___ 28 ___ Gospodarske novice. * O 38 let starem semenu rdeče detelje, ki je Še kaljivo bilo, poroča prof. Haberiandt v knjigi „Allg. landw. Pflanzenbau" tako-le: po zapisnikih neke graj-ščine so ondi našli 2770 zrn deteljnega semena od leta 1839., tedaj 38 let starega; izbrali so iz tega kupčeka na videz se 37 dobrih zrn, to je, temno-višnjevih, na konci rumenkastih aii svitlo-rujavih. Ta zrna so za po-skušnjo vsejali in našli, da jih je 35 kalilo, od veib. unih , ki so bila temnordeče-rjava in umazana , ni ne eno seme kalilo. — Ta skušnja kaže, da se tudi iz same barve detelj aega semena da nekoliko spoznavati kaljivost njegova. * O dveh pseh, ki sta 13 dni brez jedi in pijače živela, poroča dr. Esser. Zapodili so ju 28. dne susea po lesičjem sledu, od kodar jih pa ni bilo nazaj ; še ie 10. aprila zjutraj so ju našli na dvorišču živa ležati, pa jih je sama kost in koža bila; eden je kmalu okreval, drugi je drug dan poginil. * Kmetijski stan je dandanes res težavni stan. Priča tega so po vseh deželah eksekutivne dražbe, po katerih se prodajajo posestva gospodarjev, ki so na kant prišli, in to ne samo v deželah , ker so kmetje bolj ubožni, ampak tudi v deželah s premožnimi kmeti. Da je do 1 j no-a vst rij ska dežela ena najpremožniših dežel avstrijskih, to je svetu znano, in vendar kako gre tudi tukaj kmetom? Leta 1874. se je po eksekutivni dražbi tu prodalo zadolženih posestev 739, — 1875. leta 825, — 1876. leta 1060, - 1877. leta 1545. Vendar se dolgov, ker so posestva pod cenjeno vrednostjo prodana bila, ni poplačalo 1874. leta 304, — 1875. leta 601, — 1876. leta 912, — 1877. leta 1789. Leta 1876. so pri teh 912 dolgovih upniki zgubili skupaj 4 milijone in 793.000 goldinarjev, počez ]e zgubil tedaj vsak upnik okoli 5000 gold., — leta 1877. pa pri 1789 dolgovih skupaj 7 milijonov in 920.000 gold., tedaj počez vsak okoli 4500 gold. Vse to zato, ker so posestva bila veliko pod cenjeno vrednostjo prodana. Zavzeti pa se more človek, ko vidi, da so mnogi dolžniki morali obresti (činža) plačevati po 24 do 6J gold. od 100, pa cel6 včasih po 120 in še več. In to je resnica, kajti tako so se našle obresti vpisane v gruntnih bukvah. Kam pride kmet v tako žalostnih razmerah!