DESETLETNO DELO TELOVADCEV IN ŠPORTNIKOV
Društvo TVD Partizan v Škofji Loki je po imenu mlado, z delom pa nadaljuje
tradicijo telovadnega in športnega življenja Škofje Loke oziroma njenih predvojnih
telovadnili organizacij. Kot društvo, katerega glavna naloga je vzgajati mladino
v dobre športnike in telovadce socialistične domovine, je v desetih letih svojega
delovanja pokazalo, da je vredno imena, ki ga je dobilo po borcih partizanih, ter
da je svojo nalogo častno izpolnilo.
Sedanje društvo je začelo s svojim delovanjem 30. septembra 1945 ter se je
najprej imenovalo Fizkultiirno društvo v Škofji Loki. Prvotna pravila so namreč
228
v sfstavu tlrii.štva zdnižt-vula lalio telovadbo kakor tudi vso ostalo športri') dejavnost.
Zato je prvotni društveni odbor imel naslednje sekcije: telovadno, nogometno,
iahkoatletsko, drsalno, smučarsko, strelsko, fotosekcijo in sekcijo za letne iprc.
Iz tak.šne sestave tehničnesra odlK)ra je razvidno, da si je prvi odbor zadal nalogo,
oživeti vse športno življenje, vključno s telovadi«)- Poglejmo, kako mu je to uspelo.
Začeti je bilo pač treba od kraja. Okupator je bivši sokolski telovadni dom
v letih okupacije preuredil samo za kino predstave in uničil mnogo telovadne.ffti
orodja ter inventarja. Povzrf>čena je bila \elika škoda. In v takem pol()žaju se j . -
znašel prvi povojni odbor. Trdna volja do dela pa je premagala malodušje, m. d
aktivnimi delavci je zavel duh novega časa in delo je začelo kazati svoje prv.'
uspehe. Na podstrešju je bilo najdenega še nekaj telovadnega orodja, stara bradlja
in drog, nekaj orodja se je nabralo še tu in tam in kmalu je v teh prostorih pii
štirih letih molka oživelo društveno življenje. Od tedaj so se začeli polniti telovadni
prostori .s pionirji, mladinci in odraslimi člaiM. Sekcije so zaživele.
Čeprav je bilo v sestavu društva mnogo različnih sekcij, vendar za vse ne
moremo trdti, da bi bile aktivne, kljub temu. da so imele vse pogoje za nadaljnji
razvoj. Najlepše uspehe je takoj pokazala telovadna, nogometna in smučarska
sekcija, ostale pa so životarile ali pa sploh prenehale živeti. V 1. 194-6 je bila ustanovljena
še kolesarska, motociklistična in plavalna sekcija. Kolesarska sekcija je
bila po številu precej močna, saj je štela 42 članov. Nekoliko šibkejši sta bili ostali
dve sekciji, ki tudi nista pokazali pravega razmaha ter ostali kmalu samo na papirju.
Iz navedenega je razvidno, da društvo ni bilo ustanf>vljeno samo kot telovadno
drutštvo, temveč da je bilo po svojem organizacijskem sestavu matica vsega telovadnega
in športnega življenja. Kljub številni propagandi za vpis v ptfsamezne
sekcije pa društvo ni moglo poživiti celotnega svojega delovanja. Tako .s<> posamezne
sekcije začele počasi ugašati in ostala je samo še telovadba, nogomet in še nekatere,
ki so se sorazmerno dobro razmahnile ter tudi v javnosti pokazale precej lepih
uspehov. Kakor pa je bilo pričakovati, je vodilno vlogo prevzela telovadba, ki je
igrala in igra še dandanes glavno vlogo na polju telesne vzgoje v Skofji Loki.
Preko 200 pionirjev in pionirk, mladincev in mladink ier članov in članic se dan
za dnevom v popoldanskih in večernih urah izpopolnjuje v telovadbi- Zal moramo
pripomniti, da v sedanjih vrstah ni starejšega vodniškega kadra, kakor tudi ne
članstva, ki je bilo pred vojno glavna ;gonilna sila telovadnih društev. Le tu in tam
so pokazali -dobro voljo nekateri starejši člani in pomagajo pri vzgoji mladine.
V 1. 1948 so se vsa fizkulturna društva v Jugoslaviji reorganizirala. Telovadna
društva so se osamosvojila ter dobila naziv Telesnovzgojno društvo »Partizan«. To
ime je prevzelo tudi nalše društvo. Pravi namen tega ukrepa je bil, še z večjo voljo
propagirati telovadbo, ki je postala sedaj osnovna skrb novega društva. Od ostalih
sekcij jih je večina že prej prenehala delovati. Živele so samo še nogo.inetna, .smučarska
in sekcija za letne igre, kjer se je največ igrala odbojka. Kasneje sta se
osamosvojili še smučarska in strelska sekcija, tako da so pod okriljem društva ostali
samo še nogometaši, ki še sedaj uživajo podporo društva. Pokazalo se je, da je
telovadba med mladino še vedno najbolj priljubljena in prav mladina je tudi
temelj, na katerega se opira društvo. Da. ne more se sicer i>oiivaliti z velikim
številom starejšega članstva, kakor je bilo to pred vojno, toda drnštvo se zaveda,
da sloni vsa bodočnost na mladini in zato od nje s prepričanjem lahko pričakuje
uspehov.
Delo in življenje \ društvenih prostorih pa sta kmalu pokazala, da ti ne
odgovarjajo več svojeimi namenu, ijoscbno ker niso bili urejeni za telovadnico,
temveč so bile med okupacijo tu samo kino predstave. Treba je bilo zato ponovno
preurediti prostore, da bi služili svojemu prvotnemu namenu, kar se je zgodilo
v 1. 1953. Tega leta je bila urejena nova telovadnica, glavna dvorana je zopet dobila
dnevno svetlobo, počasi je bilo nabavljeno tudi orodje in drugi rekviziti in spet
je bil storjen korak naprej v razvoju telesne vzgoje v našem mestu. V začetku
je manjkalo tehničnega kadra, v teku let pa se je s sistematičnim vzgajanjem
vodliikov iz mlajših vrst društvo opomoglo. Čeprav počasi, vendarle gotovo, so se
večali uspehi. Posebno uspešno pa je bilo 1. 1954. ko si je društvo oziroma njegovi
telovadci in telovadke priborili že skoraj vsa prva mesta v okrajnem in okrožnem
merilu. Skupno je bilo v tem letu prejetih za dosežene uspehe 74 diplom. Krono
vsega dela in vzgoje pa predstavlja za naše društvo vrsta mladink t. razreda
ki je v 1.1954 dosegla na okrožnem prvenstvu 1. mesto, na republiškem v Ljubljani
2. mesto, v L 1955 pa poleg 1. mesta na okrajnem in okrožnem prvenstvu tudi 1. mesto
229
iia republiškem prvenstvu v Kopru ter kot največji dosedanji uspeh častno 2. mesto
na državnem prvenstvu v Nišu, kjer je vrsta z malenkostno razliko 3 desetink
točke zaostala za prvoplasiranimi. Takšna je bilanca dela telovadcev v zadnjih
desetih letih.
Precej živahna in delovna je tudi nog-oinetna sekcija, ki deluje že od 1. 1045
dalje ter se udeležuje vseh obveznih tekmovanj za prvenstvo Gorenjske. Tudi ta
sekcija je zabeležila že nekaj lepih uspehov, saj je dvakrat osvojila prvenstvo
Gorenjske in to 1.194" in 1953. Enako uspešno je bilo mladinsko moštvo, ki je bilo
prvak Gorenjske 1. 1955 in 1954. Kljub raznim zaprekam se sekcija dobro drži in
prejema zato od društvenega odbora ix)lno pomoč iiri svojem delu. Čeprav je iia.še
društvo eno redkih, ki ima in podpira v svojem sestavil tudi nogometaše, vendar
je mnenje vseh. da je tak način sodelovanja edini pravilni izhod za obstoj takšne
sekcije v našem mestu. Treba pa l>o izboljšali disciplino v njenih vrstah ter pristopiti
tudi k redni telovadbi, kajti telovadba je osnovna stopnja za razvoj vseh
nadaljnj:ih športov.
V lanskem letu so se ponovno priključile •društvu še košarikarska, namiznoteniška
ter šahovska sekcija. Vse sekcije že redno delujejo, posebno lahko pohvalimo
košarkaško, katera dosega na svojih tekmovanjih zavidanja vredne uspehe. Tak>>
sedaj deluje poleg telovadbe v društvu še pet sekcij. Skupno šteje društvo 197 aktivnih
članov.
Kaj pa načrti za botločuosl? Situacija je pokazala, da tudi sedanji telovadni
prostori niso več kos svoji nalogi ter da so postali pretesni. Društveni odbor si je
zato prav v letošnjem letu zadal nalogo, da reši vprašanje novih prostorov. S pomočjo
LOMO Škofja Loka, ki mu je otlstopih* v trajno last sosednjo bivšo Zebretovo
hišo, je bil storjen prvi korak k nadaljnjemu delu. Po načrtu bo zadnji del stavbe
porušen, kar se bo zgodilo že letos, medtem pa bodo pripravljeni načrti za p(>polnoma
novo preureditev prostorov, da bodo odgovarjali potrebam za dalj časa. Delo,
ki se ga je lotil sedanji odbor, je težko, vendar upamo, da bo ob podpori vsega
članstva ter ostalih simpatizerjev telesne vzgoje v Skofji Loki nalogo častno in
zadovoljivo rešil, posebno, ker uživa društvo kot največja in najbolj delavna organizacija
v na.šem okolišu polno podporo ljudske oblasti.
Ob desetletnici lahko s ponosom gledamo nazaj na delo društva pri vzgoji
mladine. S svojim delom je dokazalo, da zna mladino pravilno vzgajati, saj je
najboljši dokaz temu dejstvo, da mladina sama prihaja v vrste društvenih sekcij.
V a l e n t i n P i r e
230