oziroma nagrado — Alojzu Cehu, Francu Korparju in Francu Vertiču. Slovesnost so sklenili s kulturnim programom, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Olga Meglič Ptuj in Nonet ptujske Svobode. V imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj je delavcem Blagovne hiše in predstavnikom delovne organizacije Konus čestital predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Janko Mla- kar. Zaželel jim je še nadaljnjih uspehov na vseh področjih dela, posebej pa povdaril pomen doseda- njega in bodočega sodelovanja delovne organizacije in občine. Zelja nas vseh je, je med drugim povdaril, da bi se posebej temeljna organizacija v Majšperku hitro in dobro razvijala, saj je izrednega pomena za manj razvito območje. V Majšperku bodo obeležili 30 let samoupravljanja jutri. Tudi oni bodo ob tej priložnosti obudili spomi- ne na prehojeno pot, poseben povdarek pa bodo dali nadaljnjemu razvoju te temeljne organizacije s 112 zaposlenimi. Podelili bodo tudi priznanji — prejmeta ju Anton Brglez in Terezija Kralj ter nagrade, ki jih prejmejo Martina Hertiš, Tilčka Kolar in Martin Pahič. 29. oktobra pa bodo v Slovenskih Konjicah na. centralni proslavi slovesno obeležili tri desetletja sa- moupravljanja v delovni organizaciji Konus. N. D. TEDNIK -23. oktober 1980 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 s SKUPNE SEJE ZVEZNIH KONFERENC SZDU IN ZSMJ V četrtek, 9. oktobra je bila v prostorih skupščine SFRJ v Beogradu skupna seja Zveznih konferenc Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije in Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Uvodni del sestanka so posvetili ju- bileju, petintridesetletnici razvoja Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, medtem ko so v nada- ljevanju govorili o organizirariju III. kongresa samoupravljalcev Ju- goslavije in razpravljali o aktualnih problemih, prisotnih v telesni kulturi, ter o nalogah socialistične zveze kot fronte v razreSevanju te- žav. Sestanku je predsedoval Todo Kurtovič, predsednik' Zvezne konference SZDLJ. Cian predsedstva ZK SZDLJ Kolj Široke je v uvodnem referatu izčrpno opisal razvojno pot ljudske fronte ter povdaril vlogo tovariša Tita v njenem nastajanju, ki je bila v tem procesu nepogrešljiva. „2^ tovariSa Tita je bUa ljudska fronta nepogrešljivo orodje organiziranih socialističnih sil, delovnih ljudi in občanov v njihovi borbi za socialis- tično samoupravno, neuvrščeno in neodvisno Jugoslavijo... Spomi- njamo se tudi ustvarjalnega dela oziroma Socialistične zveze," je na- daljeval Kolj Široke. „Ob tej priložnosti se spominjamo in daje- mo priznanje vsem tistim revoluci- onarjem, aktivistom in članom te naše organizacije, ki danes Šteje nad dvanajst milijonov članov, ki so si nesebično prizadevali, da Soci- alistična zveza skozi svojo Štirideset letno preteklost zraste v osnovno si- lo razvoja naSe družbe." V nadalje- vanju je Kolj Široke govoril o delo- vanju ljudske fronte in njenem raz- voju v splošno gibanje in zvezo de- lavcev, kmetov, napredne inteligen- ce, žensk in mladine Jugoslavije. Veliko misli je bilo posvečenih tudi nalogam Socialistične zve^e v priza- devanjih socialistične družbe, da postane še bolj odprta za nove ide- je, sposobna za iskanje novih, bolj- ših rešitev in lažje preseganje vseh ovir v njenem razvoju. Delegati so sprejeli predlog sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o organiziranju III. kongresa Mmoupravljalcev. Kongres bodo izvedli prihodnje leto, osnovna tema samoupravljalcev Jugoslavije pa bo: „Združeno delo v borbi za socialistično samoupravljanje in družbeno-ekonomski razvoj". Predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak je dejal, da se bodo cilji in značaj tretjega kongresa samoupravljalcev izkri- stalizirali v pripravah, vendar je na dlani nekaj pomembnih nalog. Prvi in drugi kongres je bil sklican v pri- zadevanjih, iskanjih novih poti in poglabljanju samoupravljanja, tre- tje delovne srečanje samouprav- ljalcev Jugoslavije pa bo moralo bi- ti usmerjeno v uresničevanje z Ustavo in Zakonom o združenem delu sprejetega sistema. V pripra- vah na kongres samoupravljalcev je potrebno upoštevati tudi aktual- nost gospodarske situacije, ko vla- gamo velike napore v stabilizacijo, kakor tudi dejstvo, da vzporedno s kongresom tečejo priprave za novi srednjeročni plan. Na sestanku Zveznih konferenc SZDLJ in ZSMJ so potrdili, da so bili v dosedanjih naporih v samoupravni preobrazbi telesne kulture doseženi vidni rezultati, predvsem pri formiranju in razvoju oblik delovanja za vključevanje mladine, delovnih ljudi in vseh ob- čanov v telesno kulturo. Doseženo v telesni kulturi in vse pozitivne tedence je potrebno vzpodbujati k še večjemu razmahu, kar bo nedvo- mno vplivalo na vključevanje teles- ne kulture v splošna prizadevanja prisotna v naši samoupravni socialistični družbi za vzpodbuja- nje ustvarjalnosti, talenta in oblikovanju vsestransko razvite osebnosti. Poleg tega pa so razpravljale! na sestanku ocenili, da v samoupravnem razvoju telesne kulture še vedno občutno zaostaja- mo z ozirom na potrebe in možnos- ti splošnega družbenega razvoja, kar botruje pojavom obnašanja, ki ni povsem v skladu z normami soci- alistične samoupravne družbe. Predsednik Konference ZSMJ dr. Vasil Tupurkovski je v uvodu v raz- pravo povdaril vse negativne poja- ve v naši telesni kulturi, med njimi nesamoupravne odnose v telesni kulturi, privatizacijo, zapostavlja- nje vzgojnega in idejnopoUtičnega dela v telesni kulturi, vse močnejši pojav profesionalizma v skoraj vseh športih... Izpostavil je veliko vlogo, ki jo imajo v sedanjem tre- nutku vse subjektivne sile v naši družbi pri planiranju in dosledni re- alizaciji koncepta telesne kulture v naši samoupravni družbi. Delegati, ki so se vključili v razp- ravo, so zelo kritično ocenili odno- se in stanje, ki smo mu priča v te- lesni kulturi. Nezadovoljni pa so bili tudi z materialom, ki ga je de- lovna skupina SZDLJ predlagala kot ,,smerni dejavnosti v nadaljnji preobrazbi telesne kulture. V razpravo, ki je trajal šest ur, se je vključilo veliko razpravljalcev iz vrst telesnokulturnih delavcev. aktivnih športnikov, uglednih dru- žbenopolitičnih delavcev in pred- stavnikov različnih združenj, ki spremljajo telesno kulturo. Stane Dolanc je zelo kritično naravnal ost razprave in med drugim dejal: „Profesionalizem ni združljiv z bis- tvom samoupravnih odnosov, sicer pa profesionalizma nismo nikjer definirali kot poklic. Naša družba ima vse pogoje za doseganje vrhun- skih rezultatov, vendar se naj- večkrat poslužujemo vseh sinte- tičnih metod ustvarjanja nadčlo- veških rezultatov in se tako vključujemo v blokovsko merjenje sil. Ali si to res želimo?" je vpraSal Stane Dolanc in povdaril pomen te- lesne kulture kot potrebo delovnih ljudi za zdravo življenje in sredstvo v borbi proti degeneraciji človeko- vega telesa. „Sem delegat Zveze socialistične mladine in aktivni Športnik. Sem stalni član prve ekipe koSarkarSke- ga kluba Rabotnički iz Skopja, vrsto let sem bil tudi član državne reprezentance in sodim v vrste tistih Športnikov, ki jih po družbenem dogovoru štejemo med vrhunske športnike." Tako je pričel razpravo Blagoje Georgijevski in v nadalje- vanju izpostavil, da v predloženem gradivu pogreša konkretnih reSitev Številnih vprašanj. Kot primer je navedel poti preseganja prisotnih teženj po profesionalizaciji v koSar- ki. „Ce upoštevamo dejstvo," je dejal ,,da smo košarkarji često tudi po tri dni v tednu od doma, je res težko doseči dobre rezultate tudi v usposabljanju za svoj bodoči pok- lic. Sam sem eden redkih v klubu, ki mu je uspelo doštudirati na fa- kulteti." Ob tem je Georgijevski povedal, da se s tem nastopom ne zavzema za nobene privilegije. Raz- rešitev vprašanj o načinu Študija, možnosti večkratnega pristopa k izpitu, možnost reševanja stanov - njskega vprašanja in strokovne po- moči ni po mnenju Georgijevskega noben privilegij, njih razrešitev pa je še vedno, kot je dejal v „time-au- tu". ,,Vendar pa ne bi bili pravi športniki, če ne bi z optimizmom in nestrpnostjo hkrati pričakovali za- četek pravega športnega boja za preseganje vseh perečih problemov v naši družbi," je zaključil Blagoje Georgijevski. Besedilo in slike: FiM S skupne seje Delegatka KRAJEVNA SKUPNO^ JOŽE POTRČ - PTUJ PRVI USTANOVILI SVET ZVEZE KOMUNISTOV Demokratično usklajevanje in odločanje o vprašanjih, ki so po- membna za zadovoljevanje intere- sov in potreb občanov v krajevni skupnosti je naloga vseh subjekti- vnih sil, posebej še zveze komuni- stov. Da bi lahko te pomembne naloge čimbolje uresničevali in jih dosledno izvajali, se je potrebno ustrezno organizirati. Ena od oblik take organiziranosti je tudi svet zveze kommunistov v krajevni skupnosti. Ustanavljanju svetov pa v krajevnih skupnostih ptujske ob- čine namenjajo komunisti premaj- hno pozornost. Lahko bi dejali, da so svetla izjema komunisti v kraje- vni skupnosti Jože Potrč, ki so pričeli s pripravami na ustanovitev sveta letos spomladi. Koncem septembra pa so uresni- čili kongresne naloge in hkrati tudi naloge, ki izhajajo iz statuta ZKJ in ZKS, saj so takrat ustanovili svet zveze komunistov. Vse to se- veda z namenom, da bi dosegli ve- čjo idejno in akcijsko povezanost ter usklajeno delo vseh osnovnih organizacij zveze komunistov na območju krajevne skupnosti. Po- budo so z odobravanjem sprejele vse osnovne organizacije ZK in de- legirale v svet 13 delegatov ter hkrati sprejele poslovnik o delu sveta. Sekretar osnovne organizacije ZKS v tej krajevni skupnosti, Franci Golob je o nalogah sveta dejal: ,,Svet bo organiziral posveto- vanja. javne tribune in druge obli- ke idejnopoUtičnega in akcijskega povezovanja osnovnih organizacij in komunistov, ki so v njih pove- zani. Posebej bodo člani sveta opredelili razvoj in krepitev soci- alističnih samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti. Prizadevanja bodo tudi za izboljšanje delegat- skih odnosov in delegatskega si- stema v krajevni skupnosti, pa tudi povezovanje združenega dela s krajevno skupnostjo in obratno. Pomembne naloge bo treba izva- jati na področju splošnega ljud- skega odpora in družbene samoza- ščite. Lanske izkušnje ob akciji NNNP so dale bogate napotke za delo na tem področju. Hkrati bomo morali prek sveta zveze komunistov doseči večjo aktivnost članov ZK, ki se bodo morali v ve- čji meri kot doslej vključevati v družbenopolitično življenje svoje krajevne skupnosti. Prepričani smo, da bomo po enoletnem delu lahko ugotovili ve- čjo povezanost združenega dela s krajevno skupnostjo, kar je eden od pomembnih ciljev delovanja sveta." Otmar Gajzer, sekretar sveta zveze komunistov pa je o progra- mu dela povedal: ,,Do konca tega leta smo zastavi- li kar zahteven program. V tem mesecu bomo namenili pozornost pripravam na referendum za izgla- sovanje krajevnega samoprispevka za obdobje 1981 — 1985. V nasled- njem mesecu načrtujemo aktivno- sti ob sprejemanju planskih doku- mentov kr3j';"ne skupnosti, pa tu- di nadaljnje akcije na pripravo re- ferenduma. December bomo na- menili aktivnostim na področju splošnega ljudskega odpora m družbene samozaščite, ko bomo dali povdarek povezavi krajevne skupnosti z združenim delom in o- bratno. V januarju prihodnje leto bomo ocenili delo v teh treh mese- cih in sprejeli program dela za pr- vo polletje 1981. Prepričani smo, da bomo zastav- ljene aktivnosti uspešno izvajali, saj smo zato tudi ustanovili svet ZK v naši krajevni skupnosti. Med organizacijami združenega dela na območju naše skupnosti in med krajevno skupnostjo je mnogo sti- čnih točk, predvsem na področju SLO in družbene samozaščite in jih bomo s tako obliko organizi- ranosti komunistov bolje uresniče vali." Res je, da komunisti v krajevni Drago Čater skupnosti v delu sveta še nimajo nobenih izkušenj, prepričani pa so, da bodo s tesnejšim sodelovanjem komunistov iz delovnih organizacij laže in bolje reševali aktualna vprašanja v krajevni skupnosti. To pa prav zaradi bolj načrtnega družbenopolitičnega dela, enotne- ga pristopa do vseh problemov, ki se porajajo v delovnih in življenj- skih okoljih. O nekaterih specifičnih proble- mih te krajevne skupnosti in o tem, kako se bo svet ZK vključeval v njihovo reševanje je član sveta Drago Carter dejal: ,,Imamo precej načrtov, kako bi našo krajevno skupnost polepšali, zgradili določene objekte širšega pomena. Naloga sveta in vseh ko- munistov je, da takšne aktivnosti načrtujejo v skladu s potrebami in možnostmi. Seveda pa so trenutno najbolj aktualne naloge na podro- čju sprejemanja planskih doku- mentov, vanje pa se vključujejo vsi komunisti v krajevni skupnosti — nekoliko težje je to za člane OO ZKS v delovnih organizacijah na našem območju. Morali pa bomo k delu mnogo bolj pritegniti mladinsko organiza- cijo, saj je ta formalno zelo dobro organizirana, pa premalo aktivna. Nimamo pa seveda recepta, kako to narediti. Najbrž bo potrebno poiskati ustrezne oblike dela, mor- da delovne akcije, ki so se jih že udeleževali, vendar bolj pionirji kot mladinci." Tudi borčevska organizacija ima v svetu svojega delegata Cveta Panterda. Povedal je, da si tudi borci prizadevajo pritegniti k delu čimveč mladih, poseben povdarek pa dajejo ohranjanju tradicij na- rodnoosvobodilnega boja in ki ljudske revolucije. Se pa pojavlja- jo tudi objektivni razlogi, ki zavi- rajo delo z mladimi. Precej se jih izobražuje v Mariboru in v Lju- bljani, zato se ob konkcu tedna, ko pridejo domov, težje vključuje- jo v akcije. Upajo pa, da se bo to sčasoma izboljšalo. O delu borcev v tej krajevni skupnosti in o njiho- vem sodelovanju pri uresničevanju zastavljenih ciljev pa je povedal: ,,2e nekaj let se ne ukvarjamo več sami s seboj, če smem reči. So- cialno zdravstvena in stanovanjska vprašanja bolj redko obravna- vamo, ker teh problemov ni veli- ko. Med 68. člani je več kot polo- vica članov zveze komunistov. Okrog 60 odstotkov borcev akti- vno deluje v krajevni skupnosti, saj smo aktivni v vseh družbeno- političnih organizacijah, v delegat- skih skupščinah in v krajevni samoupravi. Prepričani smo, da bomo tudi v svetu zveze komunistov tvorno delovali, čeprav izkušenj res Se ni- mamo. Naša dosedanja aktivnost pa je porok /a uresničitev tega. Se- danji napori članstva naše organi- zacije so usmerjeni na sodelovanje pri izvedbi ustalitvenih ukrepov tam, kjer borci še lahko aktivno sodelujejo, pa na aktivnosti za iz- vedbo programa krajevne skupno- sti, na pri pripravo referenduma in podobno." Brez dvoma bomo lahko ob letu zapisali, da je svet zveze komuni- stov v krajevni skupnosti Jože Po- trč v Ptuju dobro opravil zastav- ljene naloge. To potrjuje zahhte- ven program dela, ki so ga sprejeli in pripravljenost vseh komunistov za sodelovanje pri izvajanju tega programa. Gotovo pa ob letu ne bomo pisali samo o uspešnem delu tega sveta, saj smo prepričani, da jih bo do takrat ustanovljenih še več v ostalih štiriintridesetih krajevnih skupnostih ptujske obči- ne. Tekst N. D. Foto OM Franci Golob Cveto Panter REJENČKIV VRTCU OB TEDNU OTROKA Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj in Vzgojno varstveni zav(Kl sta letos organizirala drugo srečanje rejenčkov iz ptujske občine. Lanskega srečanja seje udeležilo 10 malčkov, letos jih je pri.šlo le pet. Nekateri že obiskujejo malo šolo in so imeli v ponedeljek, ko je bilo srečanje, pouk, drugi so morali o.stati doma. saj seje vreme i/ bolj.šalo, pa so njihovi rejniki hiteli z opravili na ptiljih in v vinogradih. Pet otrok — ».»d njih jc bil na lanskem srečanj^u le eden — je z ne/aupanjem zrlo v otroke, ki obiskujejo vrtec, tudi igralnice so bile zanje novost. Pa je bila /ijčetna /iidrega kaj hitro premagana. OtriKi starejše in srednje skupine vzgojnovarstvene enote ob Potrčevi 9 v Ptuju so pri- pravili malim prijateljem prisrčen sprejem. Zapeli so nekaj pesmic, jim povedali, kaj vse delajo v vrtcu in jih povabili k igri. Se prej so si ogled.ili film o neubogljivi muci. ki jim je izredno ugajal. V vrtcu so ostali .še na kosilu, potem pa st) prišle ponje mamice. iNa skupnosti st)cialnega skrbstva smo izvedeli.'da bodo takšna srečanja organizirali vsako leto. tudi za tiste rejenčke. ki že obiskujejo št^lo. Ni pomembno, da je srečanje prav v okviru prireditev ob tednu otroka, pomembno je. da srečanja so in bodo! Rejcnčki obiščejo \ rtec le enkrat v letu. vendar m) zanje takšna srečanja nepozabno doživetje. (FotoOM) 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 23.ofctober1980- T^n^ff^ Dober den no lepo vremen van felin. Toia jesen je resen čista narobe ohrjena. Moglo bi nan trojno sunce sijali pa nas je zodje cajle namesto toga L- dneva v den dež namaka. Premoj duii. še na našem Suhen bregi smo se skoro viopili. Še žabe v naši mlaki neso zadovoljne tej ko »o v zodjen cajti vode dobile. Dd bi vi vid!i kak snio letos grozdje obirali pod marelami. Fčosik smo Hi beroči mokri samo od znotraj r duši <*d siorega vina. letos 'u nan je namesto švica po ritnem žlebi dež daj teka. Jaz ugoiovlan v svoji gorici, dobla letos še kar primerna letina. V?.-, smo približno tejko kakprejšja leta, samo sunut blo premalo no ^iričei: > .rr preveč sladek. Pa saj vete kak provi tisii stori pregovor: I inogradniki •--■< ga pridelali, Martin de ga k-rstija. gostinci pa do ga z yi:=ikimi cer -ni osolili. .Moj mošiek že r polovjuki brunda, l ete. to je za v/ni-;: < -j najlepša jesenska pesem, poleg liste seveda, ki si ji ob glažek ' vinčeka zapojemo. \'ete. jaz sen zaj že v tistih Ji: :ru:n -a kmečkega dela še najrajši tistega, le si v totik hiad-^ih iesen:r ih /ah Zi. toplo kmečko peč vseden, malo pojužnun n kupU .. okoU ■.. r :: r ^^^ zalo še nega cajta. saj je na njivi še nepo-~9r::o karuzu, m? dr: ij::- -; ; čoku pa nas ludi še setev oziminc. Jaz a!i m -.ak 'm V. 'e _ na njivah voda stoji. Kmetijstvo je ^a:-! /bbnki- -rez ^irchv, / - a spomlod pozeba osiromaši, poleii kU ^ii. vmes p : še h >: '.a pa poplave na obisk pridejo. Pa to še nefe %se. Pridejo -še d- uxe mve\ire k uk " pomanjkanje rezervnih delov za kmetijske stroje, urr-etna gnajiia nu začeli pomalen v lekarni kupuvati. . . Te pa delaj no vini, če moreš, če maš na plečah več starostnih let kak je v celi naši vesi za trdo kmečko delo sposobnih rok. Zaj v jeseni še se to posebno vidi. Edino v gorice na brotev še pride topla no mrzla žlohia ki se je z dežele v mesta preselila. Te (m srečno. Vaš oddeža premočeni LtUZ O UVEDBI SAMOPRISPEVKA Nenehno smo priče uspelim referendumom v tej ali oni vasi tudi v ptujski občini, kar je dokaz več o zavesti občanov, da pridajo k doblje- nim sredstvom še svoj lastni dinar. Me 1 liste, ki bi naj pono\-no uv^li krajevni samoprispevek, sodi tudi na.>elje Kidričevo I. ki v zadnjih petih letih le-tega ni imela iz določenih objektivnih vzrokOv. Ob izteku prejšnjega nekatere zadeve niso bile namreč povsem jasne, saj je za izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka potreben prikaz konkretnega programa za tistih f)et let. v katerih se zbirajo sredstva iz samoprispevka. Ker smo ludi v KS Kidričevo uvideli, da nas pesti vrsta problemov, kijih ni moč rešili kar čez noč brez sredstev, so se že nekaj časa dogovarjali v DPO in v skupščini krajevne skupno- sti Kidričevo o tem problemu ler menili, da je potrebno krajanom konkretno prikazali dejansko stanje in zakaj je potrebna uvedba novega samoprispevka v KS. Zato je tudi skupščina krajevne skupnosti sklenila, da se v naselju Kidričevo I uvede krajevni samoprispevek od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985 po naslednji prispevni stopnji: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, ki presegajo 1.000.00 din mesečno pK) stopnji 1.5 % od neto OD. — za zavazance. ki imajo dohodek od kmetijstva oz. kmetijske dejavnosti po stopnji 2.5 % letno od katstrskega dohodka in doht^ka od gozdov (posekanega lesa). — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev jk) stopnji 2.5 % od bruto osebnega dohodka ali davčne osnove. — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 0,5 % od izplačane pokojnine. Da bi bil sleherni krajan temeljilo seznanjen s tem, kako se bodo zbrana sredstva uporabila, so jim priložili tudi program in sicer — za izgradnjo centralne kotlovnice 2.000.000.00 din — za izgradnjo pošte in omrežja 400.000.00 din. — izgradnja čakalnice na avtobusni postaji 500.000.00 din. — izgradnja prizidka otroškega vrtca 500.000.00 din. — obnova asfalta v naselju in postavitev robnikov od avtobusne postaje po desni strani v smeri kopališča in do križišča do konca bloka 12 (od tam dalje so že robniki) 1.000.000.00 din; — za financiranje celodiievne šole v Kidričevem 0.5 % od zbranih sredstev samoprispevka. O tem programu so razpravljale tudi DPO v naselju Kidričevo ter predlog tudi v celoti podprle. Na sestanku članov ZK in KS Kidričevo so p>odrobneje predelali celotni program ter menili, daje zelo dober in konkreten in je sedaj naloga da se res aktivno v akcijo, da bi bili stanovalci naselja l\> vsem čimbolj obveščeni in seznanjeni. Sklicanje bil tudi zbor ob^nov naselja Kidričevo 1, katerega seje žal udeležilo le okrog 40 občanov, saj bi jih glede na izredno skrbno pripravljen program moralo biti mnogo več. Pravgotovo pa je bila ideja, da bi naj o programu pred izvedbo referenduma razpravljali vsi stanovalci stanovanjskih zgradb v Kidričevem uspela, saj je tako veliko lažje vključiti v aktivno razpravo čimveč stanovalcev. Glede na predložen program (predvsem kotlovnico, pošto, prizidek otroškega vrtca in avtobusno čakalnico) lahko pravgotovo pričakujemo z.anesljiv »ZA« na referendumu stanovalcev Kidričevega 1. France Vleško NAČRTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA ORMOŽ Letos so v Orrno/.u ustanovili turistično društvo. Ob ustanovitvi so si z.adali z^tevne naloge in če bodo te naloge uspešno opravljali, bo to pomemtien prispevek razvoju turizma v občini. Program dela do leta 1985 so razdelili v tri poglavitne smeri, tako bcxlo v prvi vrsti skrbeli za čisločočlovekovega okolja. Sem sodi urejanje parkov, ulic. cest in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, urejevanje pokopališča in tako dalje. Njihovo delo se bo odražalo tudi v turistično gostinski dejavnosti. Tu bodo skrbeli za razvoj te dejavnosti in smotrno izrabo okolja, za razvoj in popeslntev r.' prireditev, za razvojIcmečkega. lovskega in poslovnega turizma, predvsem bo potrebno v tej smeri pospešiti mo- dernizacijo vinske ceste oziroma tKreste klopolctvt. kot bi se ta cesta naj imenovala in nedvomno bi to ime bolj ustrezaloZa razvo| turizma pa bo potrebno poživiti tudi delo folklomih skupin. Precej bo potrebno narediti na podroqu propagande. Tako bodo v turističnem društvu poskrbeli za nekaj kvahtetnih znamenj, od raz- glednic. prospektov, kvalitetnih spominkov in podobno. JB KAKO POTB(A AKOJA .TISOC DBAVGR-SOOBilVCEV- Praznik en dan - aktivnosti vse leto Tega, kako pomembno je dobro m sprotno informiranje v združenem delu, se zavedamo vsi, še toliko bolj v sedanjem času stabilizacijskih prizadevanj. Da pa bi bilo informiranje v DO in TOZD res dobro, je potrebno, da sodeluje v sistemu informiranja čimveč ddavcev, £e že ne vsi. Z željo po vključevanju čimvečjega Števila delavcev v proces informiranja je komisija za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS v maju začela z akdjo ..Tisoč defavccv—so- delavcev", s katero bi naj vkl|u2jilB kar m^eC delavcev (o tem smo že pisali). Tudi komisija za obveJCamje m nmfitigmo' propagando pri OS ZS Ptuj ic jjc vMjpj&iia kiDO usmerjevalno in koordmifi^n tiefio. Sestaj ugotavljajo, da je akcija ponekod (ietbm la, drugo slabše, ponekod pa s|iftab bc. Da 1» slednje spodbudili, smo se odoSifi a siosSdlmai- nje s komisijo tako, da baa» zaiCcfi sestavke novih sodelavcev. Tokrat objavljamo prvi prispcNtdk nz aftd^ ^Tiifcof dSdantocv—sodelavcev", ki ga je napisal Jaaier LlPAVSfcK. mizar iz Perutnine Ptuj. Ni (da wo se odQk)čiIi zanj. Opisuje namreč (iMid) m ufHpdtc dvihie zaščite, v katere sestavu so Sasdki Ksdtakor najbolj organizirane, opremlje- ne OB nasHMofc^eac enote. S tieai prispevkom torej do[x>lnjujemo artlaaiMMiJi^ ob tednu požarne varnosti, istočas- no* gn Ti lir spodbuffiti vse delavce, da začno Hudrikitvad v sntemn infomiranja v združenem aBefiii ■■ izvca ojeea. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABUANJE Vsako leto 20. junija slavimo dam dvilne zašči- te Jugoslavije. Podobno je v oktobru ob tednu proti požarne varnosti. To so aktivni prazniki, saj so takrat povsod organizirane praktične vaje, ometijenih enot. Toda aktivnosti ob teh praznikfli so namenjene le pregledom pripravljenosti enot in štabov za iv^nično r^ev^no akdjo. Naloga nas vseh torej je, da se nenehno vse leto pripravljamo in urimo. Seveda je potrebno ti: *' precej teoretičnega znanja. Da bi delovni ljudje in občani lahko obvarovali, v slučaju višje sšk ali agresije pa reševali, družbeno in osebno premoženje, organiziramo v okviru CZ v delov- nih organizadjah in v kraje\Tiih ^ skupnostih mnoga poučna predavanja. Tudi praktične demonstradje irvajamo, da bi bil sleherni občan poučen, kako ravnati v slučaju potrebe. Velika večina sprejema u prizadevanja zdo resno in odgovorno, najdejo pa se tudi posamezniki, ki menijo, da njim to ni potrebno, računajoč na druge, ki bodo pomagali, če bo potreba. Mimogrede, naj povem, da so nekateri taki, pa tudi hudomušneži, d^ali, da je lanski plakat ob tednu protipožarne preventive, na katerem je bil rdeč pctdfin n mnisK ndUlsBaia zai Perutninske p«te.i'ne. Vemo p^ da M£ rdirifi petelin na str^ že davna ssoibol! 23 CKoJac,. plakat pa naj bi opozarjal cfc&Bie,, fiSajetrefra skrbeti za to, da bo ..rdcS pcIssSisi ^ ikfetki^ ites«^ na strehi". "Precej je že bile pmedffisega pa tLufi napisanega, vendar naj poGo^ini. (£st « aa^i delovni organizaciji posveCame vso ■ikrb cestine- mu izobraževanju in asposabsis^ra; pPTipaxfcikiav enot in štabov CZ, Se pcšefcej efrf-^tKO prve pomoči in gasihkc eki^tm. Dftse naši delavd resnično anga&na^, jc (SeAsc v množici priznanj in znaiSk Ovflae zaSSim Jugoslavije, ki so Jih prejeli naiK cSdiami,. eiipe on štabi CZ. Potrebna skrb pa se posvet tiuSi: štabov CZ. Tako sva sc 4. ša 5. jisratis tega HECas"« okviru rednega usposabljanja liiicIHpf?«' »Rtanjcs- tom KOROŠCEM dvodnevne^ semrnocjsi za kadre CZ, ki je bfl v okvvv 8. sejpm (Ofireine m sredstev za CZ v Kranja. .Smaiini^Hija' se jr udeležilo 420 udeležencev iz va« Jogosl^^iiie. Udeleženci seminaija smo sš Bsa^ar«^ ogDedidl opremo in sredstva za CZ, zatora pa $SMe zseCdk, predavanja, kako taktično pnsfiaginlm k neševanšu iirpTd radevia. Po§asaili so nam kako je treba razacjiiti po fazah, da bo efekt reševal- ne- ak djif aajjboi^ V popoldanskem času smo si cigiisaU vrd^o vajo CZ, ki je bila sicer podobna tnstint,, ti sirao jih videfi tudi že v Ptuju le, da so na nj^ 'iode^aii še posebno izurjeni gorski res^vaM in hsiJLopcerji. Dr-i.fi ±tn seniinarja so nas predavatelji poucdi o reševalnih postopkih na vodi. Posebej so- naa c?ro-^criIt. da moramo, glede na stopnjo ogrožtfnastr, poučiti in izuriti posebiie reševalne elti'?«-,, ki jiii moramo tudi primerno opremiti. Glede na bližino Drave in na to, da nam je že, prizaderjola veiike Škode, bomo seveda tudi mi v. bcrdače- posvetES še več poziCwnosti pripravam na obtjBsibc pred vodo. To Se toliko bolj, ker jc na DPai-vi več aknmolacijskih jezer za potrebe efcJtuam. Sev«^ je toei ta dan bila demonstrativna pcainBEma vaga, ki je bila izvedena na blejskem jlEHni- Sfnronair je M zelo uspešen, zato sem prepiiiSiMv da bova tudi midva s KOROSCEM Dsibiia pndlobiieno znanje s pridom uporabljala pdi aadstUjagiem ddn v štabu CZ. Janez LIPAVŠEK Skupni program - skupna obveza Letošnje leto je leto planiranja saj so pred nami načrti za naslednje s'ednjeročno obdobje. Kako poteka planiranje v ptujskih krajevnih skupnostih oz. krajevnUi skupnostih mesu Ptuj nam je povedal Albin Pišek vodja skupnih služb krajevnih skupnosti. „Planske komisije pri krajevnih skupnostih so pripravile osnutek samoupravnega spora- zuma o temeljih plana krajevnih skupnos- ti mesta Ptuj. Gre za dokumen- te _s katerimi opredeljujemo napredek in razvoj gospodarstva, trgovine, oskrbe, otroške- ga varstva, gradnjo posameznih ufic, cest in vsa druga vprašanja, ki se nanašajo na življenje in delo občanov. V vseh krajevnih skupnostih smo sklicali zbore občanov in programsko volilne konference KK SZDL. Občani so ali pa še bodo razpravljali o osnutkih {danskih dokumentov in nato sprejeli tudi nov razpis referenduma za samoprispevek. Vedeti moramo, da je osnova samih planskih dokuriKntov tudi uvedba novega samoprispevka za naslednje srednje- ročno obdobje." Ob koncu letošnjega leta sc izteče samo- prispevek ki ga plačujejo delavci, kmetje, obrtniki, upokojena, občani, ki so zaposleni v tujini. . . Samoprispevek je osnova za uresni- čitev srednjeročnega plana. Za samoprispevek se delovni ljudje in občani odločajo prosto- voljno z referendumom m tako ila^ urssnžfi^, svoj skupni program razvoja. V rassmj samso prispevka bodo v krajevrah sfciipnofidft mesta: Ptuj vključili tudi skupni progiraK caizv«^: izgradnjo vrtca in jadi tor 'faii^Miiiaroi.-iii a-it jg izgraditve kolektorjev. ,,Skupni program zajema nssfdsDjiiiin) ^ratiliijcr vrtcev in jasli ter adaptadjo spodnpb pni!stKain2!x;< nekdanje kovinarske šole, s SšoiDar in piišSofi)^ dvesto novih mest za otroke. VMjjafuBonffl« pt tudi delno gradnjo primarne fcamafcadije w fcim- jevnih skupnostih Ivan Spolciiiak in OOgsa 1k. Primarna kanalizadja moča Ma zpspoce,. saj smo zgradili čistilno nfiQntani<3t Sloi^mf program je izdelan tako, da M use Baraijeiiaie skupnosti enako prispevale za ta pnagcami.. V petih letih bo to znašak> 20 noršBD iniilSpnniim (fi^ narjev." Res je, da vse krajevne sfaipDiosBi ns GnDfc&D- enakomerno deležne invcsdag, vemaftar je da potrebe, ki se v knjevumb ^upnijsinfii javljajo solidarnostno pokrivanmoiu Ce sce&cevi ne bi solidarnostno zdn^c«aSi„ me M imo^' graditi in zadovoljevati potreb gm iel|a aiMaio«. Skupni program je ovrednoten z od samoprispevka. Na iborih im krajevnih skupnosti bodo prOgCBDHi Eroffil fnafcMBit. čno ovrednoteni in še ta mesec bo razpžsani irefie- rendum za nov samoprispev^. Pcav je; da so vsi krajani seznanjeni s sknpcniii programom razvoja krajevnih afaiipniraii naesta Ptuj. Občane bodo seznanjali s psise&nmm čzvleSd potreb, ki se bodo vklju- Seviade w saimocnriis.pevdi in bo na zborih podano is^pcej EKuro^o o sedanjem delu in uresni- Se^tao^ cfasecSznj^ programa razvoja KS, za kaneresK so defomi ljudje in občani dajali sEmnapcEispcvek dve in pol leti. zk vscakffii oaloco mora bid nekdo zadolžen m fin%sra(aireB. Tad priprave na referendum ^aaigg]) pa ItetjevnSi skupnostih posebni odbori m referenduma, v katere so vključeni gcesBsecMk skupščine krajevne skupnosti, prei&ffiinaiik sveta skupSčine krajevne skupnosti, prafcfflc&iiik krajevne konference SZDL, sekretar oisns^tme (orgainzacije zveze komunistov in gmaisffidmt osnovne organizadje Zveze socialis- tnSsff mČBKfnse. BzckEaoi je poseben rokovnik priprav iz teaierega je razvidno, da v vsaki krajivni sibipncHti vodi vse priprave odbor za izvtdbo Z ocitiaiKZisBioin Lahko pričakujemo, da bodo gnnpraNic flfisn&so potekale in da bo tudi refe- nenuSomi za saznoprispev^ množično izglasovan. Tmfii v sncsecni Etovembru bodo aktivnosti okrog neferensSinoia Se potekale saj bo le-ta v neddjo dieesaE&ra. N. Kotar Spremenili smo odnos do kruha V.si. ki v svoj jedilnik vključu^mo kruh tz ptujske pekarne, smo pretekli ponedeljek tako|j ugotovili, da se je pri peki kruha nekaj zataknilo. Kaj je bilo smo izvedeli od .Alojza Rebernika. obratovodja iz rogozniške pekarne kruha Vinko Reš. Pokvarila se je ena izmed peči. ki je do šestih zjutraj niso uspeli popra\ iti in je tako takoj nast^ primanjkljaj pri količinah kruha. Iz .Maribora so zato pripeljali v ptuj>ko občino deset tisoč žemljic, nato pa so spekli še zadostne količine kruha. Peč ni delala tudi v torek in prav zato .M) nato v sredo premaknili delovni čas za dve uri. Pri peki kruha v ptujski pekarni uporabljajo precej zastarelo tehnologijo, peči so dotrajane in bo potrebno mi.sliti na novogradnjo ali pa prenovitev, le-ta pa je precej draga saj bi za nove peči morali inlšteti 6 milijonov novih dinarjev. V zndnjem času precej govorirrio o racionalni porabi hrane, tudi kruha. Kakšen je torej odnos do kruha? V pekarni so nam povedali, da jc sedaj odnos do kruha boljši kolje bil včasih, to se pozna pri zmanjša- nih količinah naročil, včasih so ljudje kupovali kruh tudi za svinje. S cenami kruha so težave. Imajo 40 odstotkov standardnega kruha in 60odstotkov dražjega, ljudje pa negodujejo, češ daje premalo standardnega kruha. Naj vas ob peki kruha spomnim še na delovni čas pekov. Normal- ni delovni čas se ob ptmcdeljkih začne točno ob dvanajstih ponoči, v soboto zjutraj ob dveh. v c>stalih dneh pa ob štirih zjutraj. Za mnoge od nas pt)nieni to sredi noči in zalo moramo njihovo delo posebej cenili. Kadar govorimo o problemih ptujske pekarne ne moremo mimo problemov prodajalne kruha v Lackovi ulici. Marija Irgl nam je o dne\ni prodaji kruha povedala; »Največ kruha prodamo v soboto. tikr^iti jjc nniiijjvtfi^ ncaiviaill. fflosciijiltii ramorjim. da kruh zelo neredno priha- jpi. V(Cčj)(Di lk(i)MiinttO) IknuuliKii dioMram® ^ptrajf. kiijp kmalu prodamo, nato pa je jpireiraiw)xr (Aoi va^že: pa^lkit. viimiflaar manm ta |w*de okrog dvanajstih in smo ailo tniailiiUL. IN^t^aiji gm sikocir (tobiiEno iz trgovin, ki zapirajo ob V iMiMunii !«inDioi (djcopMikdiainii šbmI pu^gjcldan pa dve. Ob sobotah nas je pet lil 5 pui štt'^bišotamstoi pecivo in različne vrste keksov. Iztržek jie taiir di(oiin£ir_ j^unm©) nušji tkJovni pogoji so slabi. Delamo v neumcjjcimii punonitijpiilbii iinc sii mc«iiBainoi žeBiamo novo prodajalno z boljšimi poeujjii (JdL..« B®ji Ikaij] Hni vamrai «?i p«of»ljiij)dij)e SKO) liMillii n[k£iriMp£>4)žeiiiiii.. saj v ceiem mestu ni bilo kruha, povrinim 'iise^ pn j)e Ibiill tto) piDiiKBiifldJick.. Skoraj dve uri smo stali, ker ni hiik» kraUiUL. kaKJar nnn jkirailtui IjpB^je mii2iiwiifl^jo iin pravijo, da se to pogosto z^odL Jczgjtoi ^ niui nuMv. t©« !«nM)' nnnii krivi če ni kruha. Res je, da raje ».irežeimna) iino nummi j|e umofccofdi (didia< kM pa d;x stojimo in čakamo. O aititšii priOKiliaijaJlnnii gjui m: Ikojje sk(i)rjiji najslabša trgovina kar jih je v Piuju- Upuiinittoi. (Jat tkonnao' kuKulluii diioMllii novo trgovino. To nam obljub- ljajo im jjio) Duiuliii žs: uflell^iio^ %eiodiar- zelo počasi.« T;aik(OitiiJinqiotkinAiiiL.i^'pckiLiiJid^^ pogojih. Naj zapi.šem še to: če nii kmiuHiui me^jncme- ma; pnoiJ^lailice. pa čeprav so oni tisti, ki stojijo pred vamuDii iiHTi viutmin tko) fxoi«et^<.. Niikakor niso tam zato, da jih vs^k. ki slop« v t!m)wiiiifto>_ nonmeftko^ pioisiiiiravai pijsrdravi s pov^m neprimernimi besoJbmniu. - „ N. Kotai V pekarni ptke V pnd^pUi knte « Lac&OTi faiK M. OzMC TEDNIK -23. oktober 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI Požarnovarnostni teden je že tracicionaina akcija za krepitev obrambe pred požarnimi nevarno- stmi. Požari vsako leto prizadene- jo marsikoga izmed nas, zelo pogosto družine, posebno pa de- lovne organizacije. Zato želimo ob požarnovarnostnem tednu opozoriti vse, naj pravočasno ukrepajo, da bi požar preprečili, če pa je že nastal, da bi ga znali hitro in strokovno pogasiti že na samem začetku s sredstvi, ki so pri roki. Ta naSa prizadevanja temeljijo na Številnih primerih požarov, ki največkrat nastanejo predvsem za- radi nevednosti, malomarnosti, in neprevidnosti tčr zaradi igre otrok z ognjem. Ker se vzroki požarov ponavljajo iz leta v leto, so za ta teden natisnjena razna opozorila namenjena vsem občanom doma in na delovnih mestih, otrokom in starSem, v mestih in na podeželju. Vse želimo opozoriti na požarne nevarnosti, ki neposredno ogroža- jo človeka in njegovo ter družbeno premoženje. Dejstvo je, da je samozaSčita ena izmed najSibkejSih točk pre- ventivne zaščite pred požarom, za- radi česar ogenj uničuje za milijar- de dinarjev dnižbenega in zasebne- ga imetja. Naša prizadevanja za zmanjša- nje števila požarov, ki požirajo milijone družbenega in zasebnega premoženja, so tudi prispevek h krepitvi naše družbene samozašči- te, obenem pa tudi gospodarske in ekonomske moči naše družbe. ZA POŽARNO VARNOST NA DELOVNEM MESTU 1. Od vas, zaposlenih, je močno odvisna požarna varnost na vaših delovnih mestih. Zato morate vedeti, kje so izvori požarne nevarnosti v tehnološkem procesu dela, ki ga opravljate, da bi te nevarnosti pravočasno odstranili. 2. Ce pride do požara, ukrepajte takoj, da ne bo prepozno. Da bi to znali, zahtevajte pouk, ker boste tako koristili sebi in drugim. Beg pred požarom ni časten, razen v primerih, ko gre res za neposredno življenjsko nevarnost. 3. Skoda, ki jo požari povzroča- jo gospodarstvu, je ogromna. Vzroki teh požarov pa so pred- vsem nevednost, nepoučenost, ma- lomarnost in neprevidnost pri de- lu. Ali veste, da lahko že najmanj- ša iskra, ki nastane pri varjenju ali drgnjenju kovine ob kovino, pri kratkem stiku itd., zaneti požar trdnih snovi, posebno hitro pa zažge naoljene krpe? V dotiku s hlapi vnetljivih tekočin ali plinov pa že najmanjša iskra povzr^i ce- lo eksplozijo. Kljub temu pa še vedno ponavljamo te napake. 4. Red in čistoča na delovnem mestu, pravilno oskrbovanje pogonskih mehanizmov in osebna disciplina, pravilen poduk o pov- zročiteljih požarov ter o načinu gašenja s priročnimi gasilnimi sredstvi so predpogoj za uspešno in varno obratovanje. 5. Gasilska enota v delovni or- ganizaciji naj bo porok dobre ga- silske službe in pripravljenosti v primeru požara. To pa bomo dosegli, če bodo v gasilski enoti aktivni tudi vodilni delavci, vi- sokokvalificirani mojstri, obra- tovodje in vodje delovnih skupin. Zato ne bo odveč, če vas opozorimo, da je samoz^čita pred požarom temeljna funkcija v or- ganizaciji požarnega varstva, ki jo je treba krepiti na vseh delovnih mestih v organizaciji združenega dela. Le-ta pa bo uspešna le tak- rat, če bodo delavci strokovno poučeni o: — požarno-preventivnih ukrepih na posameznem delovnem mestu; — o praktični in taktični upora- bi gasilnih sredstev in na^«rav, ki pridejo v poštev za gašenje ter — organizaciji dela in dolžnosd posameznikov v primeru požara. Cvetka Medved ZA POMOČ ŽRTVAM POTRESA V ALŽIRU Sekretariat Koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti je na seji 16. oktobra 1980, ko je obravnaval informacijo o razmerah v alžirskem mestu E1 Asnamu, skoraj do tal f)orušenem ob nedavnem katastrofalnem potresu, ter o dosedanji pomoči naše države in še posebej republike Slovenije, dal vse priznanje Rdečemu križu Slovenije za hitro in učinkovito organiziranje prve pomoči, še posebej pa tudi obema ekipama stro- kovnjakov — ekipi in indentifikacijo in ekipi geofonistov. Sekretariat koordinacijskega odbora je sprejel predlog (na osnovi pobud občanov in delovnih ljudi), da se pri Rdečem križu Slovenije odpre poseben žiro račun in s tem omogoči slehernemu posamezniku, OZD in drugim organizacijam, da izrazijo svojo so- lidarnost z alžirskim ljudstvom. Sredstva lahko pri- spevate na žiro račun: RDEČI KRIŽ SLOVENIJE —republiški odbor Ljubljana, št. žiro računa: 50101- 678-51579; Namen nakazila: ,,za pomoč žrtvam potresa v Alžiru" Pobude in predloge OZD za pomoč pri odpravlja- nju posledic potresa in pri obnovi potresnega obmo- čja pa bi sprejemala in usklajevala Gospodarska zbornica Slovenije — splošno združenje gradbeni- štva. Rdeči križ Slovenije bo še naprej organiziral in zbiral potrebno pomoč in o tem obveščal javnost. SODOBNA REJA KUNCEV ZA MESO Dvig cene mesu klavnih živali ima povsod v svetu pa tudi pri nas za posledico njegovo manjšo potrošnjo, kar lahko negativno vpliva na človekovo pravilno in zdravo prehrano. Meso je bogat vir živalskih beljakovin, potrebnih v ljudski prehrani. Zaradi tega posve- čamo v svetu in tudi pri nas veliko skrb temu, kako zagotoviti človeštvu pravilno prehrano z drugimi viri cenejših živalskih beljakovin. S tem v zvezi so že doseženi izredni uspehi v industrijski proizvodnji perutninskega mesa, ki po svoji hranilni vrednosti prav nič ne zaostaja za mesom klavnih živali. Cenejši vir živalskih beljakovin je brez nadaljnjega tudi kunčje meso, ki ga v nekaterih državah, kot npr. v Italiji in Franciji, konzumi- rajo v velikih količinah. Njegova proizvodnja se tako vse bolj intenzivira. Kunčje meso torej dobiva v zadnjem času pomembno mesto v ljudski prehrani. Iz litera- ture je razvidno, da je količina polroŠnje kun- čjega mesa merilo za kulinarično kulturo in razvitost znanosti o dietni ljudski prehrani v posameznih državah (Francija, Italija, Danska, ZSSR in druge). V naši državi je stanje povsem drugačno. Intenzivne kuncereje praktično ni. Prav do ne- davnega smo bili navajeni le na ekstenzivno kuncerejo. V zadnjem času pa prodira tudi k nam, čeprav razmeroma pozno, zanimanje za napredno, intenzivno rejo kuncev. Intenzivna kuncereja je lahko dodaten vir dohodka za manjša gospodarstva, za posame- znike, ki so sicer v službi, je pa tudi donosna stroka večjih ali manjših specializiranih farm. V zadnjih letih narašča povpraševanje po kunčjem mesu, z njim pa tudi njegova cena. Nekdaj precej ,.neugledno" kunčje meso, kije dobivalo svojo veljavo le v časih pomanjkanja in vojne, je danes po kakovosti enakovredno teletini in postrvim. Potrošnja kunčjega mesa postaja (nasprotno z nekdanjim mnenjem) zrca- lo visoke življenjske ravni. Kunci so zaradi svoje večnamenske proizvo- dnje že dolgo časa priznani kot gospodarske živali. Gojimo jih pretežno za meso, krzno in volno, razen tega pa še kot laboratorijske živali. Danes jih gojimo predvsem za proizvodnjo me- sa dobre kvalitete, ki ima v primerjavi z drugimi vrstami mesa večji odstotek prebavljivih belja- kovin in manjši odstotek maščob. Meso mladih pitanih kuncev vsebuje 23,3 % beljakovin in le 4,5 ^ maščob. Odstotek ma- ščob pa je lahko še manjši, kar je odvisno od načina prehrane, pasme in starosti kuncev. Kunčje meso je zaradi mzkega odstotka ma- ščob, holesterola in purinskih snovi najprimer- njše za ljudi, ki so nagnjeni k arteriosklerozi in urikozi. Tako zelo cenjeno pa je le meso mladih spitanih kuncev — brojlerjev. Države z največjo potrošnjo kunčjega mesa so: Francija, Belgija, Italija, Švica in ZR Nem- čija. V Franciji porabijo npr. letno 3,6 kg kun- čiega mesa na prebivalca. Kunci so že p)o svoji naravi živalska vrsta, ki je Zfelo primerna za intenzivno izkoriščanje, saj se kot večina glodalcev, odlikujejo s plodnostjo in rastnostjo. Rast mladih kuncev je izredno hitra in jo nailaže primerjamo s hitrostjo rasti drugih živali. V dosedanjih vzrejmh načinih pa niti plodnost niti rastnost kuncev nista dovog izkoriščeni. S krmo, ki jo dobivajo mlade živali. ne prejmejo dovolj hranitaih snovi, da bi lahko tako dobro priraščale, kot to sicer zmorejo. Tu- di doječe samice so navadno preslabo krmljene, da bi lahko odredile več kot 6 mladičev na gne- zdo in da bi se ti pri tem dobro razvijali. Zaradi preslabega krmljenja in ker so kunčnice nava- dno na prostem, pripuščajo samico le dvakrat do kvečjemu trikrat na leto. V navadni reji so tudi izgube zaradi nekaterih kunčjih bolezni zelo velike. Kunci so zelo občutljive živali, podvržene mnogokaterim boleznim. Dobro lahko uspevajo le ob dobri krmi, ki ustreza po- trebam njihovega organizma, in če imajo pri- merne higienske, toplotne in druge ugodne razmere za svoj razvoj. Prav primerno okolje, to so predvsem hrana, higiena, kunčnice in stajska klima, prilagojeno fiziološkim potrebam in biološkim značilnostim kuncev, so glavna odlika napredne kuncereje. Sodobna reja si tudi prizadeva, da bi čimbolj zmanjšala in poenostavila delo z živalmi. Krmljenje, napajanje in čiščenje so v modernih hlevih za kunce v veliki meri avtomatizirani. Povsod, kjer se resno ukvarjajo s pitanjem kuncev, intenzivno študirajo njegovo specifi- čno, biološko in tehnološko problematiko. Razvoj gre zlasti v smer intenzivne reje v kle- tkah z mehaniziranim krmljenjem, napajanjem in čiščenjem — podobno kot pri perutninarstvu. Ker pa potrebujejo kunci kot sesalci v prvih te- dnih življenja materino mleko, ni mogoče ločiti pitanja mladih živali od reje staršev, kot lahko to storimo pri perutnini. Ker je kakovost plemenskih živali odločilna za uspeh reje, so zahteve sodobne kuncereje zelo velike glede lastnosti kunčjih pasem za prirejo mesa. Le tri pasme so že nekaj rodov načrtno od- birali fX3 pitovnih in plemenskih lastnostih. To so bela novozelandska, kalifornijska in danska ,,Hvid Land" pasma. Vendar so tudi ne- katere druge srednje velike pasme kolikor toliko primerne za pitanje, in sicer srebreci, modri du- najčani, rdeči novozelandci, veliki činčili, izmed malih pasem pa mali činčili. Vse te pasme so gle- de na plemenske in pitovne lastnosti zelo neizenačene, pa so zato nekatere reje bolj, druge manj primerne za pitanje. Velike kunčje pasme za pitanje niso primerne, ker mlade živali ne ras- tejo hitreje in krme ne izkoriščajo bolje kot živali srednje velikih pasem, odrasle plemenske živali pa zaradi večje teže porabijo občutno več vzdrže- valne krme, kar podražuje rejo. Kunci so zelo občutljivi na vlago in prepih. Za relativno vlago priporočajo, naj bo okrog 60 % in naj nikdar ne preseže 70 Pozimi v hlevu ne sme biti hladneje od 10 do 12 stopinj Celzija, si- cer je nevarnost, da kunci množično oboUjo in poginejo za kužnim nahodom in pasterelozo. Tudi tretja najbolj pogostna kunčja bolezen — vnetje črevesja — je razen od krme zelo odvisna od toplotnih razmer v hlevu. Najbolje se počuti- jo kunci pri 14 do 18 stopinj Celzija. Plemenski samci in samice naj bodo v kletkah posamično. Pri parjenju damo samico k samcu in ne narobe. Po poprečno 31 dneh brejosti koti samica v zaboju za gnezdo, ki ga dobi v kletko, ali pa je že k njej prigrajen. Samica doji mladiče 4 do 5 tednov, po tem času jo prestavimo v drugo kletko. Po odstavitvi samico po 2 do 3 dneh spet pripustimo. Tako lahko zredi po 5 gnezd na leto in njena proizvodna zmogljivost je res izkoriščena. Po odstavitvi ostanejo mladiči skupaj še do 8. ali 10. tedna, ko so težki 2 do 2,5 kg in godni za zakol. Ponekod trg zahteva živali, in jih zato koljemo, ko so stari 12 tednov. Za rejo in pitanje uporabljajo kletke v različ- nih baterijskih sistemih in izvedbah, kijih vedno bolj izpopolnjujejo, da bi kar najbolje ustrezale biološkim potrebam kuncev in da bi človeku olajšale delo. Sodobna reja kuncev poteka neprekinjeno vse leto v zaprtili, toplotno izoliranih zgradbah, in to v kletkah, navadno žičnatih, z mrežastim in rešetkastim dnom. Tako je mogoče ustvariti op- timahie klimatske in higienske pogoje, ki so po- membni za intenzivno rejo. Takšna intenzivna reja kuncev pa se lahko raz- vija le ob optimalni prehrani, ki omogoča, da iz- koristijo živali vso svojo genetsko proizvodno zmogljivost. Krma mora seveda ustrezati tudi fiziološkim posebnostim prebave pri kuncih. Pri krmljenju s pretežno vlakninasto, doma pridelano krmo, je v proizvodni fazi dojenja in pitanja zmogljivost prebavil omejena. Iz razlo- gov, ker so dane možnosti za mehaniziranje reje in zato, da bi se izognili hitro pokvarljivi sveži krmi, gre razvoj odločno k uporabi močnih krmil kot edine krme pri reji kuncev za meso. Doječe živali in pitanci dobivajo peletirano krmno mešanico visoke hranljive vrednosti po volji, poleg nje pa kvečjemu še malo sena ali sla- me za boljšo prebavo. Breje samice, samci in mlade plemenske živali pa dobe odmerjen obrok enakega močnega krmila, poleg tega pa še seno ali sočno krmo. Pri obeh načinih krmljenja morajo imeti kunci vedno na razpolago vodo. Pri tem je pomembno, da se plemenske živali ne zamaste, da ostanejo v dobri plemenski kondiciji in da so kar najbolj sposobne za pleme, pitanci pa, da lahko ob razpoložljivi krmi do kraja izko- ristijo svojo rastnost. Nadalje je zelo pomembno, da je vsa krma, ki jo pokladamo kuncem, neoporečna, to je nepokvarjena. Plesniva in pokvarjena krma je zelo nevarna in lahko povzroči pogine. Zelena krma (trava, dete- lja in podobno) ne sme biti mokra, voda pa mora biti stalno sveža. Ce nimamo avtomatskih napa- jalnikov, moramo vodo menjati vsaj enkrat na dan. Glede kvalitete živali postavlja sodobna proiz- vodnja kunčjega mesa zelo velike zahteve, saj je sposobnost Švali za intenzivno rejo in pitanje odločilna za uspeh. Pri tem so posebno pomem- bne nekatere lastnosti plemenskih in pitovnih ži- vali, in sicer: — odpornost prod boleznim in neugodnim vplivom okolja; — plodnost, dobra mlečnost in dobro razviti materinski instinkti, zahteva po 5 gnezdih na leto s povprečno vsaj 8 mladiči na gnezdo; — hitra rast mladičev: pri 8 tednih naj bodo nad 2 kg težki, pri 10 tednih nad 2,5 kg; — dobro izkoriščanje krme: za kg prirasta naj porabijo manj kot 3 kg krme (skupaj s krmo za mater); Klavnost pri 8 do 10 tednih naj bo nad 55 — odlična kvaliteta trupov: tjelo, fino vlakna- sto meso z malo maščobe, velik delež najboljših kosov (hrbet, bedra) in malo kosti; — krzno naj bo kvalitetno in enotne barve (prednost ima telo). To so glavne značilnosd in tendence v sodobni prireji kunčjega mesa, iz katerih so razvidne raz- like v primerjavi s starimi načini reje. mr. Alfred Mere Ali so res krivi samo trgovci? Veliko je bilo razprav in vroče krvi ob pomanjkanju tega ali onega blaga v trgovinah in nemalo kritike smo izrekli na račun trgovcev — češ, da se niso dovolj potrudili oziroma organizirali pri pravočasni zagoto- vitvi potrebnih zalog in navsezadnje tudi pri pravilni obliki prodaje s katero bi preprečili prekomerno kopičenje zalog v posameznih gospo- dinjstvih. Razmere so se nekoliko že izboljšale založenost trgovin je spet skoraj normalna, le pri pralnem prahu je tu in tam še potrebno nekoliko več strpnosti, po zadnji občutni podražitvi mesa lahko tudi tu pričaku- jemo boljšo založenost ali celo polne hladilnike, vprašanje pa je koliko bodo družinski proračuni zmogli denarja zanj. Ob tem pa se seveda moramo tudi vprašati mi — potrošniki, če so resnično teh pomanjkanj krivi trgovci, če le nimamo tu večjega deleža sami, pa tudi proizvajalci, ki so zaradi ljubih deviz morali prodajati prek meje, doma pa je ostalo tisto kar je ostalo. Proizvajalci so se ubadali s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala — to je surovin, mi pa, seveda tisti, ki so imeli dovolj denarja in časa za letanje od trgovine do trgovine, s kopičanjem zalog in s »prijetnim« občutkom, da bomo imeli dovolj praha za pranje, kave, pa olja, sladkorja, soli in še česa nepo- trebnega doma. Takrat smo seveda premalo pomislili na to, da pralni prah izgublja svojo vrednost, da tudi sladkoija in soli ne moremo predolgo imeli v svoji shrambi in da tudi olje staro ni preveč dobro. Pozbili pa smo na najpomembnejše — na sočloveka, občana, ki si s svojim zaslužkom in vsakodnevnimi izdatki pač ne more privoščiti kopičenja zalog, ker ima le za sproti, pa tudi časa in »znancev« ima premalo, da bi mu to uspelo. Velikoje bilo primerov in še danesjih je, da imanekdotudi60in več kilogramov pralnega praha, ki se počasi strjujein v.se slabše pere. drugi pa ga tudi po nekaj mesecev ni mogel dobiti niti kilograma. Ob tem smo se tudi spraševali, če ne bi ob takih priložnostih morali drugače ukrepati — izbrati tak način prodaje, ki bi nam v takih trenutkih edino ustrezal in zagotavljal vsem enako možnost oskrbe, pa četudi na bone. Gotovo bi bilo nezadovoljstva manj, preskrbljenost enakomernejša in kar je najpomembnejše — imeli bi vsi. To potrjujejo tudi podatki, da v tem času nismo dobili skoraj nič manj tega, tako zanimivega trgovskega blaga kot prejšnje leto. Pri MIPTOZD Maloprodaja so vse te nevšečnosti minulih mesecev najbolj občutili, čeprav je njihov osnovni interes, da ponudijo občanu dovolj vsega, tega kljub najboljši volji niso mogli izpolniti. Namestnik direktorja Franc Sedič ob tempravi: »Moram reči, da se stanje v zadnjem času vendarle močno izbolj- šuje. V trgovine prihajajo večje količine omenjenega blaga, čeprav ga v določenem času še primanjkuje. Nam, trgovcem je v interesu da čimveč prodamo, težko pa je pravilno razdeliti tisto blago, ki ga primanjkuje, čeprav smo se trudili, da bi ga dobil čim širši krog potrošnikov. Zakon o blagovnem prometu, zlasti še 14. člen, nalaga trgovini določene ukrepe v takih situacijah in vskladno z njim smo tudi dajah navodila poslovalnicam, nismo pa mogli iti v drugo obliko razdeljevanja, ker to ni ustrezalo predpisom niti današnjemu času, čeprav smo se o tem na ustreznih mestih že pogovarjali. Po naših ocenah nismo dobili letos nič manjše količine blaga za prodajo kot prejšnje leto. Seveda pa ob taki potrošniški mrzlici nismo bili v stanju zagotoviti potrebnih količin, ker je s polic kar sproti zmanjko- valo.« Kaj pa potrošniški sveti? V takih trenutkih bi morali biti še posebej aktivni, njihovi člani pa širše seznanjeni s problematiko, da bi lahko stvari pravilno postavljali, je med drugim ugotovil Janko Petek, ko- mercialist v tej TOZD. »Potrošniški sveti oziroma njihovi člani prihajajo, dostikrat na sejo s povsem drugačnim mnenjem kot pa ga imajo takrat, ko stvari podrobneje spoznajo in ko sprejemajo tudi ustrezna stališča. Trgovci si želimo še večje sodelovanje s potrošniškimi sveti s ciljem, da bomo lahko tako vsi skupaj prispevali k pravilni, pravočasni in bolj pošteni oskrbi njihovega kraja s pravilno razdelitvijo tistega kar trgovina dobi. Pričakujemo, da na potrošniških svetih ne bo več toliko prisotno razčiščevanje nekih osebnih pogledov na delo delegatov v potrošniških svetih ampak dejansko zastopanje širšega družbenega interesa oziroma potrošnikov. Iz razprave v Cirkovcah na primer lahko ugotovimo, da pridejo do izdelkov tisti, ki so bliže trgovini in pri vsakem razdeljevanju zraven, oddaljeni pa na primer tudi od novega leta dalje niso mogli dobiti pralnega praha. Na sejah potrošniških svetov pride tudi do razprav o opremljenosti trgovin, potrebnih novogradnjah in drugih vprašanjih, zaradi katerih je odliv kupne moči v večja središča oziroma tja kjer so bolje založeni.« mš Obisk v korektivnem vrtcu Predstavniki samoupravnih organov in strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj smo v okviru programa v tednu otroka obiskali korektivni vrtec. Toje posebna enota vrtca, ki zagotavlja varstvo in vzgojo predšolskim otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju. Enota deluje v novem vrtcu Med vrti. Trenutno obiskuje korektivni vrtec 7 otrok, kmalu se jim bo pridružil še osmi, kar pomeni, da bo enota polno zasedena, saj normativ določa, da lahko eno vzgojno skupino korektivnega vrtca obiskuje največ 8 otrok. Vzgojiteljica Lizika Ekartnasje popeljala v večjo sobo, kjer so se na veliki preprogi igrali 4 deklice in 2 dečka. Med njimi je sedela varuška, kije pomagala graditi stolpe iz praznih jogurtovih lončkov. Ko so bili stolpi zgrajeni in tudi porušeni, so uprizorili majhen koncert z glasbili, ki sta jih domiselno izdelali obe tovarišici. Zveneče kroglice so bile zaprte v jogurtove lončke, zlepljene po dva in dva. Soba je polna najrazličnejših igrač in učnih pripomočkov, ki so v glav nem vsi izdelki obeh tovarišic iz ostankov blaga, kartona, papirja in škatlic, kar prinesetaod doma. Na eni steni je razstava risb otrok, kijih radi pokažejo in jih čuvajo. Iz teh risb se tudi učijo. Ko je prišel cas za kosilo, so se veselo vznemirjeni sestavili v »vlak« in odsopihali v umivalnico, nato so s pomočjo tovarišic zasedli vsak svoj prostor pri okrogli mizi. Pri tem je padel kakšen prtiček na tla in vmes kakšna žlica, končno je živ-žav utihnil in ropotale so le žličke. Tovarišici sta vmes popravljali roke na žlici, ki so preveč zlezle navzdol, dodali sveži prtič. hvalili v vzpodbujali tam. kjer ni bilo packe na bluzi in mizi. Vse to sta opravljali zelo mirno in potrpežljivo ter vztrajno, saj le tako lahko dosežeta sodelovanje otrok in tudi njihov napredek. Otroci pa jima vračajo trud in ljubezen, kiju vlagata in se zaupljivo stiskajo zdaj k eni zdaj k drugi, saj poleg vzpodbude in učenja potrebujejo še veliko topline in nežnosti, ko se uvajajo v življenje. Posebno pa se veselijo napredka starši otrok, saj v vrtcu ob stro- kovnem delu njihovi otroci bistveno hitreje napredujejo v govoru, v gibanju, osvajanju vsakdanjih življenjskih navad in v ročnih spre- tnostih kot je to možno doma. Za vzgojo otrok, ki so moteni v razvoju, je poleg potrpežljivosti in ljubezni potrebno posebno znanje in posebne metode dela. ki jih lahko zagotavlja le vzgojno varstvena ustanova s posebej za to šolanim vzgojiteljem. (Jb koncu obiska smo si bili edini v ugotovitvi, daje korektivni vrtec dragocena pridobitev v obravnavi otrok, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju in daje potrebno tej dejavnosti posvečati več druž- bene pozornosti in zagotavljati pogoje za strokovno delo. A. O 6 - iz naSih krajev 23. oktober 1980- TEDNIK 102 LETI MARIJE HRŽENJAKOVE - NAJSTAREJŠE PTUJČANKE „Nekdaj ni bilo tale, icakje danes Redkokdaj pišemo o ljudeh starih nad 100 let, zato bo ta se- stavek pravgotovo nekaj poseb- nega. Marija llrženjak iz l.angu- sove ulice v Ptuju je, kot sama zatrjuje, v nedeljo 19. oktobra proslavila svoj 102. rojstni dan. V njenih »dokumentih« namreč piše, daje rojena 18. oktobra 1878 v Smolincih v Slovenskih goricah. Sama zatrjuje, daje pred leti bila v svoji fari in ji je župnik povedal, da seje rodila 19! oktobra istega leta ponoči ob enih. Naj velja torej njen podatek; sicer pa. kaj pomeni en dan proti 37.230 dnem, kolikor jih ima Marija že za seboj. Sedaj je že v 103. letu svojega življenja. Za njosoobesvetovni vojni in težave, ki so jih spremljale. I)rugo polo- vico svojega življenja je rasla z novo Jugoslavijo. Težkoje obuditi spomine na vsa ta leta trpljenja, groze in strahu, pa na lepe dni, ki jih kljub vsemu ni manjkalo. Pa vendar. Ko smo jo obiskali, je dolgo odklanjala pogovor z nami, pa se ji je odprlo srce. spomini so kar lili na dan in tole smo zabe- ležili: »Ha jej, pri naši hi.ši nas je bilo .sedem otrok, žal so sedaj že vsi mrtvi. Mojemu očetu je bilo ime Janez, materi pa Marija. Nismo imeli bog ve kaj pri hiši. Mala kmetija, v hlevu smo imeli po dve kravi, včasih tri — več pa ne. Ko sem odrasla, sem hodila v dvora- zredno šolo v naši fari. Večje ta- krat ni bilo. Kosem dopolnila 15. leto pa so me dali učit zašiviljo. Ne daleč od doma. lam na koncu vasi v Smolincih je bila ena stara šivi- lija. pa meje dobro naučila šivat. Šest ct sem se učila, potem sem pa /ačela sama doma. Dosti dela je bik) takrat, včasih je bilo pač več /a šivali, kot pa dandanes.« Kdaj sle se pa poročili, s koli- kimi leti? »Kaj nie to sprašujete, človek vse pozabi. Ja. v 29. letu sem bila ko sem se možila. Franc muje bilo ime štiri dekline sem mu rodila: Lojziko. Marico, pa spel Lojziko. ker je prva umrla, nazadnje pa še Anico. Ko sem se poročila, sva se preselila ^em v Novo vas. In to hišo sva postavila v kateri sem še sedaj . . .« Va.sje zdravje služilo vsa la leta. ste bili dosti bolani? »Slabo sem zdrava, pa slabo čujem. slabo vidim, pa vse pride na starega človeka, za nič na svetu mi ni več.« V petek 17. oktobra so vas ob- iskali predstavniki socialnega skrbstva, krajevne skupnosti in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj. Ste bili veseli njihovih čestitk? »Ja kak pa ne. Vsako leto pri- dejo z občine, pa mi vsega preveč prinesejo. Zmeraj nekaj dobim. \ časih kavo in sladkor, pa olje, ja pa rože dobim zmeraj, koharsomi /e prinesli . . . pač kaj pride, /meraj sem jih vesela.« Obe svetovni vojni ste preživeli, kako se spominjate prve? »Ja. jaz sem ostala doma v hi- ši.mož paje moral k vojakom. j>liri .leta sem bila sama, z otroci seve- da. Hudo je bilo. spomnim se. da so enkrat streljali tu okoli, pa kaj bi se vsega spomnila . . .« Kako paje bilo v drugi svetovni vojni.je bilo huje? :Ja takrat pa so bili že zeti v vojski. Partizani so dosti hodili tu okoli. Spomnim se tudi Nemcev, listih, ki so prvi prišli. Možje vedel nemško pa so mu rekli, da nam ne bodo nič hudega storili, da seje treba bati listih, ki bodo prišli za njimi. lak paje tudi bilo. Taprvi nam niso nič hudega naredili, ko pa so prišli /a njimi drugi, .so ti zapirali in streljali, pa mučili . . . ch \ rag jih vzemi, toliko gorja so nam naredili.« Kaj pa od vaših otrok, še živi katera (.)d hčera? »Ja veste, mož mi je umrl že pred leti. umrle so že tri hčerke, samo ena še živi. pa jih ima že 68 /asabo. Pa ludi ni pravzdrava. Jaz tudi ne morem več dosti hoditi. Brez palice sploh ne bi šlo. pa naslanjam se na zid. da lažje grem po hiši. C itati tudi več ne morem, lani sem še lahko. Zadnje čase pa bolj bogo. l.e molitvenike še tu in lam kaj berem, imajo bolj velike črke, pa še le nekak gre. V časopisu pa nič več ne vidim. Radia tudi ne morem \eč poslušali, slabo ču- jem.« Kakšen paje recept /a tolikšno starost, ali nam lahko zaupale \ašo prehrano? »Kak te ne. Zjutraj jem belo kavt) s kruhom, opoldne kakšno govejo juhco. zvečer pa nič dru- gega. kol skodelico mleka in pol žemljice. Za žejo pa najrajši pijem kamilični čaj ali pa kompot. loje \ se. Drugega ne jem. Včasih sem še pila \ ino pomešano z vodo in sladkorjem, sedaj pa še lega več ne morem. Saj človek čuti kaj lahko je in kaj ne.« Je dandanes velika razlika med tistimi časi. ko ste bili mladi? »Ja seveda je velika razlika. Veste, moja mladost je bila zelo lepa. lepo mi je šlo. Povsod sem hodila. Po gostijah in promisijah. kjer sem delala obleke. Lepo sem zaslužila za liste razmere veste, ni bilo slabo.« S čim pa se danes živite? »Ja. podporo dobivam, čez sto jiirjev dobim. Pa je rajn za dosti. Mleko moram plačevali, olje za poč. hrano, pa gre. Nekaj si sku- ham sama. nekaj pa mi skuha hčerka od zeta. ki živi tukaj. Tudi socialna delavka Ivanka Lah pri- de večkrat k meni. Skoraj vsaki dan . . .« Kaj pa predsednika lita se spomnite kaj? »Kako ne. on je pač bil . . . do- kler je bil živ nam je bilo vsem dobro, pravičen je bil kak ma- lodko . . . hudo mi je. ker ga ni- mamo več.« Kaj pa televizijo, še gledate? »l:h kje pa. to bi jaz vse ven /metala. To televizijo, pa radio, to bi vse v Dravo zahitila. Saj nič ne \idim. pa čujeni tudi slabo. To se -mi nič ne dopade. Nisem navaje- na na to. Mladi ljudje si s tem pogubljajo oči, ne spijo, večer gledajo televizijo do ednajstih, do polnoči . . . lak .so terjavi. Naj bi rajši šli spal. Hudo rada sem pela včasih, poslušala stare psemi po radiu, veste tisto oddajo Iz vasi v vas sem imela zelo rada. Sedaj pa ne čujem več. pa radia tak nimam Ui notri.« Še dolgo bi lahko kramljali, o tem in onem, spomini sicer zble- dijo. zbiršejo pa se ne tako hitro. Pa kaj bi jo utrujali, saj težko go- vori, zato smoji ob slovesu iskreno česliiali ob njenem 102. rojstnem dnevu. Veliko zdravja vam želimo Marija Hrženjakova. pada biseše kdaj takole lepo pogovarjali. Ve- lja. kajne? M. Ozmec »Nisem dosti sama,« pravi Marija, »vsak dan pride k meni Ivanka mi zakuri, zalije rože, pospravi, lepo se razumema ...« (foto: OM) Odkritje spominskega obelega v organizaciji občinskega odbora ZZB NOV in OK ZSMS Slovenska Bistrica je bila v soboto 4. oktobra dopoldne v pohorski vasici Barbara nad Oplotnico skupna svečanost mladine in borcev NOB občin Slovenska Bistrica in Slovenskih Konjic. pb tej priložnosti so se dopoldne pred spomenikom NOB v Oplotnici zbrali mladi pohpdniki iz celotne občine S ovenska Bistrica, ki so formirali posebno pohodno brigado. V okviru te^a dogodka so pohodnikom kot tudi ostalim udeležencem svečanosti učenci osnovne šole Pohorski bataljon Oplotnica pripravili bogat kulturni program. Pohodniki so za tem krenili proti kraju Barbara nad Oplotnico. Na svoji poti so obiskali nekatera obeležja iz NOB pa tudi preživele borce NOV v tem okolju. Osrednji dogodek pa je bilo odkritje spomenika padlemu obveščevalcu 3. bataljona 3. brigade VDV Viktorju Pisniku. Podobno kot mladi iz občine Slovenska Bistrica so pohod na kraj svečanosti organizirali tudi mladi iz občine Slovenske Konjice. Viktor Horvat Pionirji bistriške občine na obisku pri vrstnikih na Poljskem čeprav je vest o obisku pionirjev z območja bistriške občine svojim vrstnikom na Poljskem prispela nekoliko kasneje, bo pravgotovo zani- mala vse prebivalce bistriške občine, saj so jo prav ti predstavljali v okviru delegacije pionirjev Jugoslavije na obisku v tej socialistični deželi. Bistriško občino so v spremstvu mentorja Zvoneta Potočnika v mednarodnem taboru miru in prijateljstva v mestu Chorzovv na Polj- skem zastopali še pionirji Davorin Vošinek iz pionirskega odreda OS Edvard Kardelj Poljčane, Zlatko Skrbiš in Metka Sorščak iz PO OŠ Spodnja Polskava ter Natalija Sinkovič in Marjana Vajngeii iz PO OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica. Že prvi dan gostovanja v mednarodnem taboru miru in prijateljstva v Chorzowu so se pobliže .seznanili s pionirji organizatorji letošnjega srečanja, kasneje pa so navezovali stike z drugimi pionirji udeleženci tabora, na katerem je sodelovalo kar 37 držav. Srečanja so organizirali tako v obliki razgovorov, skupnih iger kot tudi športnih tekmovanj. Začetna trema ob nepoznavanju jezikov drugih delegacij je kmalu minila tu so tako stiki postali še prisinejši. Posebno doživetje paje bilo, ko so prav delegacijo bistriške občine izbrali, daje s svojim kulturnim programom nastopila pri predsedniku Poljske vlade Edvardu Babiuchu. Spominov o lepih doživetjih in novih prijateljstev so mladi pionirji prinesli domov toliko, da so jih le s težavo uredili in jih sedaj že pridno prenašajo svojim vrstnikom v sredinah, kjer prebivajo in se šolajo. Viktor Horvat PORAVNAU SMO SVOJ DOLG Nocojšnje srečanje je praznik dveh visokih jubilejev: 90-letnice življenja Severjeve mame iz Moš- kanjc, matere padlega komandirja TV 14-S, partizana Voja, in 81 let življenskih dni Belšakovega očeta iz Muretinc, osebnega udeleženca NOB, očeta padlega sekretarja okrajnega odbora 01% partizana Toneta. Na njuni poti se je natkalo več skupnih življenjskih stičnic. Obema so rojenice sočasno prinesle življe- nje v najlepšem jesenskem mesecu, v oktobru, mesecu vriskajočega ve- selja in žametno razbolele jesenske lepote, ki mehko odseva v paleti ču- dovitih barvnih odtenkov. Ko je bil pred štirimi desetletji slovenski ži- velj zaznamovan za smrt, ko je do- življal svojo krvavo Kalvarijo in ko je z viharniško upornostjo branil svojo čast in življenje, sta se oba, Severjeva mama in Belšakov oče, ovedla, kaj dolgujeta trpečemu ro- du in ponižani domovini. Ponudila sta jima mladost, pogum in borbeni duh svojih sinov, ki sta odšla v boj za glasom vesti in dolžnosti. Obe- ma, materi in očetu, je bilo usoje- no, da sta na isti dan, 4. februarja 1945, ko se je na obzorju že svitala zarja svobode, katero so oznanjale ruske katjuške z ogrske ravnine, doživljala najtežjo življenjsko tragiko: izgubila sta svoja junaka, borca za svobodni in pravični pros- tor pod soncem. Oba sta torej domovini v ponosni bolečini odšte- la življenje svojih sinov. Ko se je v povojnih dneh umirja- lo življenje tudi na našem polju, smo krajani Gorišnice poravnali svoj dolg do padlih sinov tako, da smo PD, delujoče v gorišniškem ambientu, in PO na osnovni šoli poimenovali po Rudu Severju, vzgojno-izobraževalno ustanovo, osnovno šolo, pa po Francu Belša- ku. In danes, po 35 letih svobodnega življenja, odstiramo zaveso pretek- losti in ponosno zremo v čas, v ka- terem je tudi gorišniški svet pojila kri junakov, ki so imeli pogum, da so se spopadli s tujim nasiljem, in nosili v sebi ljubezen do zemlje, na kateri so bili rojeni in za katero so potem junaško umirali. Pogum in ljubezen, ki sta jih vodila na krvave steze, sta bila dediščina domačega ognjišča, ki jih je vzgajalo v zaved- ne, ponosne, pokončne in neuklon- ljive ljudi. Takšni sta bili tudi kme- čki hiši, v katerih sta odraščala Ru- da in Franc, sinova Severjeve mame in Belšakovega očeta. Četudi je bil februarski dan leta 1945 zanju življenjski mrk, četudi sta takrat oba zaječala v težki bolesti, je čas polagoma celil njuno rano. Ostala pa je globoka, neuničljiva sled, po- nosna zavest, da sta svoji in naši svobodni zemlji žrtvovala življenje svojih sinov. To je njuno življenjsko odličje, ki se ne more meriti ne z zahvalno besedo, ujeto na papirju, in ne z odličjem iz sre- bra ali zlata. Malo je krajevnih skupnosti v ptujski občini, ki bi se lahko posta- vljale z vojaškimi in političnimi funkcionarji v času NOB. To so bili ljudje, ki jim je vodstvo NOB priz- nalo in zaupalo politično in vojaško sposobnost, s katero so operirali proti sovražniku na naj- bolj izpostavljenem življenjskem prostoru. Med take krajevne skup- nosti se lahko ponosno uvršča KS Gorišnica, zato je tudi njena dolž- nost, da posveča vso skrb naši bor- beni preteklosti. Jubilantoma, Severjevi mami in Belšakovemu očetu, želim v ime- nu KO ZB, vseh družbenopolitičnih organizacij, PD Ruda Sever in vod- stva osnovne šole Fr. Belšak vse najlepše za njun visoki življenjski praznik, da bi ostal večer njunega življenja svetel in topel in da bi do- živela še vrsto krepkih življenjskih dni. (Nagovor ob srečanju dveh jubi- lantov, Severjeve mame in Belšako- vega očeta, ki ga je v soboto 11. ok- tobra v Gorišnici organiziral KO ZZB NOV. V kulturnem programu so sodelovale vse sekcije prosvetne- ga društva in pionirji OŠ Franc Bel- šak) 0 sedanjih in novih nalogah V prosvetnem domu Apače na Dravskem polju so se na zboru sestali občani vasi Apače. Zbora seje udeležilo večje število ljudi in to predvsem tistih, kijih zanima nadaljnji razvoj domačega kraja. Največ pozorn )sti in seveda časa .so namenili razpravi za podaljšanje krajevnega samo- prispevka za obdobje 1982— 1985. Od zbranega denarja bi 700.000 din namenili asfaltiranju lokalne ceste Apače—Trnovci, 2(X).00 din bi bilo namenjeno odkupu zemljišča za vaške potrebe in 200.(X)0din za ureditev PTT omrežja. Pri.sotni so se seznanili tudi z razdelitvijo sredstev iz tekočega samoprispevka. 100.00 din bodo dobili gasilci za izpopolnjevanje opreme in za odplačilo dolga za avtomobil. 150.000 din je namenjeno za sanacijo gramozne jame, 50.000 din bo dobilo prosvetno društvo Apače za stroške vzdrževanja dvorane, 100.000 din paje namenjeno za tele- fonsko govorilnico. Valščani Apač so v minulih letih dosegli veliko delovnih zmag, kot so asfaltiranje, postavitev kulturne dvorane itd. Zato ni dvomiti, da ne bodo uspeli tudi v prihodnjem obdobju. Seveda paje dolžnost in pravica vsakega krajana iz Apač. da bo s svojim pozitivnim odgovorom na referendumu doprinesel k razvoju svoje vasi, saj lahko le s skupnimi močmi dosežemo željene cilje. Danilo Klajnšek FOTOZAPIS Dragocena vozila dijakov in dijakinj iz Srednješolskega centra v Ptuju potrjujejo, da v šolo in domov ni predaleč. Posnetek: J. VrabI ŽIVAHNA DEJAVNOST DRUŠTVA ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC V društvu za varstvo in vzgojo ptic v Ptuju se je te dni že pričela sezona za pripravo tekmo- vanj in varstvo zunanjih ptic. Ljubitelji perna- tih prijateljev so prišli na svoj račun. Alojz To- vornik, predsednik ptujskega društva nam je o tem povedal: ,,Res se je tako za člane našega društva pa tudi za vse ostale ljubitelje ptic pričela pripra- vljalna sezona. V mesecu novembru se pričnejo vsa pomembnejša tekmovanja ptičarjev, od občinskega navzgor. Naše društvo v Ptuju pa pripravlja klubsko razstavo, ki bo od 14. do 16. novembra v prostorih kluba mladih Ptuj. Na tej razstavi bomo poskusili predstaviti vse delo na- ših članov čez leto, oziroma letni prirast ptic, ki smo jih vzgojili sami. Razen tega bomo obisko- valcem predstavili tudi del ptic iz zunanjega sveta, ki bodo prav gotovo poživile razstavljene papige, križance in kanarčke." Torej ste zadovoljni z aktivnostjo vaših čla- nov? ,,Da. Naše članstvo je že standardno. Obča- sno se sicer pojavi kakšen mlad, novi član. Ven- dar je glede na to, da se financiramo sami, ta priliv članov zelo nizek, dogaja pa se tudi, da zaradi prevelikih stroškov člani odhajajo. Pred kratkim smo se povezali s Klubom mla- dih v Ptuju, kjer bi v okviru njihove sekcije za varstvo okolja poskusili pritegniti čim več mla- dih ljubiteljev ptic. O razstavi, ki bo v Klubu mladih, naj dodam še to, da smo se povezali tudi z likovnimi peda- gogi iz OS v ptujski občini. Preko njih bomo pozvali vse osnovnošolce, da v svojih likovnih delih uprizarjajo ptice, zunanji svet, bomo namreč skratka vse kar bi popestrilo samo raz- stavo. Najboljše izdelke bomo namreč odbrali in jih razstavili na razstavi ptic. Da bi mladi likovniki imeli čimlažje delo, smo jim izbrali tu- di teme, na katere bi naj ustvarjali. To so teme; ptica in jaz doma, ptica in jaz v naravi in ptica v moji domišljiji. Vsa dela, ki bodo prišla iz Sol do 10. novembra v Klub mladih, bo posebna strokovna komisija ocenila in, kot sem že dejal, najboljša dela bomo tudi razstavili." Pravgotovo pa to ni vse iz vaše bogate deja- vnosti. Tudi letos boste verjetno pričeli s tekmovanjem za prehodni pokal za najboljše gojitelje, oziroma krmilce zunanjih ptic po osnovnih šolah. Kako bo letošnje tekmovanje potekalo'' ,,Tekmovanje bo tako kot leta nazaj Dotekalo po enakih kriterijih. Vse mlade, pionirje in mla- dince pozivam, da se pripravijo na to tekmova- nje, za najbolje urejeno krmišče ptic v zimskem času. Povdarek želimo dati izdelavi valilnic in krmilnic, seveda na osnovi načrtov, ki smo jih podelili v lanskem letu. Želimo pač, da bi tudi letos bil takšen odziv, kot leta doslej." Kako pa je trenutno z varstvom zunanjih ptic na območju ptujske občine? ,,Povedali smo že, da se je na območju ptuj- skega akumulacijskega bazena ali jezera v za- dnjem času naselilo veliko raznih vrst ptic, predvsem je zanimivo, da je mnogo takšnih vrst, ki jih doslej na tem območju nismo zasle- dih. Večkrat so nas že obiskali predstavniki ornitološkega inštituta iz Ljubljane in skupaj smo si vse to ogledali. Vendar smo žal že naleteli na težave. Na oto- ku sredi jezera, kjer gnezdijo ptice, se občasno poiavljajo nezaželjeni obiskovalci, lahko bi re- kel nepridipravi, ki motijo galebe, ki gnezdijo na tem otoku, pri njihovem naravnem razmno- ževanju. To območje je sicer zaščiteno; z hoja- mi je označeno do kod lahko plujejo čolni. Nekateri to upoštevalo, veliko pa je takšnih, ki se tega ne držijo. Ponovno opozarjamo vse, ki se vozijo z motornimi čolni po jezeru, naj se izogibajo tega otoka in naj ne ovirajo redkih in zaščitenih ptic pri naravnem razmnoževanju. Naj povdarim. da gre za redke ptice iz vzhoda, ki jih do sedaj nismo zasledili niti v Sloveniji ni- ti v Jugoslaviji, zato je njihovo ohranjanje 5e posebej pomembno." M. Ozmec ^EDNIK -23. oktober 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Jan Oeltjen, Deklica, 1898 Krepiti ljubiteljsico dejavnost Amaterska ali ljubiteljska dejavnost na področju kulturnega ustvarjanja ima na ptujskem območju globoke korenine. Pa vendar ji včasih poide sapa — ne samo zaradi pičlih finančnih sredstev in pro- storske stiske, tudi zaradi kadrov. Na področju gledališke dejavnosti je to več kot očitno. Doslej je bilo namreč vok viru Zveze kulturnih organizacij Slovenije organiziranih več seminarjev za mentorje ljubiteljskih gleda- liških skupin, za neposredne ustvarjalce pa ne. Če pa že so, niso dobro Z nastopa ptujskih gledaliških amaterjev. (Foto OM.) obiskani, saj so običajno kje na primorskem in trajajo več dni, tako da se jih amaterski gledališčniki težko udeležijo. Zato je toliko bolj dobrodošla pobuda komisije za gledališko deja- vnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj, kije v začetku tega tedna organizirala deseturni seminar za režiserje in igralce. Seznanili so jih z nekaterimi skritimi pravili igre, jih popeljali skozi zgodovino gledališča od antike do danes, povedali so jim, kako se pripravi režijska knjiga in kako naj režiserji izbirajo tekste. Sicer le začetek, pa zato nič kaj skromen, kot običajno začetki so. Upati je le, da ne bo ostalo samo pri letošnjem seminarju, da bodo take oblike izobraževanja stalne, saj so režiseijem in igralcem dober napotek za še boljše delo. Ob koncu še podatek, da so na seminarju sodelovali predstavniki štirinajstih ljubi- teljskih gledaliških skupin iz ptujske občine, med predavatelji pa je posebno pozornost pritegnil dramaturg SNG Maribor Tone Partljič. N. D. ZGODOVIl^A KIDRIČEVEGA nadaljevanje Leto Mlada Boleslava Klatovo , Skupaj (umrli) (umrli) (umrlo) 915 (od 14. IX) 37 - 37 916 65 17 82 917 174 37 211 918 (od 4. XI) 114 20 137 ^Kupaj 390 74 464 Od 464 umrlih vojakov v Strnišču, kar navajata obe mrliški knjigi, ^Jtiri vojake prepeljali na domača pokopališča, drugi so pokopani v ^•rnišču. (35) . Prvi vpis v mrliški knjigi Mlade Boleslave je z dne 16. septembra '915, zadnji pa 4. novembra 1918. Za Klatovo je prvi vpis z dne 14. ^i^tobra 1916, zadnji pa 19. oktobra 1918. ^^jaki v omenjenih bolnišnicah so umirali v tejle starosti: Jd 18 do 28 leta 187 40 % ^29 do 38 136 29,3 % do 48 116 25 % 48 do 58 22 5 % f z navedbe starosti 3 0,7 % •^"Paj 464 100% p^^RLl VOJAKI SO PRIPADALI POKLICEM PO TEJLE RAZ- •^EDELNICI: Število umrlih odstotek ^ečki 264 56.9 H^niški 83 17,9 ,,^'avski 70 15,1 S«vski 11 2,4 "farski 4 0.9 ;;«2ničarski 4 0.9 J^dniški 3 0,6 S^niški 2 0,4 '^"nišk, 2 0,4 študentski 1 0,2 brez navedbe 20 4J Skupaj 464 100% V omenjenih mrliških knjigah ni navedene narodnosti umrlih, pač pa bivališče. Iz slovenskih dežel je umrlo 290 vojakov ali 63 odstotkov iz neslovanskih pa 174 ali 37 %. Izvor vojakov, ki so umrli v Strnišču pa ohranjenih virih, nam prikazuje naslednja tabela: Pokrajina Umrli leta 1915. 1916, 1917. 1918 skupaj % Avstrija 4 7 29 10 50 10.7 Bosna in Hercegovina 2 5 5 7 19 4,1 Bukovina — 2 4 — 6 1,3 Češka in Slovaška 10 12 41 17 80 17,2 Francija — — — 1 1 0,2 Galicija 3 8 27 12 50 10,7 Hrva.ška 2 2 5 3 12 2,8 Italija _ _ 2 17 19 4,1 Madžarska 12 23 43 20 98 21,1 Nemčija — — 2 1 3 0,7 Poljska _ _ 1 1 2 0,4 Romunija _ _ j _ i 0.2 Rusija - 5 18 32 55 11,8 Slovenija 15 28 9 56 12.1 Srbija -321 6 1,3 Šlezija _ _ 3 3 6 1,3 Skupaj 35 82 211 134 464 100% Med umrlimi je bilo 387 vojakov (83.4 %) in 77 vojnih ujetnikov (16,6 %). Narodnost in število umrlih vojnih ujetnikov po ohranjenih virih nam pojasnjuje tale tabela: Narodnost 1916 1917 1918 Skupaj Rusi 5 18 32 55 Italijani — 2 17 19 Francozi — — 11 Srbi I _ 1 2 Skupaj 6 20 51 77 V rezervni bolnišnici Mlada Boleslava v Strnišču je umrlo šest vojakov, ki so bili doma v bivšem ptujskem okraju. Naj navedem njihova imena z rojstno letnico, z rojstnim krajem ter datumom smrti: ^irovnik Ivan 1872 Dobrina 27.3.1917 Planine Anton 1876 Stoperce 28.3.1918 Jazbec Martin 1887 Ptujska gora 11.5.1918 Ivan Horvat 1895 Pongerce 22.10.1918 Anton Vidovič 1891 Skorba 24. 10. 1918 Vsi umrli ptujski rojaki so bili kmečkega stanu. Razen Ivana Horvata, ki so ga pokopali v Cirkovcah, so našli vsi svoj zadnji počitek na vojaškem pokopališču v Strnišču. V razpoložljivih virih je zabeležen le en primer smrti v rezervni vojaški bolnišnici Kutna gora (Kutenberg) v Strnišču. Gre za Franca Žgeča, r. 1871, po poklicu želarja z Brega pri Ptuju, ki so ga pokopali 14. julija 1917 na hajdinskem pokopališču. Pri vpisih umrlih vojakov v mrliško knjigo, ki sta ju vodili rezervni bolnišnici Mlada Boleslava in Klatovo, so navedene številke grobov za vse pokopane vojake. Najvišja številka groba je 799, ki potrjuje, daje bilo v Strnišču pokopanih najmanj toliko vojakov. Spričo šestih bolniš- nic v Strnišču pa je število 799 pokopanih prenizko. V rezervni bolniš- nici Mlada Boleslava je umrlo, kakor nam je znano 390 bolnikov in je delovala v Strnišču od zgraditve taborišč. Če bi sodili umrljivost v drugih taboriščih v Strnišču po Mladi Boleslavi, bi bilo na stmiškem pokopališču med prvo svetovno vojno pokopanih okrog 2340 vojakov. Domačini, ki še vedo o izgledu pokopališča po prvi svetovni vojni, pravijo, da so grobovi pokrivali okrog tri četrtine pokopališča, kar bi zneslo 2250 pokopanih, če bi pokopavali po enega v vsak grob. To bi bilo povprečno 375 umrlih v vsaki bolnišnici, kar se približuje številki 390 umrlih v Mladi Boleslavi. Mrliški knjigi Mlade Boleslave in Klatova nas seznanjata še z boleznimi, ki so povzročile smrt vojakov. Ponekod je navedeno pri vpisu umrlega vojaka kar več smrtnih vzrokov, kakor zastrupitev rane, srčna oslabelost in še pljučnica, za statistični prikaz navajam zato v takih primerih le prvo navedbo vzroka smrti. Bolezni — povzročitelji- ce smrti si sledijo s številom smrtnih primerov po tem vrstnem redu: 1. bolezni dihal (razen TBC)............................................................ 142 2. tuberkuloza raznih vrst..................................................................................................................................77 3. tifuz in paratifuz........................................................................................................................................................51 4. disenterija (griža........................................................................................................................................................33 5. zastrupitve ran (razen tetanusa)..................................................... 36 6. črevesni katar..................................................................................................................................................................20 7. vnetje ledvic......................................................................................................................................................................17 8. tetanus........................................................................................................................................................................................14 9. rdečke..................................................................................................4 10. sklepna vnetja................................................................................ 4 11. možganske krvavitve, meningitis (po dva primera).......................................................................................... 4 12. skorbut, vročična zlatenica, zastrupitev s plinom, zastrupitev z lizolom (po en pri- mer)................................................................................................ 4 13. navedba, daje vzrok smrti vpisan v vojakovem glavnem dokumentu..................................................................... 58 Skupaj:.....................................................................................................464 ijnbo-" • Nadaljevanje prihodnjič Razstava ob obletnici rojstva Jana Oeltjena Od četrtka 9. do ponedeljka 20. oktobra je v razstavnem paviljonu Dušan Kveder bila odprta raz- stava del Jana Oeltjena, s katero Ptuj proslavlja l(X)-letnico njego- vega rojstva. Jan Oeltjen seje sicer riKlil 15. avgusta 1880, vendar so organizatorji čas razstave poma- knili na jesen. To pa iz razloga, da si jo je lahko ogledalo veliko šte- vilo občanov in zlasti učencev. Dr. I ran Brumenje za otvoritev razstave pripravil naslednji na- govor: Cenjeni obiskovalci! O Janu Oeltjenu kot umetniku smo slišali in čitali lepe in izčrpne sestavke. Jaz bom dopolnil nekaj značilnih potez Oeltnjena kot človeka. Sin stare kmečke rodbine s se- vernopomorjanske Nemčije je bil Nemec ki ni imel prusovskih po- tez v svojem značaju. Bil je ume- tnik in lilozof obenem, bila sva dobra znanca in osebna zaupna prijatelja in sva se redno tedensko obiskovala. Pogovarjala sva se največ o umetnosti, literaturi in rilozofiji. Zadnja leta je živel odmaknjen v svoji s slamnato streho pokriti koči pod mestnim pokopališčem. V njegovi sobi je vladalo vzdušje osamelega in ostarelega samota- rja-umetnika. V enem kotu skro- men kuhinjski kotiček. Kuhal .sije namreč sam. V bistvu je ostal kmečki človek. Dnevne potreb- ščine si je nakupoval tudi sam in jih s pipico v ustih v starinskem hrvaškem slamnatem cekarju znašal domov. Prave postelje ni imel, bila je nekakšen pograd v zadnjem kotu izbe. Namesto rjuhe je imel staro volneno kočo iz čiste volne, prav tako tudi odejo. »Nikdar me ne zebe, nikoli mi ni prevroče,« je pojasnjeval. Nikdarga nisem našel sedeti pri mizi. Ali je slikal ali kuhal. Veči- noma na ie noležaval, dremal in čilal (ioelheja ali Danteja. Naj- ljubši mu je bil Faust. Zato so se najini pogovori poglabljali pred- vsem v filozofske osnove te velike pesnitve. Vsakokrat pa še malo o dnevnih dogodkih in zdravju. Kazali .so ,se znaki skleroze in oslabelosti srca. V zadnjem delu koče je imel svojo delovno sobo. Tam so bili naloženi kupi akvarelov, pa tudi nekaj grafik. Nekateri akvareli so bili poslikani na obeh straneh. Mnogokrat sva jih prekladala in jih ocenjevala. Oba sva bila zaljubljena v bele topole, ki so rasli v mestnem logu ob rokavih Sludenčnice. Kriven- často vijugave veje teh zanimivih dreves so ga vedno privlačevale. Poleg viničarskih delavskih mo- tivov so bile zanj najmikavnejše v kmečki voz vprežene kravice. ki jih z bičem poganja kmetič čez plitvino potoka. Haloški hribi s svojimi kočicami so bili zanj ne- izčrpni motivi. Mnogokrat mi je rekel: »Prija- telj. prepotoval sem Evropo, ve- činoma peš, od skandinavskega severa pa tja doli do kalabrijske pele. toda lepšega kraja, kakor so haloški griči, nisem našel nikjer!« Morda res, morda nekaj tudi za- radi tega, ker je tam užival svoja najlepša in najsrečnejša leta. Življenje je pojmoval kakor potovanje vzdolž deroče reke, v nemirnem čolnu združen s svojo življenjsko družico. Tak motiv si je sam vklesal na njun kamniti nagrobni spomenik. Naj ostane živ spomin med nami na umetnika, filozofa in človeka Jana Oeltjena! Š. Cobelj Jan Oeltjen, Baščaršija v Sarajevu, 1901 Slovenski nastop tamburaških orkestrov Cirkovce na Dravskem polju so minulo nedeljo gostile 19 tambu- raških skupin, ki so se udeležile prve slovenske revije v organiza- ciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Ptuj ter domačega prosvetnega društva. Blizu 300 nastopajočih iz Cirkovc, Pred- dvora, Rateč, Beltinc, Vučje vasi, Dobja pri Planini. Dragatuša. Starega trga. Liboj Črešnjevca pri Gornji Radgoni, Griž. Metlike, Hotedršice. Ljubljane. Prevalj, ■Ptuja in Središča ob Dravi se je predstavilo v dve in pol urnem .sporedu pred domačini in števil- nimi gosti iz republiškega središča med katerimi moramo omeniti pred.sednika ZKO Slovenije Jo- žeta H umerja, svetovalca za glas- bo pri ZKO Milja Gobca, pred- sednika odbora za folklorno de- javnost mg. ing. Bruna Ravnika- rja ter skladatelja in znanega di- rigenta prof Radovana Gobca. Ptujska občina je z veseljem sprejela gostiteljstvo letošnjega prvega srečanja tamburaških skupin SR Slovenije in ni slučaj, da so organizatorji izbrali prav to področje. Stalno ali občasno delo sedmih tamburaških orkestrov v ptujski občini dovolj zgovorno potrjuje tradicijo te glasbene zvrsti pri nas, ki jo že več dese- tletij gojijo in negujejo kmetje. delavci in vse več tudi mladi, torej ljudje z različnimi poklici in izo- brazbo. ki jim glasba pomeni sprostitev po napornem delu in ki seji predajajo z veliko ljubezni in požrtvovalnosti. Revija ni imela tekmovalnega značaja, že ob prvem srečanju v Cirkovcih smo lahko dobili nekak pregled na to vrstno glasbeno dejavnostjo, ki našemu delovne- mu človeku in občanu veliko po- meni, ga oblikuje, vzgaja in iz- grajuje v predanega pripadnika naše socialistične skupnosti, no- tranje plemeniti in bogati. Letošnje prvo slovensko sreča- nje je lepo uspelo, Cirkovčani pa so se tudi to pot izkazali kot od- lični gostitelji in organizatorji za kar se jim je posebej zshvalil predsednik ZKS Slovenije Jože Humer. Že ta prvi nastop pa je dovolj zgovorno zagotovilo, da se bodo ob letu naši vrli tamburaši ponovno zbrali, sicer v drugem slovenskem kraju, vendar z isto mero dobre volje in pripravlje- nosti, da na tej poti vztrajajo ter z dobro voljo in vestnim delom pripomorejo k večji kvalitetni ra- sti glasbe, ki ima tudi v slovenskih krajih dolgo in zanimivo prete- klost in k sreči veliko pristašev. mš S prireditve v Cirkovcah (foto zk) 8 - naši dopisniki 23. oktober 1980 - XEINtf I|( IZ DNEVNIKA Nedelja, 23. septembra Prebudi me skozi okno bleščeče se jutranje sonce. Videti je, da bo lep dan. Nekaj časa se Se pretegu- jem, ko pa zaslišim materin glas, se nemudoma spravim iz postelje. Kasneie se umijem, pozajtrkujen tCT pospravim sobo. Ker je nede- lja, prižgem televizor. ,,NiC zani- mivega". Potem pobrskam po knižni poli- ci, tudi tu ne najdem kaj posebne- ga. Vzamem knjigo, berem, toda moje misli se niti najmanj ne vključujejo v vsebino zgodbe. ,,Le kaj naj počnem, da mi ne bo tako dolgčas?" ,,Le kaj počne prijateljica?" ,,Pa grem pogledat!" Knjigo vržem na mizo, ter se od- pravim k prijateljici. Najprej se prepričam, da me kdo ne opazi od domačih, ker mi ne dovolijo, da se klatim naokrog. Nikjer nikogar, hitrih nog k so- sedu. Tam najdem prijateljico, ki se začudeno otepa dolgega časa z doktor romanom. ,,Le kako zmore, ko pa mene ne privlači še tako zanimiva knjiga?" se sprašujem. „Vikica, ali greš po gobe? jo vprašam z zvišanim glasom. Ni je bilo do tega, saj meni tudi ne, ven- dar nekako sem se morala rešiti iz zadrega. „Pa pridi, če ti je do tega!" Vzeli sva plastično vrečko, ter se napotili v bližnji gozd. ker ni bilo nobene gobe, sva se napotili dalje. Naslednji gozd je bil zelo velik. Preden sva ga preiskali, je minil skoraj ves dan. Ce ne bi bil želodec prazen, bi iskali še dalje. K hitre- mu povratku je pripomoglo zraven lakote, žeje, straha pred starši. Se kača ob poti. Za mene je bil gad, čeprav v resnici niti ni bila kača ,,nepridi prav ob poti" pravijo ti- ste, ki se ne bojijo kač, slepec. Pa kljub temu sem se vrnila zdaleč prepozno. Kakor oče tako mati sta me sprejela z velikim ogovarja- njem, tako da sem pozabila na la- koto. „Ko bi vsaj gobo imela, bi še kaj bilo, sedaj nisi pravic dobila, da odideš, potem te cel dan ni domov, nazadnje se pa Se opravičiš ne!" Poskušala sem najti kakšno delo, da pogasim jezo staršem. Nič pri- mernega nisem našla! Zato odidem v sobo in se zjočem. Ker sem bila utrujena se vležem žalostna, nejevoljna ter jezna za- spim. Prebudi me bratov smeh. „Zakaj se norčuješ!" ga vprašam s solzami v očeh. Nato spregovori veliko bolj prijazno za mene in moj želodec:: „Pridi večerjat!" Pri večerji povem kje sem bila, kaj počela ter se opravičim in s tem znova pobratim z vsemi. ,,Skoraj, bi pozabila!" Tisti večer smo jedli gobe, ki jih je nabral brat. Ponedeljek, 24. septembra Prebudim se kot enakovreden član družine. Skušala sem popravi- ti vse, kar sem storila en dan pred tem. Pospravim stanovanje ter spečem pecivo. Dan se je iztekel v prijetnem razpoloženju, kot za mene tudi za ostale. EMERSiC IDA, 8. b OS „MAKSA BRACICA" CIRKULANE KNJIŽNA POLICA Beseda »knjiga« mi pomeni zelo veliko. Iz knjige se veliko naučimo Imamo več vrst knjig. V vseh mestih najdemo knjižnice, bogato obložene s knjigami Tudi jaz obiskujem knjižnico. Prebrala sem že veliko knjig. Mamica je vključena v SVET KNJIGE. V.sak tretji mesec naroči khjigo. Imamo jih 71 Ti A c^^ ^ ^^ ^^^^^ Mraza dobila knjige ZLATA SLIKANICA. Na moji knjižni polici je tudi nekaj atlasov leksikonov, pravljic, romanov, ter ostalih knjig. Imamo jih okrog sto Tovansica nam je že veliko pripovedovala, kako so med vojno Nemci pozigah knjige. Ljudje so jih zakopavali v zemljo. Vsi so jokali tudi otroci. Ne vem kaj bi si počela, ko se dolgočasim, če ne bi bilo knjige Knjiga je naša največja prijateljica. Vanjj. Kokol. 6/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj SLEPI PLANINCI NA BLEGOŠU Planinsko društvo sklepih m slabovidnih planincev Kranj in pla- ninsko društvo Škoga Loka sta 13. septembra organizirali šesto srečanje društev na Blegošu. Blegoš leži rned Poljansko in Selško doHno, visok je 1562 m. Dan je bil lep. Hodih smo dobre tri ure z Javorja mimo lepih planinskih vasi do Kala, še malo in že smo bili pri koči pod vrhom. Zbrane udeležence, bilo jih je 100 slabovidnih in slepih ter 80 spremljevalcev, je pozdravil predsednik komisije za šport in rekreacijo slepih in slabovidnih Silvo Hosnikar iz Kranja. Slavjeje popestril pevski kvartet »Jul Braill« z dvema pesmima: Tam na Pungred gori in Pod rožnato planino. Bilo ie lepo in kratko, kerčas nasje preganjal, pred sabo smo imeh .še enako pot. Komaj smo našli in po glasu prepoznavali znance izšol, že smo se tudi po.slovili. Nasvidenje čez leto, spet nekje v naših lepih slovenskih planinah! Besedilo in posnetek: Rakuša Slepi planinci iz Ptuja so obiskali tudi spomenik padlih borcev domačinov v NOB. RAZVITJK PIONIRSKEGA PRAPORA NA NAŠI }>OLI Praznovali smo veliko prazni- kov pionirjev in vedno smo si že- leli imeti svoj prapor. Veliko let sc nam ga obljubljali, a ga nikdar ni.smo dobili. V lan.skem šolskem letu smo se vključili v akcijo zbi- ranja steklenic in s steklenicami smo si pridobili finančno osnovo za prapor. Letošnji 29. september smo praznovali svečano, saj smo raz- vili svoj prapor. Po odredni kon- ferenci se je začela slovesnost ob razvitju prapora. Pionir je prinesel prapor na oder in ga izročil predstavniku proizvodnega podjetja Olga Me- glič iz Ptuja. Povedal je nekaj be- sed in prapor predal našemu praporščaku. Praporščak se je zahvalil v imenu vseh pionirjev in obljubil, da bomo prapor vestno čuvali. Pinorka. ki je napovedo- vala spored, je prebrala darovalce trakov in žebljičkov. Vsak daro- valec je pripel svoj trak na prapor. Naš prapor je precej težak saj je na njem 24 trakov in 6 žebljičkov. Skrbno pripravljen kulturni program je zaključil mladinski pevski zbor. Prapor nam bo krasil proslave, nosili ga bomo na po- hode in uporabljali ga bomo ob kurirčkovi pošti in dnevu mlado- sti. S praporjem smo dobili tisto, kar je bila velika želja vseh nas" pionirjev. Matjaž Petrovič, 6/a. OŠ. Dr. Pranja Žegča. Dornava POTRES V Alžiriji je bil zelo hud potres. Mesto EL Asnam je bilo najhujše prizadeto. Umrlo je okoli 20.000 ljudi. Nekaj pa jih je bilo ranjenih. Takoj so prispele pomoči. Tudi naša država je poslala pomoč. Ze- mlja se še vedno trese. Tudi blizu Ljubljane je bil potres, toda manj- ši. Zelo se mi smilijo ljudje, ki so ostali živi, ker nimajo več hiš, niti dobre jedi in jih zebe. Kada Arko, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj JESENSKO JUTRO Skozi šolsko okno mi pogled hiti, v zapuščeno gnezdo, lastovic več ni. Meglice, megle gredo čez polje. Tam je drevored kostanja, po njem v šolo pribitim. Rosa še povsod leži mokro listje rumeni. Meglice, megle gredo čez polje. Tam je znamenje junaku, kije padel za svobodo. Med bele kamne skrita rdeča vrtnica odcvita. Meglice, megle gredo čez polje. Daniela Kokol, 8. OS, Franc Osojnik PIONIRSKI PRAZNIK Za dan pionirjev smo imeli kros. V šolo smo morali priti ob devetih. Molčali smo. Po malici smo šli na stadion. Tam smo se posedli na tri- buni. Naenkrat zaslišimo, da naj četrti razred pride del. Dobila sem tremo. Na startu nam je tovarišica za telovadbo razložila progo. Se en- krat pa tovariš. Potem nam je ustrelil. Zagnali smo se. Ko smo bi- li na polovici sem začela teči, kot da mi gori za petami. Prišla sem na cilj 3. izmed deklic. Diplomo sva dobili Marjanca in jaz. Pokal so prejeli učenci 4. c razreda. Metka Ivančič, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj BILA SEM DEŽURNA 9. oktobra sem bila dežurna. Bilo je deževno zato so bili vsi ho- dniki mokri in spolzki. Prvo uro sem brala knjigo. Drugo uro nosila okrožnico v prve razrede druge, tretje in četrte. Med odmorom sem pazila na red. Ko sem enega fanta skregala naj gre v razred, me je boksnil. To je videla tovarišica za varstvo in ga pošteno potegnila za ušesa. Druge ure sem brala knjige. Ko je bilo dežurstva konec sem bila zelo vesela. Darja Korošec, 4/a, 0§ Tone Znidarič, Ptuj OBČINSKA PIONIRSKA KONKKRKNCA Ob zaključku tedna otroka smo v naši občini imeh občinsko nI onirsko konferenco. Udeležili so seje delegati pionirskih odredov vsS osnovnih šol. njihovi mentorji, ravnatelji in predstavniki družbenonn litičnega življenja v naši občini. ^ Zbrali smo se v lepi sodobni šoli OŠ Stanka Vraza v Ormožu Pionirji gostiteljske .šole so nam v začetku pripravili kulturni program Nasa konlerenca je bila delovna. Pionirji smo poročali o svojem uelu problemih m težavah, ki nas spremljajo. Velik povdarek smo dali predv.sem letovanju. Naša občina nima prostora, v katerem bi lahko izvajala .šolo v naravi ali letovali. Vedno smo bili gostje drugih poči tniških domov, ki nam vedno tesneje odmerjajo prostor. Že v nasledniih ptK^itnicah lahko ostanemo praznih rok. Upamo, da so naš problem slišali dovolj odgovorni občani in nam bodo pomagali priti do lastnega prostora, ki ga vsi želimo in potrebu jemo. Ob koncu delovne konferencesmo pionirski odredidobilidiplome oziroma znake J P1 za dvoletno sodelovanie ^^ 6, ■ " 'J""- Darja Skrinjar 6. b OŠ nar. her. Megla Vinka Tomaž pri Ormožu S TirOM V SRCU NOVIM NALOGAM NAPROTI V ponedeljek, 29. septembra, je ludi na osnovni šoli Videm pri Ptuju potekala pionirska konfe- , renca Lackovega odreda. Pripra- vili sojo člani pionirskega odbora s pomočjo tovarišice mentorice. Na njej .so sodelovali po trije de- legati vsakega razreda, predsta- vniki mladincev in tovariši učite- Iji. Da bi konferenca uspešno po- tekala, smo najprej izvolili delo- vno predsedstvo, izglasovali dne- vni red, izbrali pa smo tudi člane volilne komisije in zapisnikarja. Nato smo prisluhnili poročilu o delu v preteklem obdobju, ki gaje sestavil odbor naše pionirske or- ganizacije. Pionirji smo sodelovali v akciji NNNP. velikokrat smo čistili okolje, pomagali pri trgatvi, sprejeli kurirčkovo pošto, tekmo- vali za Ingoličevo bralno značko, .sodelovali v mnogih krožkih in drugih izvenšolskih dejavnostih. Na raznih tekmovanjih smo do- segali lepe rezultate. To pa je le del vsega, kar smo storili. Vseskozi smo krepili in razvijah tovarištvo, saj brez njega ni moči ničesar uspešno opraviti. "Sledila je seznanitev delegatov z načrtom za delo v letošnjem letu. Vsak krožek si je zadal nemalo nalog. Soglasno smo izvolili tudi novi odbor pionirske organizaci- je. Med razpravo pa so pionirji naš program dela še dopolnili. Po- udarili smo, da bi veliko skrb morali posvetiti ostarelim obča- nom. Sklenili smo. da jim bomo pomagali kje in kolikor bomo mogli. Na cesti, doma in v šoli se bomo vedno lepo obnašali. Ne- prenehoma bomo pazili na red in čistočo v šoli in krajih, kjer živimo. Celotno pionirsko konferenco in delovni program za letošnje leto pa prežema misel na tovariša Tita. s čigar besedami v srcu bomo izpolnjevali vse svoje načr- te. Naš program je zelo obširen in veseli bomo. če nam bo uspelo narediti vse načrtovano. Zaveda- mo pa se. da bomo le s trudom in marljivostjo dosegli to, kar si že- limo. Vesna Svenšek, dopisni krožek. OS Videm pri Ptuju IVlOJ BRATEC stara sem sedem let stanujem v bolečki vasi' imam bratca. ime mu je jernej. star je pet let zelo ga imam rada. kolaric polonca, 1/b os olga meglic, ptuj POSTALA SEM ŠOLARKA hodim v 1/b razred stanujem v krempljevi 9 stara sem sedem let. v Soli se pridno uCim. bogdana kovac, 1/b, os olga meglic, ptuj RUMENA RUTICA varuje me na cesti nositi jo moram vsak dan. ko bom poznal pro- met, jo bom lahko pustil doma. davorin ceh, l/c, os olga meglic, ptuj RUMENA RUTICA rumena rutica me varuje v prometu. vcasih jo pozabim doma. nosil sem jo tudi v mali soli. leander črnila, 1/b, os olga meglic, ptuj NIKOLI IN NIKJER VEČ VOJ- NE Minilo je že 35. let odkar je minila vojna. V nekaterih državah še sedaj divja kruta, brezkončna vojna. Nekateri ljudje so še danes sestradani, goli. bosi, brez domov in ne vem kaj še vse, mi pa me- čemo hrano v smeti, vsak dan novo svežo lepo obleko, novo obutev, dobimo vse kar si zaželi- mo, skratka, gre nam dobro — predobro, ko pa drugim ljudem huda prede. Mi in tovariš TITO smo želeli, želimo in bomo še želeli, da bi bil ves svet dokončno posejan z raz- nobarvnim svobodnim cvetjem, kakor je je dozdaj naša in druge države. Želimo, da bi trdosrčna vojna čimprej umrla in se rodila zlata svoboda. Simona Hojak, 5. a, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo POČITNICE Ko sem zvedel, da bodo počitni- ce, sem bil vesel. Cez 5 dni smo se peljali z vlakom v Selce. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se peljali z ladjo v Crikvenico. Bili smo 10 dni na morju. Domov smo se peljali z avtobusom. Dušan Petrovič, 2/c, OS Tone Znidarič, Ptuj Konji se odmikajo v višje predele če bi prispevek pod tem na- slovom napisal dvajset let prej, bi mnogi nezaupljivo zmaje/ali z glavami v prepričanju da na raz- voj življenja gledam preveč opti- mistično. zaletavo ali kar neresno. Danes paje temu že povsem tako. saj v večjih mestih več ne vidiš vprege, ki bi prevažali z »živimi« konjskimi močmi, saj .so jo po- vsem izpodrinili jekleni po ele- ganci sodeč, ne pa ludi po ceni, konjički. Takšno usodo doživljajo še pred leti nepogrešljive domače živali, konji, tudi v manjših sre- diščih. Vedno hitreje pa v vi.šje kraje, kjer je še vedno dovolj po- vršin. ki jih kmetje ne uspevajo obdelovati s traktorji ali drugo mehanizacijo. Konj, la ponos vsakega kme- tovalca, je bil tudi ogledalo nje- govega uspešnega ali manj uspe- šnega gospodarjenja. Tako ostaja med pravim konjem in tistimi kovinskimi nekaj zanimivo sku- pnega ludi danes. Ko seje pred leti gospodar odpeljal s konjsko vprego na kakšno svečanost, je porabil kar lepo število minut ali kar celo uro, daje konje opravil in dosegel tisti pravi, slavnostni lesk. Povsem enako, vendar manj bo- leče. zato pa toliko dražje, poteka olepševanje jeklenega konjička, ki za razliko od tistega pravega, zaudarja po bencinskih hlapih. Njihov izvor pa izhaja iz bolj ali manj polnih denarnic lastnikov. V kraju Kočno na Pohorju se .še vedno lahko pohvalijo, da jim konj ni postal tuj, .saj ga lahko še vsakodnevno srečamo na vaških cestah kako vztrajno pomaga pri prevozu pridelkov s polj ali lesa iz težko dostopnih pohorskih go- zdov. Če je v vasi praznik, jih skrbno očistijo in vprežejo v že redke »koleslje«. V kraju tudi za- gotavljajo. da konje ne bodo hitro prepustili tistim, ki živijo v še vi- šjih predelih, saj so jim v veliko pomoč, pa čeprav tudi sem vse uspešneje prodirajo »konji« z ve- likimi, gumijastimi in okroglimi »pcKlkvami«. Besedilo in posnetek; Viktor Horvat V kraju Kočno na Pohorju konj še ni izgubil svoje skozi .stoletja poznane vloge. Ob trdem delu še na prijetno in svečano pot. Veliki niso vedno veliki Z novim sistemom bi naj v slovenskem nogometu posvetili veliko pozornosti mlajšim kategorijam Nekaten delajo tako, drugi imajo te mlajše kategori- je pač zaradi tega, ker jih morajo. Opozoril bi na dogodek, oziroma nadaljevanko v dveh delih. Kadeti Aluminija bi morali na začetku se- zone odigrati prvo prvenstveno tekmo v Mariboru na stadionu Ljudski vrt ob 16. uri popoldan. Vendar pa ob 16. uri tega dne ni bilo nikogar od nogometašev NK Maribor in nobenega iz kluba, ki bi obvestU go- ste, da se tekma ne igra v Ljudskem vrtu, ampak na stadionu Kovinarja na Teznem, to pa je 4 km razlike V sredo 8. oktobra 1980 bi naj odigrali to tekmoi vendar pa je zopet nismo, kajti uprava igrišča Ljud- ski vrt ni pustila odigrati tekme zaradi tega, ker je bilo malo mokro (razumljivo, saj je deževalo). Pri NK Nlaribor so za to novico zvedeli že ob 8. uri zju- traj in bi lahko vsaj po telefonu obvestili NK AhiTrinij, da tekme ho Tako bi prihranili pot nekaterim kadetom iz Draženc, iz Dolene in bližnjih vasi Kidričevega. In na koncu še nekaj pikrih besed na račun trenerja kadetov: ,,Zakaj moraš biti tak in zahtevati zapisnik, pridite zopet in vam bomo stro- ške povrnili, ali pa bomo naši kadeti prišli gostovat k vam! Sicer pa koliko točk že imaš?" Odgovor pa je bil preprost. Otroci so prišli že drugič zastonj v Mari- bor. Igralcev ne vzgajamo kot objekte, ampak subjekte, ljudi. Mogoče jih je v tem primeru zanesla veličina klu- ba, ampak zavedati bi se morali, da mladinci in pionirji Maribora končajo v slovenski ali pa v rekre- acijskih ligah. O vzgoji lastnih kadrov pa ne gre izgu- bljati besed, saj nam je dobro poznano, koliko igral- cev so vzgojili za prvo moštvo Maribora. Enega ali pa dva v nekaj letih sta pač premalo za takšno števUo selekcij, kot jih ima v tem primeru Maribor. Danilo Klajn šek TG,^ Kidričevo, 14. oktober 1980: Jože Kramberger. Lovrenc 27; Danijel Koletnik. Kajuhova 1; Ivan Gozdnik. Ziherlova 4: Prane Mesarič. Diklece 1; Jože Polanič. Muzejski trg 1; Janez Kužner. Jelovice 19; Branko Kurbos. Ki- dričevo I3/a; Vinko Gajšt. Pod- lože 44; Stanko Kolar. Apače 188; Jože Belšak. Muretinci 16; Franc Žlaus, Kidričevo 62; Alojz Kova- čec. Formin 4/a; Maks Fijačko Potrčeva 44: Ivan Mazera. Vodo- va 4; Franc Klinger. Turniška 25; Marjan Belšak. Spuhlja 16/a; Anton Belšak. Gorišnica 114; Jože Jomanič. Kungota 68; Miran Kelenc. Cunkovci 12; .Milan Plajnšek. Reševa 26; Janko Lete- nja. Lovrenc 6 h Erika Meško. Volkmerjeva 5; Štefka Sajič. Ki- dričevo 13; Mirko Vinko, Ilčeva2; Štefan Vidovič. Selška cesta 52; Janez Horvat. Kidričevo 10; An; ton Malek, Lancova vas 62; Vili Šoštar. Kidričevo 9; Rajko Kosi. Kidričevo 5; Franc Jerič. Šikole 50; Alojz Korže, Stanečka v 6- Anton Čelan. Pragersko n. h.: 1-ranc Tašner. Mestni vrh 89; Ja- nez Pulko, Skorba 51; Marjan Avbelj. Majšperk 13; Andrej Je- renko. .Apače 132: Branko Spole- nak. Mejna cesta 2; Milan Taciga. Pod lože 28; Janko Kirič._ Kidri- čevo 5; Stanko Beranič. Župečja vas4; Janez Rozman. Zg. Hajdina 108. f SDNIK -23. oktober 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 pp Drava - Novo mesto Ijnb je rokometaširaiB Drave v polfiaala pokalnega tekmovanja jjlofil ekipo Novo Mesto, čbuu «ie%enie skupine 11. ZRL — sever. ^^ie bo t sredo 29.10. ob 18J0 » Ptuju. prava-Dravinja 3:1 (1:0) IVibdinci NK Drava so nekoliko srečno, vendar zasluzeno prema^^ali ^glbent- vrstnike iz Slovenskih Konjic, ki so pri rezultatu 1:1 zgrešili 11- Zadetke m l>ravo so dosegli (iabrovec. Jupič in Kosenbur- NOGOMETNI TURNIR NA JELOVICAH Aktiv mladih v tem predelu Haloz, ki se lahko pohvali z vzorno i^ivaostjo, bo to nedeljo izvedel že tradicionalni turnir v malem gogometa. Srečanja bodo na ležečem igrišču v ptujski občini, ^jčzalorji pa so poskrbeli tudi za prijetno razveikilo (sodeloval bo iBsanibe] Jožeta Krežeta). Del izkii|nčka bodo podarili družim, ki ji je gedavoi plu ogrozil hiSo in se je morala izseliti. Zlačetek prireditve lw ob 8. uri. JESBISKI KROS Na u^aJkionalnem nhčicskem tekmovanju v krosu je nastopilo 308 u^efenk in udeležencev. Zmagali so Kristina Mlakar, Roman Žmavc, ^ica Hamcršat, Miran Potočni^ Marija Vindiš, Bojan .Mihelač, iarku Markovič; med ekipni pa OŠ Leskovec, OŠ Destmik. OŠ Tone Žnidarič. Ginr.tiazija, ŠŠD \ d^o Vlahovič in vojašnica Dušan Kveder. Najboljši se bodo to nedeljo udeležili tradicionalnega republiškega l^fosa £* pokale Dda. Več o občin^em m republiškem tekmovanju pa v priodB^ števi&i! L kotar Medrepubliška liga - zahod v Ravnah na Koroškeni je dne 18. in 19. oktobra J980 bil L turnir medrepubliške lige zahod v namiznem tenisu za ženske. Tekmovak) je 8 ekip. Zmagovalec se brez kvalifikacij uvrsti v L zvezno ligo. Vrstni red ekip: I. Kemičar—Hrastnik 14 točk; 2. Bo- rac—Travnik 10 točk; 3—5 Fužinar—Ravne 8 točk; Jedinstvo Kre- I ta—Tuzla 8 točk; Petovia—Ptuj 8 točk; Lokomotiva — Vinkovci 6 ločk: 7. Maraton—Zagreb 2 točki; 8. Opatija—Opatija nič točk. Igralke NTK Petovia iz Ptuja so igrale dobro in pričakujemo da bodo na II. tumiiju. ki bo 13. in 14. decembra 1980 v Tuzli, še bolje uvTŠčene. Živorad Marinkovič Hvala in Korošec znova uspešna Zadnja dirka za državno prvenstvo v kartingu je bila tokrat prvič v SR Srbiji-Beogradu v športnem centru na Banjici. Odlično pripravljena proga je bila dolga 900 m ter zelo široka, tako da so imeli tekmovalci dovolj prostora in so dirke navdušile nad 3000 gledalcev, ki so bili z.adovoljni. saj so videli drzne in atraktivne vožnje. Toda tokrat so imeli glavno besedo favoriti, ki st) svoje visoke uvrstitve le potrdili, med njima tudi Ptujčana Hvala in Korošec. Hvala je s prepričljivo vožnjo pustil za seboj neposredne konku- rente. V prvi vožnji je bil drugi, v preostalih dveh pa je zmagal. Korošec je tudi tokrat potrdil svoje uspehe v zadnjih nastopih. V prvi vožnji je bil tretji ter nato dvakrat drugi. Nastopilo je le 39 tek- movalcev, kar je nedvomno zaskrbljujoča številka in veliko vprašanj, koliko tekmovakrev se bo glede na izredno velike stroške odlotilo voziti v prihtxlnji sezoni. Končna uvrstitev je naslednja: junioiji 100 ocm Hvala. Pepel. Jerneje; 100 ccm Rotar. Korošec. Gorenc; I25ccmživec- Smerdelj. Majnarič; ekipno: Mo.ste 102 točki. Celje 80. Koprivnica 74, Subotica 68, Ptuj 66 itd. anc Ptuj-LJAO 1:4(1:3) Prejšnji petek .si» v Ptuju gostovali nogometaši, ki služijo vojaški rek v ljubljanskem armadnem območju. Ekipo so sestavljali nekateri zn.mi prvo in drugoligaški igralci med njimi Savič (Crvena Zvezda). BruCiC Devčič(Dinumo). RaJin{R:Jc ka;.Savovič(01impija), Mičič(Radnički, Vojaki .sf. prikazali tehničn-. zelo dober nogomet, vendar so imc!i v selekciji Ptuj dokaj slabega nasprotnika. Zadetke so na srečanju, kigj. i. pred več kot lOUO glodalci vouiia sodniška trojka Kneževič, Com^m-. Turk. dosegli N. Tatovič 2 tc Savič in Blagojevič za ekipo UAO, za Ptuj pa je bil uspešen Vrabi. l.kc:-" Republiška liga - ženske NTK Soia u knutji je bila organizator tekmovanja v namiznem Icana mm irmnkit. TckaKnanje je bilo 18. oktobra 1980 v Kranju. Tek- ■Mnalo j|r ciip. Vrani red jt eeslede^ 1. Gorenjska Sava 10 točk; 2. Semedela kofCT S toči; 3. Vnolba ■■ Vrtojba 6; 4. Petovia Ptuj 4 točke; Slovan kafuH 2 točli; llin|t I j^jana O točk. ilipt NTk Pctofie tz Ptuja je igrala s pionirsko ekipo v postavi (\lršL(k. MariMUkvir In Novak). 11. liga vzhod - moški v org;uKzad|| NTK Petovie iz Ptuja je bilo tekmovanje II. lige vzhod n MM^Lr. Tciaovajqe je bilo 18. in 19. oktobra 1980. Nastopilo ■ nslazcBO je prvo mesto osvojila ekipa NTK PHmia B Pln§a brez penua. LvrOilr* jr naslednja: 1. Petovia Ptuj 16 točk; 2. Žalec 14 loO; KM-v 10 točfc; Koro^ Fužinar 10 točk; Ingrad Celje 8 točk; 6. Mn^ S točt; Gon^ Kadgom 4 točke; Velenje Tempo 2 točki; Poljča- ■rttočfc. EL^ NTK Petovia je igrala v postavi Sklizovič, Šomen, Vedlin. Na^ledii^ldkBovai^ bo 13. in 14. decembra 1980 v Gornji Radgoni. Živorad Marinkovič Zamujena prilo^ost Stadion RK Drava, gledalcev 100, sodnika Porenta (Preddvor) in Hafner (Zabnica); PP Drava: Farič, Vršič, Cerne 1, Ivančič, Ke- lenc, Vičar, Novak 2, Galun, Vra- ber, Mumlek 2, Kmetec 2. Sitsen- fraj; Mlinotest: Orel. Btštjančič, Kalin, Kodrič, Čopič, Stopar 1, Cotar 3, N. Cefarin, T. Cefarin 3, Kretič, Kugonič. Sedemmetrovke: PP Drava 1 (1), Mlinotest 6 (4) Izključitve: PP Drava 4. Mlinotest 12 minut. Ptujčanke so v derbiju slovenske rokometne lige razočarale, saj niso uspele prem^ati drugouvrščen^ Mlinotesta. ^ zlasti, ker so Sest minut pred koncem vodile s 7:4 in tega vodstva niso znale obdržati. Gostje so se predstavile kot zdo borbena ekipa, ki pa, objd^tivno gledano, iz Ptuja ne bi smele odnesti točko. Zato je bilo razumljivo veliko veselje igralk in vodstva po nenadejanem uspehu. Spolzko igrišče je povzročflo, da sta ekipi, zlasti domača, dosegli zelo malo zadetkov. Pravgotovo je eden izmed razlo- gov za neuspeh (morda to tudi ni) iskati v tem, da so Ptujčanke v tednu dni odigrale tri težka sre- čanja. To je preveč tudi za ekipe, ki vadijo vsakodnevno. Ob tem pa Drava trenira (koliko pač glede na zasedenost lahko) v športni dvo- rani, srečanja pa igra na zimanjem igrišču. Po drugi strani pa verjetno ni bilo dovolj koncentracije po zelo naporni četrtfmalni tek^ proti Alplesu. PP Drava je zamu- dila kar 10 priložnosti, veliko je bilo netočnih strelov, izkazala pa se je gostujoča vratarka, ki je ubranila številne strele, tudi s črte šestmetrskega prostora. T(dikšno število napak, zlasti v napadu, pa kaj' več Ptujčankam tokrat ni moglo prinesti. Izgubljeno točko na domačem igrišču bo težko nadomestiti. ,,Popravni izpit" bo že to soboto, ko se bodo Ptuj- čanke v gosteh pomerile s Pred- dvorom. L-K. V Celju trije pokali za Ptuj Med 13. mednarodnim sej- mom opreme in obrti v Celju se jc 46 ekip obnnih zxlruženj v Sk^veniji pomerilo tudi v različ- nih športnih panogah. Obrtniki s poslovnega obmoga Panorame Ptuj so se odzvali in poklali velik interes- njihove priprave pa bile kronane z dobrimi uvrsti- tvami. Hkipa Ptuja jc osvojila tri pt>kalc in skrer za L mesto ženske ekipe v šahu. 4. mesto moških v plavanju in 3. mesto moških v vlečenju vrvi. Pri teh uspehih pa obrtniki z območja ptujske občine ne misli- jo ostati. Za prihodnje, tretje delavske športne igre. btrdile. da pri tem ne gre samo za športne zmage in pokale, temveč obenem za razvoj in utrjevanje družabno- sti in prijateljstva med članstvom slovenskih in obrtnih združenj i/ drugih republik ter izmenjavo društvenih in poklicnih izkušenj ob široko inlprtih vratih za snidenja in srečanja v nasprotju z lokalnim zapiranjem. Kot je poudarila Ivanka Kranjc iz Obrtnega združenja Ptuj. ji letos ni bilo žal naporov pri organizaciji udeležbe Ptuja na 11. delavskih špt>rtnih igrah in je prepričana, da ni bilo in ne bo žal tudi drugim iz obrtnega združenja in zadruge za pt>mi>č pri pripravah za udelcžbt> na tretjih in kasnejših israh. J. V. Ob prev zemu pokalov za ptujske ekipe (foto S. Kosi) iOVI TOČKI —sudiion .Aluminija, gledalcev 150. sodnik Golob i/ Murske Ptuj: Vra.W. Šmtgoc. Vlatič.lement. Vindiš, F.meršič(Žgeč> Vinklcr. (MaiEek) in Krajnc. ■ L nior: MaruiL Stan.«.>fievič. Penič. Kline L.. Macuh. Pučnik. Horvat. Val^cnuciicv. ( Kairainovič). Zgank. Krajnc in Kline. Nk>g».>m.ecai>i .>elHirk(.;ye Ptuja so ostali Se naprej neporaženi v območni slt>v»:n>k.E hgi.. Tokrat s*.' ugnali Uniorja iz Slovenskih Konjic, vendar tsiifjHir. bt LjJikv> ->kl!epuli po rezultatu. Začetek srečanja je bil v /iiiarBiimj:ti cnaJL(i)'vreiine igre. s priložnostmi na obeh straneh. V 10. miiSBiiiiijie bukv in^j.bv>tj! vroče pred domačimi vrati. V obrambi so naredili dve/a;p*wncdini! naipakL vendar pa gostje niso zatresli mreže domačega vralaijct V nsuiuBijie Dončec prinlrl po desnem krilu in po.slal lep pire»ik>/dL v kai/eitskii pros.tor. kjer je najvišje skočil Branko Krajnc in dkvciEačiiEse poveiJd! v vodstvo. V 25. minuti so domači igralci Krajnc. Bek m IXMiitevk:i prvega polčasa veliko boljši nasprotnik. l>i)iBiitaii£iniB .s*)! začdii z poletno igro tudi v drugem polčasu. Napadali sozcloaigrc^n«*. vesiidair m iiim tudi gostje niso ostali dolžni prek hitrih naft-p»wMEBh Biaijpui(Jii)>v. V 55 minuti je bil izključen igralec Ptuja Branko kojnc. ciig6>va!ij)ainju sodniku. Takoj zatem pa je Vinkler z na- tamčBBDun sfintkrai ptremuigaJ slabega vratarja gostov. V 70. minuti je Vrabl jHHKdiirl! % kaLzenr^ii prostor, preigral nekaj igralcev in streljal proti vratom. Guviujjočii vrjitairjie zelo slabo posredoval in žoga je obtičala v mreži. To jur NI luudii kw«iet vsefe upainj gostov, da bi naredili presenečenje. PEBfijiai so osvojili nov točke, vendar pa z igro ne smejo biii zjKiiovciljinsD.. Napuik v obrambi je bilo preveč, pravtako govoijenja. Naumiicilc«. da ib« s puunnsetno in disciplinirano igro napolnili mrežo gostov. Sf-Uiem dkndjIijOii. dla. so nekajkrat nevarno ogrozili domača vrata. Z bodo nogometaš i selekcije Ptuj prvakijesenskega ddbLVCBftJairpuiniie-siini^dovoIiti.da bi po ne potrebnem izgubljali točke proitlB crkaptrni z dima raszpredcinice. Danilo Klajnšek Pokalni turnir železničarjev Ptuj - Dobova IJdbvCT žeftfzmtškBh delavnic iz Dobove in Ptuja so se lani do®noriBi! sodelovanju tudi na športnem polju. Dogovor iz pffetdLiegai Beta (ir6»>ega[ tekmovanje v kegljanju, namiznem tenisu, stre- IjainijiiB z/raitini«' puške, malem nogometu in šahu. Zmagovalna ekipa je ikvsa. ti: *if><£ie v cdLrmnanju največ zmag. Prvo tako srečanje so lani orgujiE/kaiEi: žefieznitjurji v Dobovi. prehodni pokal po prvem srečanj'u je i»vtail pri rajičlli. Orgaimiizailkoff povratnega srečanja so bili tokrat železničarji v Ptuju. |>ripca.vtj)čTieaiuturniijuso Ptujčani dodali še zmago in osvojitev pire-liKoidmega: pwka:Li. KEGIJANJE Zairjidii: roM(J(qiaiisegai kegljišča na stadionu v Ptuju so morale 6 (i;flaiim>t.e dLiipe odipctovatj v Ormož. Srečanje je bilo zelo izenačeno. u: EX)i|)Kvv:e ■»«>« /aigotovili zmago v tretjem setu. ko so podrli 44 it-sjjicv- Pliisjicitmi. pu lle 27. končani rezultat je bil 201:182 v korist gostov. . PriidvMnniatiihje M naja^pešnej-ši Franc Leben s 45 pri gostih pa Boštjančič ■v 4«) p«xtfftriiin!E lt(£gfj!i. NAMIZNI TFNIS S pemmt ifiimasjiBmiii so Ptujčani inlvzeli Dobovčanom dragoceno I K(i)«»i;m«i)'/maig»>j!e domači ekipi zagotovil s kar tremi zmagami rkuvkoL tu jnf pnotaLfaiC majveč /nanja. Srečanje je bilo zelo razburljivo. ' TetsmiinauiDjifjie ftrnlki'(Dtfiigrano v dvorani doma občanov Turnišče. STRIIJANJF Ptrčiiimskai tftiipui Peujm je v di.sciplini z zračno puško premagala 696:434. Razlika 262 krogov g(»>ljrši Slukan s 155 krogi, Cilogovšek pa je bil s 120 iiirti.1^ v etiip« goMov. NOtiOMET O^nimnji š«}lij! Ivana Spk>lcnjaka je na svojem igri.šču omogočila •»rtoinjie v maiknm Btti>g(i>niBelu. Gostje sti prek uspešnega Tričkoviča prišli v Rczijll!ait:jieiurcnačilTopt>lovec. Kokol pa je povedcl Ptujčane v v«)*fi>ivio».. vodlsivuii domače ekipe st) prevzeli pobudo gt>stje. ki so z zaidliirctkiininai llauiCTjU! En Can/aija prišli v vodstvo. Nekaj minut pred L«i«»Lti:nmi sincč-jimjiai prajie lEvpelo Makovcu rezultat izenačiti. Netnlločen re/ultait 3:3 jjc uispdtr; Ptujtanov. ki si> tako dodali točko za osvojitev pt>ILjilaL Š%ll ISaiSiiit>4ii IX>h.)BEiiita ler visvojili pokal. Ob/-jitEj!uiiičku tetenovanja seje direktor 1 OZD za vzdrževanje voz Pmiip AiffiJdi« VaiBminni nar>u>paji)čim zahvalil za sodelovanje, zmagoval- tu-TBii pui ttoliBjil rji dk)f>cžen uspeh. Povdaril je velik pomen delavsko ^nrtmiiillRsjncčainjv ča^^usCabili/acije našega gospodarstva, ko moramo biti enuKimi — Drokutmii v ff>.tih ctljih. L speh ni samo v športni lovoriki, največji uit>pdlii utiib ■vot-čanj je % /Ni/evanju in navezovanju prijatelj.stva m^ delavoi. PricvWvlBiiut OO ZSS .Aleksander Lepenik je izrtKil železničarjem IX>>lh»)>ve>p»iieEEBn!>kodarikxkčestitkizmagovalcem pajedtHlal.šeželjonaj /ačicui ^rtvaiija ptiisiancjo tradkija in izraz prijateljstva železničaijev IX«Kwc m A4(gzL§cgula PTUJČANKE V POLHNALU Sladiitn Rk Drava v_ Ptuju, palcev 150. sodnika Žvan in ^ek (oba Maribor); pp Drava: Farič. Vršič, čeme Ivančič 1. kelcnc 2. Vičar 1. Novak I. Galun. \'rabcr. Mum- 4. Kmetec 3. Sitscnfraj; Alples: Šolar, Šuštar. Benedik. JJvlin I. Mlakar. Kramar. Kan- I- Hadalin. J. Lušina 6. L ' "šina 4. Mariielj; „ Scdcmmetnn ke: PP Drava 4 'H Alples 8 (5) ,, ''ključilve: PP Drav a 4. Alples ~ fJiinuii; •gralke članske ekipe RK Dra- ^^ V) prejšnjo sredo nekoliko "'^Pričakov ano. v endar pov sem '^u/cno. i/, nadaljnesa tekmo- za pt>kal RZS i/Jočile ^""^e /magtnalke in najboljšo |*»vensko./enNko rokometno eki- Alples I/ Železnikov. Ptujčan- na mokrem igrišču, ki pa ni ^•^eno vplivalo na igro. poka- ^ Igro. ki jc /lasii v drugem j^asu navdušila strokovnjake ji?|edaicc Igrale so /j vzeto, r^no m z veliko ž.cljo po kar jim je ob koncu (^"^lo zaslužen uspeh in uvrsii- polfinale. med štiri najbt>lj- ^•pc v naši republiki._^ ^čctek |c pripadel g^jam. ki M» povcdic / 2:0. Vendar so domačinke hitro i/cnačilc in pi»vedlc s 4:2 ter vtHiile večji del prvega pi>lčasa. izkušene gostje N»» jih nato ujclc m pt>vedlc / 9:7. ob polčasu pa vtKlilc / 10:9. \ drugem polčasu so igralke PP Drave popttinoma nadigrale gostujočo ekipt>. Ze v prvem napadu je .Mumlekova izenačila. 11. zadetek /a domače pa je z desnega krila dosegla Kmetčeva. Po prekršku nad to igralko, ki se ra/vija v (Kllično krilno igralko, je ( crnetova — na tem srečanju je /a rad i pivškt^K- sedela na kU)pi in i/\ajala samo scdcmme- trinke— povišala na 12:10. Jelka l.ušina je iz kazenskega strela /nižala. Po nekaj neuspešnih napadih na obeh straneh je Mumlekova najprej ptnišala na 13:11 in nato še na 14:1 L končni re/ultat je bil postavljen II minul pred koncem, ko se jc N ičarjeva prebila skozi obramb Alplesa. Natt) do konca srečanja ni nobeni od ekip uspelo doseči zadetka, čeprav prilo/nitsli./lasti na strani domačih, ni manjkalo. PP Drava je zamudila nekaj lepih prilo/nt)sii. zlasti v nasprot- nih napadih in s črte šestmetrske- ga prt>sti)ra. \ elja pa omeniti odlično takti- ko. ki jo je /a to srečanje pripra- vil trener ptujske ekipe Peter Starki m so jo igralke skoraj v popolnosti l/vedle na igrišču. S tesnim pokrivanjem m> •odreza- lec najboljši igralki Aplesa sestn I ušina. blokirale krila in gt»sije st» v drugem polčasu dosegle vimo en /adetek. Za to pomemb- no /mago so i>b trenerju /jslu/ne prav \se igralke, svoj dele/ pa so pridali tudi gledalci, ki s stalnim spodbujanjem veliko pn- spcvali k uspehu ptujske ekipe. I. kotar ingrid kmetec (v padcu) se na zadnjih srečanjih uveljavlja tudi kot ' (foto B. Rode) 10 - ZA RAZVEDRILO 23-oktober 1980- TEDNIl TEDNIK -23. oktober 1980 OGLASI IN OBJAVE - 11 ZARADI ELEMENTARNIH NESREČ ŠKODE PREK 55 MILIJONOV Kot smo poročali že v prejšnji številki Tednika, je zaradi obilnega in stalnega deževja voda prestopila bregove rek in potokov tudi na območju ptujske občine. V glavnem so poplavljali vsi potoki in reka Dravinja, razen Drave, ki jc dobro zaščitena. V dneh od 8. do 15. oktobra je bilo pod vodo 1.725 kmetijskih površin in sicer na območju Dravinjske in Pesniške doline, K D Budina — Brstje, Podlehnik, Spuhlja, Dornava in na območju doline Polskave. Ponekod je prišlo do manjših poplav zaradi dviga podtalnice, v sob<.)to 11. oktobra pa je popustil jez na ribniku v Velovlaku in voda se je razlila po dolini. V ZASEBNEM SEKTORJU ŠKODE ZA 5,7 MILIJONA Komisija za oceno škode po elementarnih nesrečah, ki deluje pri Izvršnem svetu SO Ptuj, je na zadnji .seji v petek 17. oktobra ugotovila, da je bilo v minulih poplavah v zasebnem sektorju pod vodo 1103 ha kmetij- skih površin. Od tega na območju KS Budina — Brstje in Spuhlja 24 ha. Največ gozda (10 ha), njiv 8 ha, 5 ha travnikov in le 1 ha sadovnjakov. Na tem območju je škode za 51.100 din. Na območju Dravinjske doline je bilo poplavljenih skupaj 479 ha kmetijskih povr- šin, od tega kar 378 ha travnikov, 84 ha njiv, 16 ha gozdov in 1 ha sadovnjakov. Na tem območju je škode za 1,073.000 din. Na območju Pesniške doline je bilo popla- vljenih v zasebnem sektorju 550 ha kmetijskih površin, od tega 500 ha travnikov in 50 ha njiv. Škodo ocenjujejo na 1,9(X).000 din. Na območju Podlehnika je bilo v zasebnem sektoiju poplavljenih 50 ha travnikov,, škodo pa ocenjujejo na 75 tisoč din. Na območju Dravinje, Rogoznice, Grajene in Pesnice je bilo poplavljenih 128 gospodinj- stev. Škoda je nastala predvsem na vrtovih in ozimnicah, delno pa tudi pri živinoreji, ocenjujejo pa jo na 338.300.- din. Razen tega znaša škoda na 128 poplavljenih zgradbah 2,290.000.- din. Tako znaša vsa škoda za poplavami v zasebnem sektorju 5.727.400.- din. In če k temu prištejemo še za 12 milijo- nov škode zaradi pozebe v vmogradih zaseb- nega sektorja ter 2.708.550.- din škode zaradi toče, potem zna.ša skupna škoda v zasebnem sektorju v letošnjem letu 20.475.950.- din V DRUŽBENEM SEKTORJU ŠKODE ZA OKOLI 30 Mil IJONOV V družbenem sektorju je v dolini Pesnice, Dravinje in Polskave bilo poplavljenih 625 ha njivskih površin, kjerje škode za 12.427.000.- din. Razen tega je še za okoli 680.000 din škode zaradi oteženih del. Na ribniku z mladicami v Velovlaku je za 758.000 din škode. Lokalna skupnost za ceste je na popla- vljenih cestah utrpela škodo za 14.756.500.- din. škoda na vodnih in melioracijskih objek- tih znaša 330.00.- din, medtem, ko je v K K še dodatno za okoli 470.000.- din materialne šktKle na njihovih cestah. Ce k vsej tej škodi zaradi poplav prištejemo .še za 6.303.344.- din •škode, ki jo je družbeni sektor utrpel zaradi toče, potem je v letošnjem letu v tem sektorju za okoli 35.724.845.- din materialne škode. Škoda na vodnih objektih dosedaj še ni cK-enjena in je precej visoka. Znana pa bo takoj, ko bodo vse vode upadle. Razen tega pa še zmeraj ogroža šest plazov, kar v škodo še ni zajeto. Po dosedanjih podatkih je torej škode v zasebnem in družbenem sektorju za elemen- tarnimi nesrečami v letošnjem letu prek 55 milijonov din. Seveda pa bo dejanska škoda še mnogo večja. M. Ozmec V minulih poplavah je bilo na območju ptujske občine pod vodo 1.750 ha kmetijskih površin. (foto OM) Dobro organiziran odkup grozdja Poudarek kmetijstVU Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri predsedstvu občinske konference SZDL je v preteklem tednu obra- vnaval planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje. Poseben povdarek so dali tistemu delu planskega gradiva, ki zajema kmetijstvo in preskrbo s kmetijskimi proizvodi, tako republiškemu, medobčinskemu in občinskemu. Strinjali so se z dejstvom, d" je v javni razpravi premalo povratnih informacij in je tako usklajevanje mnogo težje. Menili so tudi, da v nekaterih aktih stvari niso dovolj dobro izdelane in da npr. ni omenjenih kafilerij, novih kapacitet proizvodnje močnih krmil . . . proizvodnja sladkorne pese oz. naša obveza je pre- velika. saj so vključena že predelovanja na novopridobljenih zemljiščih, ki pa v usposabljanju kasnijo, ker manjka sredstev. Dali so tudi pripo- mbo. ker pri melioracijah ni vključen sistem vzdrževanja in financiranja. Delegati .so se strinjali s predlogom, da v samoupravni sporazum za pospeševanje kmetijstva zraven intervencij za pridelovanje vključimo tudi intervencije pri porabi hrane, o čemer smo že pisali. Pri občinskih temeljih plana so se ustavili pri vprašanju melioracij, usposabljanju zemljišč, zagotavljanju sredstev, zložb ... Bili so enotnega mnenja, daje potrebno vključiti tudi rekonstrukcijo ptujske mlekarne. Tudi za no- vogradnjo Intesa bo potrebno pospešiti združevanje sredstev. Be.seda je takla še o planu letošnje setve pšenice in pripravah na setev sladkorne pese. N. Kotar Letos grozdje ni dokončno dozorelo. Hladno vreme in dež sta povzročila gnitje in odpadanje jagod. Kljub vsemu pa se s prikolic v predelovalnem centru grozdja v Ptuju tako vsuje mošt, mogoče tudi voda Fotozapis: M. Ozmec Nova očala za najstarejšo Ptujčanko Marijo Hrženjak iz Langusove ulice v Ptuju so dan pred njeniin 102. rojstnim dnevom obiskali predstavniki KS Franc Osojnik skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. Najstarejša Ptujčanka j^ bila vesela šopka rož in skromnega darila, ki so ji ga na dom prinesli Anka Osterman. Ivo Težak, Anton Galun in Lizika Vidovič. Še bolj pa je bila vesela prihoda optika Lea Pirca iz Ptuja, kijlj^ za praznik v soboto 18. oktobra na domu v nekaj minutah izdelal novj očala in jih brezplačno podaril. Mariji Hrženjak so namreč že nekaj let obljubljali, da ji bodo priskrbeli nova očala, ker soji stara že zdavnaj odslužila. Tako pa je humana poteza Lea Pirca njeno željo le uresniči- la. Njeni dnevi bodo ob branju spet krajši in lepši. Zares vredno posnemanja, kajne? .. ^ ^ ^ ^ M. Ozmec Optik Leo Pire iz Ptuja je Mariji Hrženjak v nekaj minutah omogočil boljši pogled v drugo stoletje (foto OM) 0RM02 Razpis referenduma so odložili Priprave na uvedbo občinskega samoprispevka za vlaganje v osnovnošolske prostore v krajevnih skupnostih Ivanjkovci, Velika Nedelja in Ormož niso bile uspešne, pokazale pa so na nekatere bistvene pomanjkljivosti pri organiziranju in izvedbi javne razprave, te pomanjkljivosti pa bo potrebno v nadaljni razpravi odpraviti. Udelež- ba na zborih občanov po krajevnih skupnostih je bila izredno skrom- na, poleg tega pa je razprava v mnogih primerih skrenila na druga področja. Neuspeh dosedanje razprave je pripisati tudi neustreznemu času, saj sta september in oktober zaradi spravila poljščin za take aktivnosti neprimerna. Tudi vodstva v določenih krajevnih skupnostih in celo komunisti, so do te pomembne naloge zavzeli preveč neodločno stališče in je torej pri njih del krivde za neuspeh javne razprave. Ce ne bodo v ormoški občini nemudoma pristopili k reševanju problema osnovnošolskih prostorov, se bodo ti problemi z leti kopičili, brez zbiranja sredstev znotraj občine pa ne morejo računati na pomoč republike. Na skupni seji predsedstev občinskega sveta Zveze sindika- tov in občinske konference SZDL Ormož so zato sprejeli sklep, da s pripravami na občinski samoprispevek nadaljujejo, vendar je potrebno razprave po krajevnih skupnostih pripraviti bolj temeljito. V ta namen bodo pri OK SZDL imenovali posebno komisijo, ki bo nadaljno javno razpravo pripravila in usmerjala. JB RODILI; SO: Irnia Be/jak. .lanka Ribiča I. l.julonicr — deklico; Majda Sluga. Kidričevo 9 Mihaelo; Olga Bcnko. Trnovska vas 26 — 1 raricija; Danica Šprah. Ob Dra- vi 4 — deklico; Kristina Mohor- ko. (iorca 40 — Damjana: Jelka (iajser. Stanečka vas 12 — Sabi- ni): Darinka Marčič. Zg. Ilajdina 173 — dečka: Jožica (iabrovec. Moškanjci 95 — dečka: Danica Viičnik. Janežovci 5 — deklico: Marija Prelog. Mala vas 2 — doklict); Majda Medved. Borovci 23/a — dečka: Anica Primožič. Markovci 72 — deklico: Marta Kajnih, (irlinci 25 — deklico; Aloj/ija ("vilanič. Markovci 33/a — Jurija: Zdenka lištravec, Murctinci 21 — deklico; Milica \ ck. Dolcna 3 — dečka; Dragica Brc/nik. \'ošnjakova 1 — dekli- co: Blanka Horvat. Njivcrce 3/a — Vlaslo; Angela (jolubič. Do- brava 12 — Andrejo; POROKA: 1 rane Mlakar. Crlkova 12 in Marica Mcsarcc. Jiršovci 66. UMRLI SO: Draginja Tasovec. Župančiče- \a 4. roj. 1924. umrla 13. oktobra 1980: l-ranc Anžel. Na Obrežju 5. roj. 1905. umrl 14. oktobra 1980; Terezija Kukovič. Suha veja 7. roj. 1905. umrla 12. oktobra 1980; Jurij Bračič, Zg. (iruškovje 60. roj. 1920. umrl 10. oktobra 1980; Rudolf Kolarič. Kajžar 65. roj. 1913. umrl 15. oktobra 1980: Ana Mikša. Kuka- va 50. roj. 1915. umrla 16. okto- bra 1980: Franc Nežmah. Gre- gorčičev drevored 7. roj. 1917. umrl 16. oktobra 1980: Franc Sakelšck. Podlehnik 59, roj. 1901. umrl 16. oktobra 1980: Karolina Vagner. Zavrč 5. roj. 1895. umrla 16. oktobra 1980: Karolina Klemenčič. Gorišnica 59. roj. 1940. umrla 17. oktobra 1980. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij' sko dejavnost RADIO-TEDNiK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštm predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor m glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefof^ (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov m storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Teden od 13. do vključno 20. oktobra ni minil tragično le zaradi poplav, ki so povzročile ogromno škodo. Tragično je minil tudi na cestah ožjega območja ptujske občine, saj so miličniki posredovali tokrat kar v 14 prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili štiri smrtne žrtve, pet hudih telesnih poškodb in šest lažjih. Glavni vzroki nesreč so bili neprevidno prehitevanje, izsiljevanje prednosti in neprevidna vožnja s traktorji. Kar dve nesreči sta se namreč pripetili traktoristom in eden je pri tem izgubil življenje. Razen tega so miličniki zabeležili tudi hujšo delovno nezgodo v Agisu, kjer je podobno kot pred dnevi v TGA padel delavec s strehe 5 m globoko. V prometnih nesrečah je tokrat za okoli 137.100,- din materialne škode. PRI ZLATOLICJU TRIJE MRTVI V soboto 18. oktobra ob 8.30 seje zgodila zelo huda prometna nesreča na magistralni cesti Ptuj —Macelj pri Zlatoličju. Osebni avtomobil, ki ga je vozil 18-letni Boris Jernej iz Rošpoha pri Mariboru, je iz nepijasnjene- ga vzroka pri prehitevanju zadel v bolgarski tovornjak s priklopni- kom, ki ga je vozil Todor Dimi- trov. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus, ki ga je upra- vljal Miloš Mrazovič iz Žagreba. Osebni avto je odbilo tako, daje priletel čelno v nasprotivozeči avtobus. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avtomobil vrglo 15 m nazaj v obcestni jarek. Na kraju nesreče so bili takoj mrtvi Boris Jernej, voznik fička, ter sopotniki 17-letni Peter Pavšič in 21-letni Jože Vajgerl oba iz Maribora. Huje poškodovanega Branka Javorja (18 let) iz Ribni- škega sela pri Mariboru so prepe- ljali v Mariborsko bolnišnico. SMRT POD TRAKTORJEM V petek 17. oktobra se je zgodila zelo huda nesreča s traktorjem na lokalni cesti v Mostju. Voznik kmetijskega trak- torja Franc Ceh (36) iz Pacinja 17 je peljal na traktorju še svojo ženo Štefko. Zaradi neprevidne vožnje je zapeljal v 2 m globok jarek. Pri tem se je traktor prevrnil in pod seboj pokopal voznika Ceha, medtem, ko so njegovo ženo huje poškodovano prepeljali v ptujsko bolnišnico. -O M Uspešen nastop rezervnih starešin Rezervni starešine ptujske ob- čine so zelo uspešno nastopili na množičnem delu odprtega prven- stva ljubljanskega armadnega območja v streljanju z vojaškim orožjem. V skupni uvrstitvi (av- tomatska, polavtomatska puška in vojaška pištola) so z 854 krogi osvojili tretje mesto. V posamez- nih disciplinah pa so v streljanju s PAP z 298 krogi osvojili prvo, v streljanju z vojaško pištolo pa s 317 krogi drugo mesto. Med posamezniki sta se izka- zala Branko Skrt in Stanko Rogina. Skrt je bil v streljanju s pištolo s 161 krogi drugi. Rogina pa v streljanju s PAP s 158 krogi tretji. 1. k.