60 DECEMBER 2011 Že prvi raztežaj (VIII+/IX-) postreže z eno izmed značilnosti smeri – zelo skopim varovanjem. FOTO: URBAN GOLOB Na Tirolsko pa nisem šel samo po te foto- grafije, z Zakom sem za (kakor se je pozneje izkazalo) zadnjo številko revije Grif naredil intervju. Pogovarjala sva se o marsičem, še posebej pa o prvenstvenem solo vzponu in prvi prosti ponovitvi Bellaviste, ki ju je opravil Nemec Alexander Huber. Takrat je ta vzpon pomenil veliko prelomnico predvsem glede težavnosti in pri prostem plezanju z varovanjem brez svedrovcev . Celo danes, po desetih letih, ni kaj dosti težjih tovrstnih smeri na svetu. Heinz je takrat govoril tudi o fotografiranju v Bellavisti in o vrtenju na statičnih vrveh. O tem, kako je težko umiril fotografski aparat, ko je vi- sel daleč od stene, o adrenalinskih vrvnih manevrih in atraktivnih nihajih v najtežjem raztežaju, ki vodi čez obilne previse. Desetletje po tem dogodku, konec leto- šnjega poletja, me je poklical Luka Krajnc in rekel, da je preplezal Bellavisto. Ko me je vprašal, če bi šla zadevo poslikat, sem najprej pomislil, kako hudičevo mora biti Luka močan – ne samo v roke, ampak tudi v glavo, da zleze takšno smer s tako slabim varovanjem, takoj nato pa še na vse, kar mi je pred desetimi leti o fotografiranju Bellaviste povedal Heinz Zak. Moj odgovor je bil seve- da jasen. Rešiti je bilo treba samo še časovni rebus. Po daljšem času se je ponovno obetala prvovrstna plezalsko-fotografska akcija! Pr Va smer s Podnje enajste sto Pnje V gorah Alexander Huber je obetajočo linijo opazil v začetku 90. let, ko je menda bolj za sprostitev v zgolj enem dopoldnevu prosto preplezal sosednjo Švicarsko smer. Toda preden se je spet podal pod severno steno Zahodne Cine, je ideja o novi smeri morala zoreti še nekaj let. Na vrsto je prišla pozimi leta 1999, in sicer po poškodbi, zaradi katere Huber ni mogel plezati več kakor pol leta. Za smer , ki jo je v prvenstvenem vzponu seveda preplezal tehnično, je porabil pet dni, ocenil pa jo je z A4. V članku je takrat zapisal: "V najtežjem raztežaju me je bilo prekleto strah, da se ne bo vse populilo in da bom nezdravo pristal 150 metrov nižje v šodru.» Kljub oči- tno ne najboljšemu varovanju pa mu je po glavi začela rojiti zamisel o prostem vzponu v Bellavisti. V prihajajoči poletni sezoni ni šlo, uspešen pa je bil leto pozneje. Potrdila so se njegova pričakovanja, da bodo težave dosegle spodnjo enajsto stopnjo, torej 8c. T ako je nastala prva smer take težavnosti v gorah, ki ni bi bila opremljena s svedrovci, razen na stojiščih. Bellavista je pomenila prelomnico v prostem plezanju v gorah. Pri PraV e in težaV e Ko smo se vozili proti Cinam, je Luka pri- znal, da je o Bellavisti razmišljal že nekaj časa, a se vse do letošnjega poletja ni čutil dovolj močnega in sposobnega niti za be- žen poskus. Po prvem obisku v zadnjih ju- nijskih dneh pa je zagrizel v kost do konca. Luka: Poletje se je počasi približevalo, in čeprav je bil pod steno še sneg, sem se odločil, da je že dovolj toplo. Z Nastjo 1 sva se odpravila pogledat, kako je vse skupaj videti od blizu. Po dveh "delovnih" dneh mi je bilo jasno, da sem si našel projekt, ki bo kmalu prerasel v obsedenost. Naslednja dva meseca je bila Bellavista prva stvar, na katero sem pomislil, ko sem zjutraj odprl oči, in zadnja, preden sem jih zvečer zaprl, vmes pa se je neštetokrat prikradla v moje misli še čez dan. "Ob prvem obisku sem se komaj prebil do konca najtežjega raztežaja," je pripove- doval Luka. To je pravzaprav prečnica in študiranje gibov v zelo previsni prečki je bilo vse prej kakor preprosto opravilo. T ako si je potem, ko je ta raztežaj tudi opremil, v njem naredil tudi nekakšno vrvno ograjo, da je lažje študiral gibe, jih povezoval in se vračal na stojišče (pravzaprav visišče) pod veliko streho. "Nastja je bila neverjetno potrpežljiva, da je toliko ur preživela tam zgoraj," je pripovedoval Luka, ko je vihtel volan po dolomitskih cestah in dodal: "Ra- 1 Nastja Davidova. Bellavista Luka Kranjc preplezal težavno smer v Zahodni Cini  Urban Golob P ozimi leta 2001 sem se vračal izpod Wettersteina v Avstriji, kjer živi ple- zalni fotograf Heinz Zak. V torbi sem imel njegove diapozitive, še posebej "vroči" so bili tisti iz smeri Bellavista v Zahodni Cini v Dolomitih. PLEZANJE V DOLOMITIH 61 zen prvih osmih metrov se z visišča plezal- ca sploh ne vidi, še sliši se ga težko okoli roba, zato mora biti varujoči zelo zbran." Za študij smeri je Luka porabil deset obiskov, a sama težavnost ni bila edini problem. Kmalu se je pojavil še eden. "Ko je bilo vreme toplo, zrak pa le malo vlažen, se je pod streho in v previsih kondenzirala vlaga," je pripovedoval Luka. Najbolj pre- visni raztežaji so bili prav mokri, čeprav je bilo vreme lepo. In teh težav se izpod stene ne vidi. "Mokroto opaziš šele na me- stu samem oziroma raztežaj pod streho, do tja pa je stena lahko povsem suha," je povedal Luka in dodal, da se je moral tri- krat obrniti, ne da bi v najtežjem raztežaju sploh poskusil. Bilo je tako mokro, da se ni dalo plezati. A takšne in drugačne težave v steni niso bile vse, kar je Luka in Nastjo doletelo v Cinah. Letos so namreč uvedli nekoliko drugačen način cestninjenja za vožnjo do parkirišč pod Cinami. Cene so zasolili, tako da Luki in Nastji ni preostalo drugega, kakor da sta za vsak obisk tamkajšnjih sten zjutraj štopala navzgor, zvečer pa preho- dila osem kilometrov poti nazaj v dolino in naslednji dan ponovno. "Letos imam v načrtu še dve daljši odpravi in je treba šparat. Že tako je vožnja v Dolomite dovolj velik strošek, če se človek pogosto pelje tja.» ko se st Vari P ok Lo Pijo In Luka je v Dolomitih preplezal veliko težkih smeri, še posebej v Cinah. Po nje- govih besedah se je zelo dobro spoznal z načinom plezanja v tamkajšnjih stenah, kar mu je prišlo zelo prav tudi v Bellavisti. T o je s pridom izkoristil 21. avgusta, ko se je že enajstič podal v smer. Tokrat mu je družbo delal Hrvat Igor Čorko, Nastja pa je uživala v bližnjem Razu kortinških veveric. Vreme je bilo lepo, celo vroče, ozračje pa presenetljivo suho. Do najtežjega raztežaja, do kamor si sledijo raztežaji 7b, 6b+, 7a+ in 7b, ki so po ocenah res "lahki", a je tudi v njih varovanje prej kot ne skopo, je šlo hitro. T udi v najtežjem raztežaju je bila skala solidno suha in že v prvem poskusu so se vse stvari poklopile. Luka: Kar malce nervozen sem zaplezal v najtežji raztežaj, ker sem vedel, da imam redko priložnost, ki bi jo bilo škoda zapraviti z nespametnim plezanjem. Kmalu sem se sam pri sebi odločil, da grem na vse ali nič, in napetost je naraščala z vsakim gibom, ko sem bil bližje štantu. Ko je bil najtežji raztežaj za menoj, sem bil prvi trenutek kar malo presenečen in nisem mogel verjeti, da sem pravkar preplezal svoj najtežji raztežaj v hribih, naslednji trenutek pa se mi je na usta narisal nasmeh, ki ga je bilo težko skriti še nekaj dni po tem. Sicer popolnoma navit se je Luka konč- no znašel na drugem koncu dolge previsne prečnice. Eno uro je trajalo, da je Igor prišel do njega in da se je Luka toliko spočil, da je lahko zagrizel v naslednji raztežaj, ki tudi ni prav preprost in ima oceno 8a. Prvič mu je spodletelo. "Itak ga nisem imel skoraj nič naštudiranega," je rekel Luka. V drugo pa je šlo. Kakor so šli seveda še preostali raztežaji do vrha, ki sta ga s Čorkom dosegla zvečer. T ako je Luka opravil šele četrto ponovitev te legendarne smeri po vzponih Alexandra Huberja, Hellija Kotterja in Davida Lame. Smer je sicer na precej svoj način preplezal tudi T ržačan Mauro Bole: najprej je preple- zal oba najtežja raztežaja, se po vrvi spustil pod steno in potem preplezal še spodnje lažje raztežaje do velike strehe, kar pa ni način, ki bi danes veljal (op. pisca). Tako je Bellavista postala tudi mejnik v sloven- skem prostem plezanju in alpinizmu, saj je po oceni najtežja smer, ki so jo v gorah preplezali slovenski plezalci. s kozi objekti V S tem pa se projekt Bellavista za Luka še ni končal. V steni sta ostali dve pritrjeni vrvi in popolnoma opremljen najtežji raztežaj, plezalec pa mora smer, kakršna je Bellavi- sta, pustiti za seboj prav takšno, kakor jo je dobil ob svojem prvem obisku. Tako se je Začetek najtežjega raztežaja v smeri (8c oz. XI-) FOTO: URBAN GOLOB 62 DECEMBER 2011 moral Luka podati vanjo še enkrat, odstraniti vrvi in izbiti vse kline, ki jih je dodal pri opremljanju. T akrat pa je s seboj vzel še fotografa in na- stale so priložene fotografije. Pa je bilo pri tem kar nekaj težav. Vrvne akrobacije so z dobrim premislekom šle, toda skala je bila spet zelo vla- žna. Ko sem se na začetku najtežjega raztežaja skale samo dotaknil, so bili prsti takoj mokri in v tej mokroti se je moral Luka spet prebiti čez ključ smeri. Vse detajle je moral splezati še enkrat. No, kakšnega je preple- zal tudi večkrat, da sva naredila čim boljše fotografije. Njegov boj v tisti previsni vlagi je bil po moje precej podoben tistemu v času prostega vzpona. Malo več časa za premi- šljevanje o tej smeri in o prostem vzponu sem imel, ko sem čakal in bingljal na visišču pod streho, da se Nastja in Luka pripeljeta po vrveh okoli ovinka do mene. In takrat sem opazil, da ni mokra samo skala; čisto mokra sta bila tudi moja obleka in fotoaparat. Že v suhi skali plezanje takšne težavnosti in s takšnim varo- vanjem zahteva odličnega plezalca v vrhunski formi, v takšnih pogojih, ko je vse skupaj prava previsna dr- salnica, pa je že nekaj zaporednih preprijemov na meji nemogočega. In varovališča niso ravno udobna, da bi se človek na njih spočil. Če se v spodnjem delu ne enem varovališču najde ena skopa polička za polovico stopala, pa je ta 'luksuz' v previsih onkraj vsake resničnosti. Že mene je pri visenju na pritrjenih vrveh na- vijalo v vse možne in nemožne dele telesa, pa sem le žimaril s fotografsko opremo in se mi ni bilo treba boriti z majhnimi, spolzkimi oprimki. Ko sem z visišča pod strehami pljuval navzdol na šoder pod steno in ocenjeval previsnost stene, sta se izza previsnega ogla po vrveh konč- no pripeljala še Nastja in Luka. V za- dnji svetlobi smo pospravili opremo pod najtežjim raztežajem in se že v popolni temi po vrveh spustili pod steno. Po dvanajstih urah plezalskega in fotografskega dela ob Lukovem dvanajstem obisku smeri je bil pro- jekt Bellavista zanj končan. m Zadnji raztežaj pred ključem smeri je kratek, a precej jedrnat (VIII+/IX-). FOTO: URBAN GOLOB