PnSfnTtiS fflS&hS V WMTlnY. Leto XIV., štev. J15 Ljubljana, torek 26. septembra 19)3 Upravmatvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. Inseratnt oddelek: Ljubljana, delen-burgova al. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica &L 1L — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga ftlslo 78.180, Wieo št. 105.241. Cena Din Naročnina znata mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Teleton St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi Mala antanta in Srednja Evropa Po vesteh iz Pariza je bil na tamoš-njih posvetovanjih velesil, ki so veljala pripravi razorožitvene konference, dosežen načelen sporazum glede francoskega predloga o kontroli oboroževanja. Da se je Anglija približala francoskemu stališču, je pripisati v največji meri spoznanju nevarnosti, ki iz današnje Nemčije ograža evropski mir. Ce so točna poročila svetovnega tiska, je tudi Italija pristala na francoski predlog in tii bilo torej zaznamovati bistven napredek v prizadevanju, doseči solidarnost zapadnih velesil v vprašanju ohranitve ni utrditve miru. Ako je res tako, bo s tem ustvarjena možnost za sporazume tudi v drugih, doslej spornih ali vsaj nerazčiščenih mednarodnih vprašanjih. Eden najvažnejših med njimi je problem končne ureditve srednjeevropske politike. Vsem tem stvarem je brez dvoma tudi posvečena glavna pozornost odgovornih državnikov Male antante, ki so te dni zbrani v Sinaji. Z zadoščenjem moremo podčrtati, da pomeni vsaka konferenca te zveze novo etapo na izgraditvi medsebojne solidarnosti in nov porast medsebojnega zaupanja, ki omogoča uspešno zastopanje skupne politične linije. Mala antanta pomeni danes mednarodni faktor, brez katerega ni mogoča v Srednji Evropi nobena pomembna odločitev. Temu dejstvu se danes tudi Italija ne more več upirati in vedno bolj jasno se že kažejo znaki nove orientacije v Rimu. 4 Danes pa v podunavski politiki še m videti preokreta, ki je potreben, da nastopi med udeleženimi državami medsebojno zaupanje, M bi garantiralo plo-donosno sodelovanje. Držami udar kan-celarja Dollfussa ni prinesel razjasnitve; še več, postavil je nova vprašanja, na katera bo šele čas dal odgovor. Informacije, iz katerih črpa francoski tisk, ki pozdravlja; ojačenje diktature, v toliko gotovo niso točne, v kolikor izhajajo iz premise, da ima Dollfuss za seboj večino avstrijskega prebivalstva. Celo o tem se da dvomiti ali ima večino v lastni stranki, saj v njegovem Krogli ne vidimo imen starih, preizkušenih voditeljev krščanskih socialcev. S tem, da je izrinil iz vlade Winklerja, pa si j* CKltujil še tako zvano stanovsko fronto, ki združuje v svojih vrstah vse nekle-rikalno uradništvo, kolikor ni hitlerjev-sko ali socialistično. Bojimo se, da ima Hitler sedaj po spremembi režima v Avstriji še več pristašev in simpatizerjev kakor jih je imel poprej. Nemški vpliv pa narašča tudi na Madžarskem. Gombosova politika pozna le eno vodilno smer: revizionizem. Na za-padu se ta politika nima nadejati uspehov, o čemer se je z nova prepričal zunanji minister Kanya ob svojem obisku v Parizu. Stremljenje po francosko -italijanskem zbližanju zasleduje Pešta s skrbjo in rastočim nezaupanjem, ker pa se svoji revizionistični tezi po nobeni ceni noče odreči, drvi v naročje Nemčije, kjer pričakuje več razumevanja in podpore. Ni slučaj, da je prišel baš v času, ko se je mudil Kanya v Berlinu, Papen na Madžarsko na jelenji lov. Nemara je njegov obisk imel biti svarilo na francoski naslov. Pa tudi sicer je zahteval poset nemškega državnika politične cilje. V Varpaloti, ki se baje že zdaj pripravlja za bodoči glavni stan madžarske vojske, so se vršila očividno važna zaupna posvetovanja: udeleževali so se jih skoro vsi člani madžarske vlade, zlasti pa zastopniki vojnega ministrstva. Posvetovanja so bila strogo tajna in Varpalota je bila od vseh strani zastražena. Da se javnost popolnoma izključi, je bil zlasti zastopnikom tiska zabraojen pristop in redakcije so dobile decidirano prepoved, poročati o sestanku. Kljub temu pa je prodrlo v javnost, da so se konferenc udeležili tudi predstavniki iz Avstrije. Več kakor verjetno je zato, da so se posvetovanja ob priliki Papenovega madžarskega obiska tikala važnih in dale-kosežnih načrtov. Da načrti niso bili "usmerjeni v smislu Versaillesa, dokazuje Papenova izjava peštanskim novinarjem, katerim je obetal nemško pomoč pri borbi za revizijo^ mirovnih pogodb in samozavestno podčrtal, da bodo pri ureditvi podunavskega vprašanja v prvi vrsti odločevali Nemci in Madžari. O vseh teh pojavih in vprašanjih brez dvoma vodijo računa v Sinaji zbrani državniki. Velesile dosedaj ntso mogle najti pravega sredstva, s katerim bi se izločile nemško-madžarske motnje iz reševanja srednjeevropskega problema. Zato se zdi, da vedno bolj prodira mnenje, naj bi se prepustila iniciativa prizadetim državam samim. V tem slučaju bo brez dvoma Mala antanta poklicana, da prevzame vodilno vlogo. Med glavnimi pogoji za tak razvoj je tudi razjasnitev medsebojnega razmerja držav Male antante do Italije, katero tudi mednarodna javnost pričakuje. Vsa znamenja kažejo, da se bliža Srednja Evropa važnim odločitvam, na katerih bodo imele države Male antante pomemben delež. POSVETOVANJA V SINAJI Zasedanju zunanjih ministrov Male antante v Sinaji ob navzočnosti jugoslovenskega in runtunskega kralja pripisujejo diplomatski krogi Sinaja, 25. septembra. p. Danes so se vršile v proslavo 501etnice gradu Pele-ša, ki je v najtesnejši zvezi z zgodovino rumunske dinastije, velike svečanosti. Dopoldne je bila v samostanski kapelici svečana služba božja, ki jo je opravil rumunski' patrijarh ob veliki asistenci škofov in drugih visokih cerkvenih odličnikov. Službi božji so prisostvovali Nj. Veh kralj Aleksander, kralj Karol, kraljica Marija, prestolonaslednik Mihajlo ter vsi ostali člani rumunske kraljevske rodbine, člani vlade, diplomatskega zbora, generaliteta in drugi dostojanstveniki. Po službi božji je sledila velika vojaška parada, pri kateri so defillirali mimo suverenov in ostalih odličnikov vsi oddelki rumunske vojske. Prvi je defiliral polk kralja Aleksandra, nato je na čelu lovskega polka korakal rumunski princ Nikolaj, za njim v prvi vrsti pehotnega polka rumunski prestolonaslednik Mihajlo v činu korporaia s puško na rami. Sledili so vsi ostali polki in vrste orožja. Defile čet je sijajno uspel in izzval priznanje vseh navzočih gostov. Občinstvo je pozdravljajo mimohod vojske z velikim navdušenjem, največje ovacije pa je tisočglava množica prirejala obema suverenoma. Opoldne je bilo na dvorcu svečano kosilo, na katerem je Nj. Vel. kralj Karol izrekel zdravico navzočim gostom, nakar se je ministrski predsednik Vajda Voevod v imenu rumunske-ga naroda poklonil dinastiji. Zahvalil se mu je kralj Karol, ki je poudaril, da je zgodovina gradu Peleša obenem zgo- izredno važnost dovina rumunskega naroda. Svečano je izjavil, da bo neomajno stal na braniku interesov naroda in države. Njegov govor je biil sprejet z dolgotrajnimi ova-cijami. Sinaja, 25. septembra, p. Zaradi obsežnih svečanosti v Sinaji so se posvetovanja zunanjih ministrov Male antante zavlekla in se bodo nadaljevala jutri dopoldne. Na svojem prvem sestanku so ministri Male antante razpravljali o mednarodnem položaju v zvezi z neuspehom londonske gospodarske konference; težkočami razorožitvene konference ter v zvezi s predlogom francoske vlade o kontroli oboroževanja. Razprava se je nanašala tudi na izvedbo gospodarskega načrta Male antante v zvezi z najnovejšimi dogovori med Rimom, Dunajem in Budimpešto. V diplomatskih krogih je napravilo velik vtis dejstvo, da so se včerai po kosilu umaknili jugoslov. in rumunski kralj, rumunski min. predsednik in vsi trije zunanji ministri Male antante v poseben salon, kjer so delj časa razpravljali o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sinajske konference. Snoči je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel v daljših avdijencah rumunskega zunanjega ministra Titulesca in češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Živahne komentarje v diplomatskih krogih je izzvala tudi navzočnost bivšega italijanskega ministra grofa Voipia. Mislijo, da gre za važna vprašanja, nanašajoča se na tesnejše sodelovanje med Italijo in Malo antanto tako na po- Zasedanje Društva narodov Včeraj ie bilo otvorfeno Jesensko zasedanje Društva narodov, za čegar predsednika je bil Izvoljen južno- afriški delegat de Woteir Ženeva, 25. septembra AA. Dopoldne je bila otvorjena 14. skupščina Društva narodov. Med občinstvom, ki je to pot malo-številnejše kakor drugače, sta med drugimi tudi dr. Gobbels in dr. Dollfuss. Dr. Beneš, dr. Jevtič in Titulescu 6o odsotni, ker so na seji sveta Male antante v Sinaji. Francijo zastopajo Paul Boncour, Beren-ger, Hubert in Delbos. Zasedanje je otvoril predsednik Mo-winckel z govorom, v katerem je omenil, da se svetovna javnost manj zanima za vsakdanje delo Društva narodov, čeprav je pomembno, kakor pa. za velike svetovne dogodke. Vzlic iskrenemu prizadevanju se Društvu narodov ni posrečilo popraviti položaja na Daljnem vzhodu, saj moramo celo v Evropi sramotno priznati, da nismo dosegli skoraj nobenega zboljšanja v medsebojnih odnošajih. Govornik je nato navajal vzroke zakaj se je Izjalovilo prvo zasedanje svetovne gospodarske konference v Londonu, in vprašal je ali ne bi bilo bolje, če bi se že prej, predno se je sestalo toliko držav, skušal doseči sporazum med tistimi državami, ki imajo odločilen vpliv na gospodarstvo sveta, če bi se Zedinjene države, Anglija, Nemčija in 'Italija sporazumele o stabilizaciji dolarja, funta in drugih valut, že preden se je sestala londonska konferenca, bi se dal neuspeh preprečiti. Pri tem se je treba tudi vprašati, kakšna bo usoda razorožitvene konference, ker se žail velesile niso prej sporazumele v vseh podrobnostih o programu, ki naj se predloži tej konferenci. Nadalje je Mowinckel v Imenu Norveške čestital velesilam k .podpisu pakta štirih, v katerem vidi velik napredek na poti do velikih mednarodnih sporazumov. Govoreč o Ftanciji in Nemčiji je menil, da so bile najsrečnejše ure Društva narodov, ko sta si Stresemann in Briand segala v roke; iz istega razdoga nas navdaja z upanjem pakt štirih, ki naj bo sredstvo za izravna-nje nesoglasij in za dosego sporazuma, mogoče celo prijateljstva. Ta pakt utezn« pripomoči, da se zopet združi razdeljena Evropa, kjer celo najdražji človeški pridobitvi, svoboda duha in osebna svoboda, nista povsod zajamčeni. Govornik Je ob sklepu ponovno poudarjal potrebo mednarodnega sodelovanja in se spomnil Briandovih besed, da bo tistega dne, ko bodo začeli deco učiti ljubezni do miru in ceniti tudi druge narode, zavladal mir med državami. Vsi prisotni so te besede sprejeli z živahnim ploskanjem, razen nemške delegacije, ki je predsednikov govor sDreiela s hladnim molkom. Nato se je vršila volitev predsednika. Izid je bil nepričakovan. S 30 glasovi proti 20, ki jih je dobil mehiški delegat Najera od 53 glasovalcev, je bil izvoljen delegat Južne Afrike de Woter. Diminijoni in skandinavske države so se namreč v poslednjem trenutku odločile za južnoafriškega kandidata. De Woter se je zadnje mesece posebno odlikoval s svojimi govori zoper japonsko intervencijo v Mandžuriji. Ob prevzemu predsedniškega mesta se je na kratko zahvalil za zauipanje in iziavii da bo nepristranski. Nato je skiupšči.na določila dnevni red in sklenila ustanoviti pet odborov, ki so se popoldne sestali, da Izvolijo svoje predsed- nike, dočim se Je skupščina sestala ob 17.30 k volitvi svojih podpredsednikov. Sedanjega zasedanja Društva narodov se udeležujejo zastopniki 53 držav. V 2e- , nevo je prispelo dosedaj 400 novinarjev. Italijansko-francoski ^ sporazum o razorožitvi Pariz, 25. septembra AA. Listi posvečajo pozornost predvsem položaju v ženevi. »Petit Journal« smatra, da za sedaj Se ni mogoče reči, kdaj se bodo pričele velike politične razprave, ker bo nekaj dni zanimanje v ženevi zbranih državnikov osredotočeno na medsebojne razgovore. Navzlic temu pa splošno smatrajo, da mora v ženevi priti do javne razprave o velikih sodobnih vprašanjih in da bo morala vsaka država zavzeti svoje stališče in prevzeti tudi primerno odgovornost. j,Le Matin« opozarja na važnost dejstva, da je v ženevo prispel italijanski državni podtajnik Suvich, ki ni član italijanske delegacije. Pri?31 je torej v ženevo v posebni misiji. Poučeni krogi spravljajo njegov prihod v ženevo v zvezo z r&zoro-žitvenim vprašanjem, ker ni izključeno, da želi italijanska vlada s posredovanjem Su-vicha doseči predhodni sporazum s Francijo o tej zadevi. Angleški zunanji minister Simon je zelo optimističen glede končnega izida razorožitvene konference. Po sestanku z avstrijskim zvezrim kancelarjem Dollfus-som je Simon sprejel novinarje in jim Izrazil upanje, da bo v najkrajšem času podpisana konvencija o razorožitvi. To nado opravičuje naiveč dejstvo, da je doSlo med Francijo ln Italijo do popolnega sporazn-ma glede razorožitve. Pogajanja med obema državama so sicer glede nekaterih postranskih vprašanj še vedno v teku, kaže pa, da se bedo tudi ta končala z uspehom. Na drugi strani je treba pribiti, da želi tudi Nemčija, naj bi se čim prej sklenila splošna konvencija o razorožitvi. Ukinitev plač poslancem v Avstriji Dunaj, 25. septembra, d. Kot poslednji akt proti parlamentarizmu v Avstriji sta prejeli danes predsedništvi parlamenta in zveznega sveta opozorilo vlade, naj 1. oktobra ne izplačata več dijet poslancem in članom zveznega sveta. S tem je avstrijski parlament prenehal tudi formalno obstojati. Vesti listov, da je bil Oton Habsburški izvoljen v treh spodnje-av«trijskih občinah za častnega občana, za kar jim ie poslal pismene zahvale, so oblasti zaplenile. Poučeni krogi trdijo, da se to ni zgodilo morda zaradi protimonarhi«tičnih razlogov, tpmveč. ker želi vlada, da bi na videz ohranila objektivnost in politično nepri-stranost. Bojkot nemške trgovine v Ameriki Washington, 25. septembra č. Predsednik ameriške de'j.vske zveze William Green je izjavil, da bo na delavskem kongresu, ki se bo vršil 2 oktobra, bržkone sklenjen bojkot nemške trgovine, ker je hitlerjevski režim n^liio uničil delavski sindikalni pokret v Nemčiji. litičnem, kakor tudi na gospodarskem in finančnem polju. Kralj Aleksander — maršal rumunske vojske • Sinaja, 25. septembra, d. Rumunski kralj Karol je imenoval Nj. Vel. kralja Aleksandra za maršala rumunske vojske. Prav tako je odlikoval jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Bogoljuba Jevtiča z najvišjim rumunskim odlikovanjem z lento za zvesto službo. O čem razpravljajo ministri Bukareita, 25. sept. d. Vsi rumunski listi ■posvečajo obširne članke konferenci Male antante. List »Lupta< poudarja miroljubne namene zunanjih ministrov Male antan te, pri čemer imenuje zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča personifikacijo pacifiz-ma jugoslovenskega naroda ter poudarja njegove nesporne zasluge za zagotovitev miru v Evropi, kakor tudi njegovo zgodovinsko vlogo pri ustvaritvi novega statuta Male antante. List >Dimineata« pravi, da se Ima konferenci Male antante poleg vprašanj gospodarskega značaja razpravljati tudi vprašanje sodelovanja držav Male antante v Srednji Evropi, pri čemer bo na Izzivalne manifestacije Budimpešte in Berlina odločno odgovorila tako z afirmiranjem svoje moči, kakor tudi s stremljenjem po zagotovitvi spilošnega miru. »Adeverul« poroča, da se bo na letošnjem sestanku Male antante obravnavalo veliko število političnih ln gospodarskih vprašanj, ki so zaradi preglednosti razdeljena v pet skupin, kar omogeča njihovo metodično obravnavanje. V prvo skupino spadajo vsa vprašanja, ki so v zvezi z razorožitveno konferenco e posebnim ozirom na zadržanje Nemčije. Zlasti se naglaša, da se bo konferenca ba-vdla izčrpno z zunanjo politiko Nemčije, ne da ibi se spuščala v proučevanje nemškega notranjega položaja. V drugo skupino spadajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na Srednjo Evropo v zvezi z zbližan jem Francije in Italije in s posebnim oziroai na položaj v Avstriji. V tretjo skupino spadajo vsa vprašanja, ki se bodo razpravljala na sedanjem zasedanju Društva narodov, da bi mogel češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, sedanji zastopnik Male antante v svetu Društva narodov, zavzeti avtorizirano stališče vseh treh zaveznikov. V četrto skupino spadajo problemi, ki 6e tičejo Balkana s posebnim ozirom na omi-ljenje napetosti, ki se je pokazalo med Francijo in Italijo po podpisu pakta štirih, kakor tudi z ozirom na započeto posredovalno akcijo Turčije. Veruje se v možnost akcije za sklenitev balkanske pogodbe v locarnskem duhu, ki so Jo Turki v zadnjem času že večkrat predlagali. Peto skupino predstavlja Izmenjava na-ziranj v zvezi s paktom o nenapadanju, ki je bil sklenjen z Rusijo in sploh glede na odnošaje držav Male antante do Rusije. Na poslednji seji zunanjih ministrov Male antante se bo govorilo tudi o gospodarskih vprašanjih. Francoski komentarji ~ Pariz, 25. septembra s. Po vesteh popoldanskih listov bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš potoval kot zastopnik Male antante v Rim. Dr. Beneš je bil na konferenci v Sinaji določen, da stopi v imenu Male antante v razgovore z Musso-linijem in tudi z Vatikanom. Glede gospodarskega dela konference v Sinaji poroča >Agence Economique et Financiere«, da si bodo države Male antante prizadevale izdelati gospodarski načrt, ki 6e mu bodo lahko pridružile tudi ostale podunavske države in od katerega si obetajo znatno izboljšanje sedanjega položaja. >Temps« piše v svojem uvodniku, da sta ohranitev pogodb in razorožitev, ki se mora podrediti popolni varnosti vprašanji, glede katerih Mala antanta ne bo pristala na noben kompromis. če bo vztrajala pri tem stališču, bo vedno edina s politiko Francije. Ameriška valutna politika Borba za inflacijo ln proti njej v Zedinjenih državah — Važna konferenca v Beli hiši VVashlngton, 25. sept AA. V Beli hiSi Je bila včeraj važna konferenca članov vlade finančnih ln gospodarskih svetovalcev predsednika Roosevelta, na kateri so razpravljali o smernicah denarstvene politike Zedinjenih držav. Vladi gre za to, da se najde možnost za preprečenje inflacije in da bi vlada dala farmarjem in poslovnim ljudem možnost velikih kreditov s strani vlade. Kreditov naj bi bile deležne tudi zasebne banke. Roosevelt je mnenja, da so banke po večini zdrave, a ne razpolagajo z zadostnimi krediti. Roosevelt pozorno spremlja denar-stveno politiko evropskih držav. Poslal je n. pr. v Anglijo svojega posebnega svetovalca, da prouči tamkajšnje razmere. Svetovale« se Je že vrnil Iz Evrope ln mu je podal dolgo poročilo o svojih opažanjih. Rooseveltov načrt o ekspanziji kreditov pa ni naletel povsod na neomejen pristanek. Tako je izjaviJ republikanski senator Schall, da bodo konzumenti kaj kmalu dokazali, da je obnovitveni akciji uspelo le povišati cene za 10 do 40%, delavci pa so dobili od nje le malenkostne koristi. Statistika kaže, da je produkcija ob koncu av-ousta in v začetku septembra v splošnem padala v nasprotju z nagiim naraščanjem prejšnje mesece, res pa je, da je v mesecib juliju in avgustu znatno padla nezaposlenost. Nasprotniki inflacije se zde pomirjeni, ker je Roosevelt izrazil željo, da bi se za eedaj tiskali novi bankovci, vendar pa niso pristaši inflacije nič manj mnogoštevilni. Včeraj je bilo v vsej državi mnogo govo- rov za obe tezi o Inflaciji. Eal so nagla-Sali, da inflacija prav nič ne bo popravila nepravične razdelitve premoženja v Zedinjenih državah, kjer razpolagajo štirje odstotki prebivalstva s štirimi petinami vse. ga narodnega premoženja, drugi pa so nasprotno ugotavljali, da je polom obnovitvene akcije dovršeno dejstvo in da je danes edino sredstvo za rešitev položaja inflacija. V novejšem času je nastala v Zedinjenih državah še nove teorija, ki se zavzema za tako imenovani >commodity dolar«, to Je za dolar, ki ne bi temeljil na zlatu, temveč na indeksu cen in bi se izpreminjal vzporedno z nihanjem cen. Zdi se pa, da državna zakladnica ni ravno preveč navdušena za takšno rešitev, in zato tudi ni verjetno," da bi nanjo pristala. Pripomniti je treba, da je večina kongresa za inflacijo. Senat bo prav gotovo pritisnil na vlado, ko se sestane meseca januarja, in to je nov razlog za Roosevelta. da se hitro odiloči. Pričakovati je, da se bo inflacijska težnja po volitvah 1934 še okrepila. Takrat bo treba voliti tretjino senatorjev in vso reprezentačno zbornico. Poljedelski volilci so pa odločno za inflacijo, od katere pričakujejo, da bo zasula vrzel, ki zija med cenami na drobno in produkcijskimi cenami. Detroit, 25. sept. AA. V Fordovih tovarnah je bilo te dni vpeljano 32 urno delo na teden. Ta ukrep smatrajo kot izzivanje vlade. Kakor znano, Ford noče podpisati Rooseveltove uredbe o delovnem času, po kateri naj znaša delo v avtomobilskih tovarnah 35 ur na teden. Nova napetost na Daljnem vzhodu Angleški tisk računa z možnostjo oboroženega spopada med Rusijo In Mandžurijo Moskva, 25. septembra, s. Po časopisnih vesteh iz Harbina,»so mandžureke oblasti aretirale štiri višje sovetske nameščence vzhodnokitaiske železnice. Sovjetska vlada je zaradi teea poslala nov protest v Tokio. London, 25. septembra. AA. Aretacija sovjetskih funkcionarjev po mandžurskih oblasteh in energični odgovor moskovsKe vlade sta zopet obrnila pozornost angleške iavnosti na napetost na Daljnem vzhodu. Tako računa »Dailv Telegraph« v svojem uvodniku celo z možnostjo oboroženega spora. Najprej ugotavlja, da si je Rusija, ker si je z velikim diplomatskim uspehom zavarovala evoie meie od Baltika pa do osrednje Azije, olajšala položai na Daljnem vzhodu. Vendar list še ne račina z možnostjo takojšnjih komplikacij, ker bližajoča se zima v Sibiriji skoraj docela onemogoča vojaške operacije. Vzlic temu ni položaj nič mani napet in se čim dalje bolj slabša, ker ni pričakovati, da bi Japonska v sedanjem duhovnem razpoloženju ne reagirala na komaj prikrite grožnje sovjetskega tieka. Ker je Japonca vtaknila velikanske vsote denarja v vojaške operacije in za vojne priprave, ii grozi neposredni gospodarski in denarstveni polom, piše socialistični gospodarstvenik Francis Williams v listu »Daily Heraldu« Avtor analizira podrobno položaj, v katerem se nahaia Japonska, in omenja, da je finančni minister Takakaši pred kratkim zaman opozoril vojaško stranko na nevarnosti, ki groze Japonski zaradi njene vojaške politike. Japonska je sicer znala korenito izrabiti politiko sistematskega razvrednotavanja jena, zato je pa na drugi strani tudi narasel primanjkljaj v njenem državnem proračunu. Člankair misli, da bo znašal ta primanjkljaj v prihodnjem proračunskem letu naimani milijardo jenov. Vatikan išče zveze z Rusijo Vatikan, 25. septembra. AA. V tukajšnjih krogih ne izključujejo možnosti obnove normalnih odnošajev med Sv. stolico in sovjetsko Rusijo- V vat;kanskih krogih namreč izjavljajo, da Sv. stolica nikoli ni hotela posegati v ustavna vprašanja tujih držav jn da zato tudi ustava sovjetske Rusije ne bi mogla biti nikaka ovira za sklenitev konkordata pod pogojem, da sovjetska Rusija prizna svobodo verskega izpovedovanja, dočim bi Vatikan duhovščini priporočil, naj se vzdrži slehernega poseganja v politične zadeve države. Odhod turških ministrov iz Sofije Sofija, 25. septembra AA. Po podpisu, oziroma podaljšanju pakta o nevtralnosti in arbitraži med Turčijo in Bolgarsko iz 1. 1929. v. nadaljnjih pet let. so turški ministri odpotovali iz Bolgarske v Turčijo preko Varne, kjer so se vkrcali na turško križarko »Javus«. Od gostov se je poslovil predsednik bolgarske vlade MuSanov. Politika čeških Nemcev Protidržavni pokret pod .^ev^j«. Nemčije - Nemški narodni svet - Ukrepi csi. viaoe njegovo ovaduštvo doseglo vrhunec, po prevratu pa je Titta izgubil svoj vpliv m se je zadovoljil z vlogo germanskega mu-čenika Na mesto nekdanjega Volksrata, ki je moral v novih razmerah prenehati H — Praga, 22. septembra. Nemci v Češkoslovaški so kot neposredni sosedje pod stalnim in jakim^ vplivom političnega življenja v Nemčiji, zato ie zanje sedanja doba čas silnih političnih razburjenj. Vlada je moraia vzeti ostrejše merilo za razne pojave v nemških strankah, ki jim doslej velikodušno in prizanesljivo ni posvečala ravno stroge pažnje. Meje so sedaj bolj skrbno zastražene, domači in tuji hitlerjevski agitatorji odeduhi in izzivači morajo odgovarjati pred zakonom za svoje hujskasko početje Malo pozno se je Csl. spomnila na nevarnost, ki preti državi z one strani nemške meje, vendar ima pri svojih strožjih ukrepih zoper hitlerjevske udarnike moralno podporo mednarodnega sveta. Prej so Nemci složno zakričali o zatiranju, kadar je moral kak nemški prenapeti občutiti silo zakona, zdaj pa je ves svet proti metodam tretjega carstva, zato jadikovanja ne najdejo več dobrohotnega odmeva v svetu. V zadnjem času je csl. vlada odrekla potrditev nekoliko narod-no-socialističnim županom, pozorno pa zasleduje tudi pisanje hitlerjevskih listov. Ustavila je glavno glasilo hitlerjevske stranke na češkoslovaškem »Der Tag«, izhajajoče v Ustju na Labi: takisto je ustavila list enake smeri v 2atcu in madžarskih nacionalcev »Pragai Magvar Hirlap«, ki je trobil v rog nemških šovinistov. Nemške stranke na Češkoslovaškem so v političnem pogledu silno razcepljene. Poskusi za ustvaritev enotne fronte ali vsaj enotnega organa so se doslej vedno ponesrečili. Do 1. 1926. je vse Nemce združeval enoten odpor proti državi, zadnjih sedem let pa so Nemci razcepljeni na dve struji. Eni so aktivisti, ki priznavajo državo in sodelujejo v javnem življenju; v vladi imajo dva ministra, v državni upravi pa mnogo važnih visokih mest, tako da je njihov vpliv na državno politiko mnogo večji, nego se običajno ceni. Druga stranka pa je v ogorčeni opo-7'ciji proti državi ter vsemu, kar je žnjo v zvezi. Širši javnosti morda ni znano, da je nemškemu gibanju kljukastega križa tekla zibelka v Ustju na Labi. Tu se ie ASoz,ial - Demokrat« zahteva, nai se na procesu v Leipzigu zasliši tudi Stroch. Agrarna reforma^ pred haaškim razsodiščem Med našo kraljevino in velesilami je bil 1. 1930. v Parizu sklenjen dogovor glede likvidacije agrarne reforme na veleposest-vih inozemskih državljanov. Sličen dogovor sta takrat sklenili tudi Češkoslovaška republika in kralj. Rumunija. V zvezi z odločbami trianonske pogodbe je bilo_ madžarskim državljanom, ki imajo v nasi državi zemljišča spadajoča pod agrarno reformo, priznana pravica pritožbe na mešano mednarodno razsodišče, ako bi ospora-vali zakonitost posameznih odlokov-naših agrarnih oblasti. Razsodišče sestavlja pet članov: predsednik, po en delegat Jugoslavije in Madžarske ter dva prisednika, ki iih določi stalno mednarodno sodisče v Haagu. Sedež razsodišča je v Haagu, vendar sme predsednik odrediti, da se vr5e raznrave tudi kje drugje. Letošr!~ jesen so se vršile razprave v Švici ir er v ljubkem francoskem mestecu N -hatel ob jezeru istega imena. Razprave so se pričele v sredo. 19. t. m v posvetovalnici mestnega magistrata. L de-ležba je zelo mnogobrojna, ker se niso sestali samo člani razsodišča, marveč tudi mnogo drugih oseb. ki so na stvari prizadete. Senatu je predsedoval Švicar g. Henrik Schreiber, po poklicu diplomat, kot prisedniki pa sq sodelovali prof. dr. Aran-djelovič (Jugoslavija), pl. Tomscany (Madžarska). van Hamel (Holandska) in Ham-merich (Danska). Našo državo je zastopal bivši minister in predsednik kasacijskega sodišča dr. Subotič. Madžarska je pa poslala dr. Gajzaga, ki mu je dodeljenih več ekspertov in tajnikov. Razen teh funkcionarjev pa so se udeleževali razprav kot tožena stranka zastopniki agrarnega fon- V pariškem sporazumu iz 1. 1930- 5e kakor znano, dogovorjeno, da se bodo vse odškodnine, ki bi jih mešano razsodišče ori*odilo tožnikom, izplačale iz 'agrarnega fonda A, ki mu je bil priznan značaj samostojne pravne osebe. Ta fond se nabira iz prispevkov posameznih držav; nasa država n pr plača v ta fond letno 1 milijon zlatih kron, in sicer do 1. 1944., T*"e.ie do ,eta 1967 pa bo plačevala po 1.672.672 zlatih kron vsako leto. Sme si pa odtegniti od te letne kvote za vsak oral zemljišča, ki ga ousti madžarskim državljanom, po 387 zlatih kron. . Med prvimi razpravami je prišla te"os na dnevni red tudi zadeva, ki zanima zlasti našo javnost. Takoj prvi dan se je namreč obravnavala tožba dedičev pokojnega dr. Alfreda \Vindischgratza, bivšega predsednika avstriiske gosposke zbornice. Dediče je zastopal ljubljanski odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, ki se ie osebno udeležil razprave Gre za graščino Rogatec pn Rogaški Slatini. Ker ie upanje, da se bo spor poravnal izvensodno, ie bila razprava s sklepom mednarodnega ratzeodišča preložena na prihodnje zasedanje, ako ne pride poprej do sporazuma. Peki proti maksimiranju krušnih cen Beograd, 25. septembra, p. Že dva dni zaseda v prostorih Obrtniškega doma konferenca zastopnikov pekovskih zadrug iz vse države. Na konferenci razpravljajo o težkočah, ki so se za to obrtno panogo pojavile v zvezi z izvajanjem novega obrt nega zakona. Zlasti se peki upirajy maksi miranju cen po upravnih oblastih, ceš da se maksimiranje vrši, ne da bi se poprej natančno proučili režijski stroski. Peki poudarjajo, da niti eden ne zasluzi 10 odstotkov, kaj šele več. V ostalem so se peki izjavili za to, da bi se pekel kruh brez razlike na kvaliteto po enotni ceni 4 L>m, zato pa bi bila teža različna. V tem smislu je bila tudi sprejeta resolucija, ki bo predložena merodajnim oblastem. Kandidatna lista nacionalnega delavstva Za volitve v Delavsko zbornico |e v imenu nacionalno zavednega delavstva vložila kandidatno listo Narodna strokovna zveza gar Kranj; 43. Jezernik Franc, ključavni . T* i! X . a a acam T urlvilr Hplflvee Kakor smo že poročali, bodo za volitve v Delavsko zbornico vložene tri liste: nacionalna, marksistična in klerikalna. Listo nacionalnega delavstva je vložila Narodna strokovna zveza; na njej so reprezentirani vsi delavci, ki hočejo, da postane Delavska zbornica resnična boriteljica za socialne zahteve vsega delavstva in ob enem oporišče zdrave nacionalne politike. Kandidati so preizkušeni socialni in nacionalni delavci. V naši državi, ki je še le v početku industrializacije, je se posebno treba, da se delavstvo ne izloči iz velike vsedržavne nacionalne fronte, ker le potem bo delavsko vorašanje postalo eno glavnih nacionalnih in državnih vprašanj. Kandidatna lista nacionalnega delavstva je naslednja: Kandidati: 1. Juvan Rudolf, socijalni referent, Ljubljana; 2. Bajt Anton, uradnik OUZD, Maribor; 3. Dr. Bohinjec Joža, ravnatelj OUZD, Ljubljana; 4. Štruc Jakob rudar, Trbovlje: 5. Kralj Franc, kovinar, Jesenice; 6. Kosem Dragotin, strojni stavec, Ljubljana; 7. Nadižar Ignac, ključavničar, Litija; 8. Galjot Simon, zidar, Ljubljana; 9. Derča Ivan, tkalni mojster, Kranj; 10. Choc Janko, tkalec, Maribor: 11. Kravos Vladimir, strokovni tajnik, Ljubljana; 12. Korene Anton, natakar, Ljubljana: 13. Kotnik Ivan, mizar. Št Pavel: 14. Mrov-Ije Delfin, čevljarski pomočnik, Ziri; 15. Pregl Leopold, ključavničar, Maribor; 16. Sedlar Vinko, rudar, Zagorje o. S.; 17. Knez Drago, rudar, Hudajama; 18. Kavčič Tomaž, žimoprejec. Stražišče; 19. Flis Ivan, rudar, Trbovlje; 20. Petrič Franja, gospodinjska pomočnica, Ljubljana: 21. Blažek Anton, uradnik, Ptuj: 22. Terkuč Edvard, sprevodnik E02. Ljubljana; 23. Cikulnik Jurij, vratar, Guštanj: 24. Šimenc Franc, delavec, Kamnik: 25. Brilej Miha, rudar, Senovo; 26. Gerbec Bogomil, klepar, Ljubljana; 27. Avsenik Ivan, kovinar, Jesenice; 28. Levstek Anton, strojnik, Trbovlje: 29. šober Anton, dninar, Ribnica; 30. Stibilj Josip, ključavničar, Maribor: 31. Kratochvil Stanko, delavec, Ljubljana; 32. Strniša Franc, delavec. Litija; 33. Šmalc Ivan. bolničar, Ljubljana: 34. Globočnik Andrej, kovinar, Jesenice: 35. Župe-vc Alojzij, dninar. Rogaška Slatina; 36. Draksler Ivan, rudar, Hrastnik: 37. Malin Josip, livar, Ljubljana: 38. Vlahovič Vilibald, strojni stavec, Ljubljana: 39. Žulovec Jakob, stroinik, Vevče; 40. Fras Karol. delavec. Maribor: 41. Muzga Mici, predilka, Litija; 42. Štalekar Ivan, stru- čar Tržič; 44. Česen Ludvik, delavec, Stražišče; 45. Humar Vinko, zidar, Ljubljana; 46. Derča Franc, mojster. Št. Pavel; 47 Slabnik Ivan, zidar, Guštanj; 4S. Bren-ce Franc, Žagar, Logatec; 49. Flis Karol. rudar. Trbovlje in 50. Vistaler Marija, tkalka, Maribor. Namestniki: 1. Beribak Štefan, šofer, Maribor; 2. Odar Janez, mizar. Bohinjska Bistrica; 3. Špende Ivan, kopač, Hudajama; 4. Lah Jakob, delavec, Ptuj; 5. Perčič Matija, zidar, Ljubljana; 6. Sattler Ivan, strugar, Ljubljana; 7. Babič Milan, strelni mojster. Loke pri Zagorju; 8. Benedetič Jože, delavec, Ljubljana; 9. Jesenšek Anton, rudniški mizar, Zagorje; 10. Jelenič Ivan. strojni delavec, Maribor; 11. Stržinar Josip, sprevodnik EC2, Ljubljana; 12. Vav-potič Joško, dohodarski uslužbenec, Ljubljana; 13. Končnik Matija, delavec, Kamnik; 14. Guček Miroslav, strojnik, Senovo;' 15. Jager Ivan, steklar, Hrastnik; 16. Košmerlj Franjo, delavec tobačne tovarne, Ljubljana; 17. Bregant Jernej, tovarniški delavec, Jesenice; 18. Kastelic Marija, delavka, Litija; 19. Turk Franc, strojnik, Št. Pavel; 20. Mahne Avgust, delavec, Maribor; 21. Dobrajc Ju#šj, mizar, Ro«aška Slatina; 22. Fekonja Jože, zidar, Ljubljana; 23. Grabnar Vinko, rudar, Trbovlje; 24. Luznar Franc, dimnikarski pomočnik, Ljubljana: 25. Holy Zdenko, monter, Kranj; 26. Gliha Franc, strojni oblikovalec, Ljubljana; 27. Bučar Jakob, delavec, Litija; 28. Stupnikar Jože, rudar, Zagorje ob S.; 29. Šteblaj Franjo, bolničar, Ljubljana; 30. Kranjc Franjo, tkalec, Maribor; 31. Drnovšek Drago, rudar, Loke; 32. Markovič Ivan, kovinar, Jesenice; 33.' Bogataj Anton, čevljarski pomočnik, Žiri: 34. Lukanc Emilija, tkalka, Št. Pavel; 35. Ključarič Ivan, delavec, Trbovlje; 36. Vižintin Franc, zidar, Ljubljana; 37. Ga-šperlin Lojze, delavec, Kranj; 38. Fink Alojz, rudar, Loke; 39. Rabzelj Julijana, gospodinjska pomočnica, Ljubljana; 40. Divjak Ivan. delavec, Sladki vrh; 41. Goznikar Alojz, rudar, Hudajama; 42. Končar Franc, preddelavec, Litija; 43. Dejak Rudi, livar, Ljubljana; 44. Mandelj Jožefa, preddelavka, Litija; 45. Lavsegar Rado, kovinar, Jesenice: 46. Mrzel j Franc, kopač, Trbovlje; 47. Jakončič Karol. zidar, Ljubljana; 48. Juh Franc, dimnikarski pomočnik, Ljubljana: 49. Fink Etbin, delavec, Vevče, in 50. Čuperla Josip, de-1 lavec, Ljubljana. Homatije na Kubi Newyork, 25. septembra, č. Kakor se zdi, se pripravlja skupna vojaška intervencija Amerike in Anglije na Kubi. V havansko luko je priplula lahka angleška križarka. Stavka delavcev na sladkornih plantažah se čim dalje bolj širi in postaja položaj ved no resnejši. Havana. 25. septembra. AA. Ker se položaj v Havani še ni razčistil, je notranji minister do\olil neomejeno novačenje med dijaki in drugimi pristaši vlade, da se sestavi revolucionarna gasda, ki bo podpirala redne čete. Polkovnika Blaža Fernandeza vladne čete še vedno oblegajo, vendar pa pričakujejo, da se bodo uporniki kmalu vdali, ker je njegov sin, ki so ga vladne čete ujele, obljubil, da bo pri svojem očetu dosegel predajo. ... . Zdi se, da bodo dijaki, ki so prej odločno odklanjali vsak predlog za sestavo koncentracijske vlade, vendarle pristali nanjo, toda z nekaterimi pogoji. Med drugim bodo zlasti zahtevali program minimalnih reform in ohranitev San Martina na čelu vlade. Medtem nadaljuje San Martin pogajanja z opozicijo._ Bivši bolgarski krali na Madžarskem Budimpešta, 25. septembra n. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je prispel v kopališče LiUafurod, kjer ostane osem dni. Udeležil se je lova, na katerem je bil tudi bivši madžarski ministrski predsednik Be-thlen. Socialistična zmaea v Curihu Curih, 25. septembra č. Včeraj so se vršile volitve v mestni občinski svet in mestni parlament. Zmagali so socialni demokrati, ki so dobili v obeh korporacijah absolutno večino. Spremembe v sodni službi Beograd, 25. septembra, p. V višjo stopnjo sta napredovala sodnika sreskega sodišča Viktor Durini v Novem mestu in Metod Komotar v Murski Soboti. Za vodje zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani sta postavljena pisarniska otici-jala Miha Tavzes, dosedaj pri okrožnem sodišču v Ljubljani in Leopold Primožič, dosedaj pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Za sodnika okrožnega sodisca v Ljubljani sta postavljena dr. Josip Senk in dr. Vlado Rupnik, dosedaj sodnika sreskega sodišča v Ljubljani. Premeščeni so na lastno prošnjo sodniki sreskega sodisca Lju-devit Batist iz Ljubljane v Škofjo Loko, Fran Orožen iz Sevnice v Celje. Fran Ver-bič iz Brežic v Škof jo Loko, Josip Černe iz Mokronoga v Ljubljano in Fran blabe iz Radovljice v Mokronog. Iz zdravstvene službe Beograd, 25. septembra p. Premeščen je iz duševne bolnice v Kovinu v splošno bolnico v Ljubljani uradniški pripravnik St. Drašler. Ban dr. Marušic v poplavljenih krajih Včeraj popoldne se je ban g. dr. Maru-šič odpeljal v poplavljene kraje na Notranjskem in Dolenjskem. Posetil je Cerknico Vel. Lašče, Sodražico, Ribnico in Dobrepolje. Na potu po kočevskem srezu ca je spremljal kočevski sreski načelnik g Platzer, v vseh krajih pa so mu župani, občinski odborniki in drugi poročali o povzročeni škodi, tako župani Hočevar v Velikih Laščah, Ivane v Sodražici, Klun v Ribnici itd. Član banovinskega sveta za kočevski srez Ivan Arko ml. je zlasti opozoril na silno nesrečo, ki je zadela Struge in pahnila tamošnje prebivalstvo v najhujšo bedo. Enako so možje, ki so sprejeli bana v Dobrepoljah, s posebnim sočutjem opisovali stružansko katastrofo. Gospod ban je obljubil svojo pomoč m dal za poplavi j ence v Strugi 5000 Dm. Poškodbe v Trbovljah Trbovlje, 25. septembra. Deževje je napravilo veliko škodo tudi v trboveljski dolini. Hudi nalivi so predvsem poškodovali ceste in pota, ki kažejo na mnogih mestih pravcata gola rebra. Se več škode pa je napravila razdivjana lr-boveljščica, ki je trgala zemljo in lomila obrežne škarpe. Tako n. pr. je zrušila betonsko škarpo v dolžini kakih 20 m v ve to streho, ki je vezala obe poslopji. Zgorelo ji je nekaj drv. Pri gašenju je dobil Serdmsek večje opekline po hrbtu in rokah. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Splošno se domneva, da je moral kdo vreči v gospodarsko poslopje gorečo vžigalico ali pa ogorek od cigarete, ker je poslopje stalo v bližini občinske ceste, ki je zelo prometna. S požigom so si omogočili vlom Novo mesto, 23. septembra Novomcščanom in okoličanom dobro znani Ra^ež. ki stoji kakih 40 minut oa našega mesta, j* pred dnem doživel kcj nenavaden dogodek. Predmet tega dogodka ie bil micvit posestnik in mlinar H rova t Franc, ki poseduje vzorno urejeno posestvo in dve hiši. V eni zadnjih noči je v vasi nastalo veliko vpitje in čuli so se klici: »Gori!« Ognjeni jeziki so zajeli drugo Hro-vatovo hišo, ki ni imela stanovalcev. Gospodar, ki je med tem zapustil svoje stanovanje in hitel z družino gasit nekaj sto metrov oddaljeno gorečo hišo, je v razburjenosti pustil svoje stanovanje brez nadzorstva. Pretkani požigalci, ki so računa.i s tem, da se bo gospodar odstranil iz svojega stanovanja in šel gasit svojo drugo gorečo hišo, so v tem času vdrli v njegovo stanovanje. Odnesli so nekaj gotovine, po-likem ovinku, ki ga napravi ob novi cesti, brali več hranilnih knjižic, neke važne li-za staro bolnico pa je zrušila škarpo v stine in spisek dolžnikov, Nov docent tehniške fakultete Beograd, 25. septembra p. S kraljevim ukazom je imenovan za docenta tehnične fakultete v Ljubljani inž. Anton Kunelj, profesor srednje tehniške bole v Ljubljani. Nov proces proti liškim »vstašem« Gospič, 25. septembra n. Danes se je pričel proces proti peti skupini tako zva-nih liških vstašev. Obtoženih je 12 oseb, ker so tihotapili orožje iz Zadra ali pa so vedeli za vstaško akcijo in jo niso pravočasno prfjavili oblastvom. Avtomobil usmrtil slovenskega delavca v Zagrebu Zagreb, 25. septembra n. Ponoči je avtomobil šoferja Dragotina Kurza povozil do smrti na Ksaverjevi cesti delavca Lud-vska Inkreta iz Zibike pri Ptuju. Policija je uvedla pre.skavo, da ugotovi krivdo. Nemško vohunstvo v Aneliii London, 25. septembra n. V Borwicku se je spustil nemški balon, pri čemer so bili ranjeni vsi trije njegovi potniki. Balon je bil od preteklega tedna v zraku ter je startal v DUsseldorfu. Zadrževal se je neprestano nad Severnim morjem. Policij« je njegove potnike aretirala, ker niso imeli predpisanih listin. »Daily Express« trdi. da gre za vohune, ker je balon plul nad kraji, kjer so se nedavno vršili angleški zračni manevri. dolžini 4 m. Poleg tega so raztrgani in razriti mnogi kanali. Tudi v Beričevem je odneslo cesto Beričevo, 25. septembra. Tudi v prijaznem Beričevem, kamor se Ljubljančani tako radi peljejo z avto-Dusi na izlet v priljubljeno Gradovo gostilno, so doživeli majhno poplavo. Silno narasla Kamniška Bistrica jim je raztrgala na levem in desnem bregu pri mostu okrog 75 m ceste in je svoje razdiralno delo opravila tako temljito, da je nemogoč vsak promet z vozovi in avtomobili in da tudi otroci ne morejo v šolo. Ogenj je uničil dve domačiji Ptuj, 25. septembra. V zadnjem času so vedno bolj pogosti požari na Dravskem polju. V četrtek okoli 5. zjutraj je na doslej nepojasnjen način nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Franca Serdinška pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in naglo prešel na stanovanjsko poslopje, ki je bilo pod enim krovom. Obe skupni zgradbi sta bili kriti s slamo in leseni. Ogenj je prva zapazila gospodinja Marija, ki je iz spanja zbudila tudi svojega moža. Napol oblečena sta se lotila reševanja živine. V hlevu je spal tudi njun sin Ivan. ki je bil zaklenjen od zunaj. Tudi njega so še pravočasno rešili. Ogenj je upepelil do tal gospodarsko poslopje. kolarnico in svinjske hleve, Tazen tega pa še 150 metrskih stotov sena, 60 metrskih stotov slame, več vozov in gospo darsko orodje. Zaradi vetra se je ogenj razširil še na gospodarsko poslopje soseda posestnika Baboška Štefana in na stanovanj, poslopje. ki ga ima za užitek Terezija Kozoder-čeva Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, a del stanovanjskega poslopja so ob varovali s tem, da so presekali s slamo kri- Ko so ljudje šli drugo jutro po opravilih na svoje njive, so našli tam raztresenih več Hrovatovih kranilnih knjižic, ki so jih zločinci na svojem nočnem begu zavrgli. Spričo dejstva, da j a bila Hrovatu odnesena lista dolžnikov, se domneva, da storilci niso daleč. Zagoneten umor v Parizu Pariz, 25. septembra. AA. PrejSnjo noč se je po Parizu razširila vest, da so našli odbornika pariške občine, ravnatelja gledališča »Casino de Pariš« in kinematografa »Palače«, Oscarja Duffreina, umorjenega v njegovi pisarni v kinematografu »Palače«. V kinematografu so takoj prekinili predstavo. Novinarjem je policijski uradnik izjavil, da je neki upravnik kinematografa našel Duffreina v njegovi pisarni na tleh. Lobanjo so mu neznani storilci prebili s topim orodjem. Nato so ga pokrili z malo preprogo. Po položaju sodeč ni bilo nobene borbe med direktorjem »Casino de Pariš« in njegovimi napadalci. Bil je na medtu mrtev. Vest o umoru Duffreina je napravila na vso francosko prestolnico globok vtis. O storilcih ni ne duha ne sluha. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved » danes: Spremenljiva oblačnost, vedrejše, izboljšanje vremena. — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodu sistema baroinetrske depresije preko kontinenta, ki je povzročilo poslab šanje vremena z velikim deževjem v Južni Evropi, je sedaj pričel prihajali proti vzho du vi9oki pritisk iz Španije. Zato 90 prišle množine toplejšega zraka z Juga ter se ie pričelo vedriti. Pritisk je v splošnem narasel za 4 do 7 mm, več na jugu in mani na severu, največ pa v južnem Primorjj. Dunajska vremenska napoved za torek: Sem in tja postopno mani oblačno in nekoliko toplejše. Na prizoriščih poplav in razdejanja Vse nase vode se vračajo nazaj v struge — Odkrivajo se velika pustosenja besnega elementa — škode zaenkrat ni mogoče niti približno oceniti - Vedno nove žalostne podrobnosti o tragediji v Strugah Hidrografsko poročilo gradbenega ministrstva Beograd, 25. septembra Hidrotehnični oddelek gradbenega ministrstva je izdal naslednje poročilo: 24. t. m. je bilo v dravski m savski banovini zelo malo dežja. V Ljubljani je bilo padavin 0.1, v Mariboru pa 0.6 mm, tako da so reke začele znatno padati. V drugih banovinah dežja ni bilo. ali pa tako malo, da ni vplivalo na stanje rek. Ze-to je 25. t. m. začela Sava naglo padati; pri Krškem je v 24 urah padla za 4 m 30 cm, pri Zagrebu je Sava dosegla najvišje stanje 24. t. m. ob 1030. in sicer 460 cm, to je za 24 cm več kakor je znašalo doslej najvišje zabeleženo stanje. 23. t. m. ob 7. zjutraj jo bilo stanje Save pri Zagrebu 388 cm, padla je za 72 cm, in ie zmerom naglo pada. Pri kulminaciji Save pri Zagrebu 24. t. ni. je voda udarila čez nasipe na desni obali nizdol od Zagreba, tako da je voda preplavila polje. Ker Sava nad Zagrebom naglo pada, je verjetno, da bodo obrambni nasipi na levem bregu nizdol od Zagreba vzdržali. Dalje od Zagreba Sava rase do Samca ln je pri Sisku v zadnjih 24 urah zrasla za 277, pri Jasenovcu za 227, pri Brodu za 115 in pri Samcu za 52 cm. V spodnjem toku Sava še zmerom pada povprečno za 7 cm v 24 urah pri nizki vodi. Tudi Kolpa je začela padati. V zadnjih 24 urah je pri Karlovcu padla za 118 cm. Stanje vode pri ostalih bosenskih jekah je zelo nizko in počasi še dalje padajo. Zato tudi Sava v spodnjem toku ne bo prestopila bregov. Drava v gornjem toku pada in je pri Mariboru v 24 urah padla za 38 cm, pri Varaždinu je dosegla kulminacijo pri vod- Avtomobili in motociklisti vozijo po poplavljeni Ižanski cesti. Voda sega vozilom do osi. Barju preti hudo pomanjkanje Vode padajo — beda raste. Točno! Na Barju kakor v drugih poplavljenih krajih pritiska pomankanje. Mnogi Barjani kmetovalci so si spomladi, ko so jim bili uničeni prvi nasadi krompirja, koruze in fižola, morali sposoditi do 1000 Din, da so mogli nakupiti novo seme. Zdaj je znova vse unično in ni kaj dati v lonec in še bo okoli 1000 ljudi brez posla. Čim se bo vodovje vrnilo v strugo Ljubljanice, bo komisija ocenila škodo. Popoldne so vode na Barju počasi upadale, izginile pa bodo šele v nekaj dnevih. Glavne ceste, tako Ižanska, cesta v Črno vas in Lipe, cesta na Havptmanico in Pe-ruzzijeva cesta, ki vodi od šole na Ilovico, so še vedno pod vodo. Voda stoji še visoko na Ižanski cesti pri Koslerjevi pristavi, pa tudi pri km 3 voda še vedno dere čez cesto. Reden promet po Ižanski cesti popoldne še ni bil mogoč. Med najpotrebnejše na Barju so do danes razdelili 1500 hlebov kruha in štruc. Ljudje res nimajo niti grižljaja doma. Revščina vlada po vseh hišah. Matere zro obupno v bodočnost. Kaj bo še prinesla zima? V nekaterih hišah voda še vedno stoji. Nanesla je mnogo blata in druge navlake, pospravljanje bo trajalo več dni. Mlekarice iz Črne vasi in Havptmanice so se davi s težavo prerile čez vodo. Mnogi kmetje imajo svoje konje spravljene pri Mokarju. G. Vidmar, gostilničar pri Mo- karju, jim je šel povsod na roko in sam fiomagal pri reševalni akciji. Obč. svetnik van Vrbinc je bil s svojimi požrtvovalnimi gasilci povsod, kjer je bila potreba za reševanje. Cele noči je prečul, da ne bi povodenj zahtevala še večjih žrtev. Skrbni pa so bili tudi ljubljanski gasilci. Pri Lipah je položaj popolnoma neizpre-menjen in tam stoji voda na cesti do 2 m visoko. V nekaterih stanovanjih stoji voda do 1 m visoko. Huda povodenj je zavzela tak obseg, da si ga človek ne more pr&dstavljati, če sam ni obredel vseh poplavljenih krajev. Skoda na Barju znaša gotovo okoli 1 milijon dinarjev. V splošnem je nastopilo na Barju mirnejše življenje. Ljudje so začeli pospravljati stvari, ki jih je voda nanesla. Resig-nirajo, saj se je po Barju te dni odigravalo toliko žalostnih prizorov. Eden izmed mnogih je pripovedoval: »Kaj naj storim? Pomladi sem si sposodil 800 Din. da nakupim novo krompirjevo seme. Šest otrok imam pa nimajo niti skorjice kruha.« Minister dr. Albert Kramer je včeraj dopoldne ponovno obiskal Barje in si ogledal z večjim spremstvom hudo prizadete kraje deloma na vozu, deloma v čolnu. Za prvo pomožno akcijo ljubljanske mestne občine ie med prvimi podporniki poklonil 5000 Cm. Po katastrofi v Celju in Savinjski dolini Cel je, 25. septembra Vode danes še dalje upadajo in bodo morda jutri dosegle že normalno stanje. Podrto brv pri izlivu Sušnice v Savinjo so začeli danes obnavljati. Razdrte ceste za silo posipavajo s kamenjem. Ves dan brne po mestu motorke, ki črpajo vodo iz kleti. Na sresko načelstvo in na mestni magistrat prihajajo poplavljenci prosit pomoči. Mnogim je voda odnesla vse imetje in nimajo niti, da bi si kupili živila. Ko se je sinoči vrnil podban g. dr Pirkmajer z narodnim poslancem g. Ivanom Prekorškom, poveljnikom žandarmerijske-ga polka g. polkovnikom Tartaglio in sre-skim načelnikom g. dr. Vidmarjem iz opu- stošene srednje Savinjske doline (Podvina, Gotovelj, Št. Petra in Polzele) v Celje, se je vršil na sreskem načelstvu razgovor, ki sta se ga udeležila v imenu mestne občine tudi župan g. dr. Goričan in magistratni direktor Šubic. Razgovor se je nanašal na izvršitev najnujnejših del, ki so potrebna za upostavitev prometne zveze med Celjem in Zidanim mostom, in na pomoč najhuje prizadetim poplavljencem. V gimnaziji, kjer je voda zelo poškodovala telovadnico, danes ni bilo pouka. Včeraj okrog 14. je plavalo po Savinji truplo neznanega moškega, ki je utonil v gornjem toku Savinje. Občina Celje-okolica je izdala poziv, v katerem opozarja pre- Vrazov trg v Celju Foto: Pelikan Varstvo proti nalezljivim boleznim po poplavah Higienski zavod v Ljubljani sporoča: Z vseh strani naše ožje domovine prihajajo vesti o katastrofalnih poplavah, ki so zahtevale ogromne materialne in tudi človeške žrtve. Nesrečno prebivalstvo poplavljenih krajev pa poleg tega ogražajo še nalezljive bolezni, ki se pojavljajo običajno po poplavah, predvsem trebušni legar (tifus) in griža. Vodne množine, ki zalijejo naselja, prodirajo v vodnjake, kapnice in druge naprave za preskrbo vode in zanašajo vanje poleg površinske zemske nesnage tudi vsebino straniščnih greznic. V tej se nahajajo običajno kužne kali tifusa in griže, in to predvsem v krajih, kjer se ti bolezni leto za letom pojavljata. Po okuženi vodi se razširita bolezni epi-demično. Da preprečimo pojav teh bolezni, moramo takoj, ko upade in odteče voda, razkužiti vse zalite naprave za preskrbo vode. Higienski zavod je začel akcijo, da se bo razkužitev poplavljenih vodnih objektov pravočasno izvršila in da bodo sanitetna oblastva posvečala največjo pazljivost nalezljivim boleznim v poplavljenih krajih. Prebivalstvo opozarjamo, da pije v poplavljenih krajih le vodo iz nepoplav-Ijenih vodovodnih naprav; če pa je to nemogoče, naj pije le vodo, ki se je prej prekuhala. Ce bi se pa v katerem kraju pojavili .posamezni primeri bolezni, opozarjamo prebivalstvo, da to takoj prijavi sanitetnim oblastvom, ki bodo takoj storila vse potrebno, da se ne bodo širile bolezni dalje. Škoda v poplavljenih krajih je že itak ogromna in naša glavna skrb je, obvarovati prebivalstvo pred nadaljnjimi nepotrebnimi žrtvami. Kapucinski most v Celju dobro uro, preden ga je odnesla Savinja Ostanki porušenega kapucinskega mostu v Celju. (Uoto A., rerissicn, (Jelje.) več krajih pod vodo. Jutri bo mogoč prehod in promet. Zaloški mlini ob Savi so precej trpeli. Povodenj je napravila tokrat okoli Zaloga in Vevč izredno veliko škodo. Poljski pridelki, kolikor jih niso spravili, so uničeni. Pri Zalogu je Sava že močno upadla. Najvišje stanje Ljubljanice pri Fužinah pa je bilo v soboto 2.80 m nad normalo. Porušena celjska stara izollrna bolnica (kolera špital). Iz pokopin so v zadnjem trenutku rešili stanovalce. Foto: A. Perissich Pogled na poplavljeno celjsko ulico. Enako sliko so nudile ostale celjske ulice. Foto; A. Perissich bivalstvo, da zaradi nevarnosti razširjenja kužnih bolezni temeljito očisti in prezrači vse po poplavi prizadete stanovanjske prostore in shrambe, skrbno očedi kuhinjsko in jedilno orodje ter uživa tam, kjer ni vodovoda, le prekuhano vodo odnosno samo kuhana živila. Vsako utemeljeno sumljivo obolenje je treba takoj naznaniti v občinski pisarni na Bregu. Ministrski svet za poplavljence Kr. banska uprava dravske banovine je prejela iz Beograda obvestilo, da je ministrski svet sklenil nakazati kot prvo pomoč za poplavljence 200.000 Din. Minister dr. Srkulj v poplavljenih krajih Beograd, 25. septembra Minister za zgradbe dr. Srkulj je danes odpotoval v poplavljene pokrajine, da na licu mesta izda potrebna navodila zlasti glede obnove porušenih državnih zgradb, mostov itd. Danes se je ustavil v Zagrebu, kjer je popoldne razgledal poplavljeno ozemlje, jutri pa bo odpotoval v dravsko banovino, kjer so povzročile poplave največja opustošenja. nem stanju 290, od Botova pa do izliva pa raste povprečno za 100 cm ob srednjem vodnem stanju. Nevarnosti za večje naraščanje Drave in za poplave ni. Tisa in Dunav imata nizek, vodostaj. Meteorološke številke Ljubljana, 25. septembra Zanimiv! so meteorološki podatki, ki jih je do danes prejel meteorološki zavod v Ljubljani o zadnjih katastrofalnih nalivih. V Ljubljani je vsega skupaj padlo 263.5 mm dežja. Ogromna množina vode: na ozemlju ljubljanske občine, ki meri okroglo 40 km2, je padlo v teh dneh nad 105,400.000 hI dežja. V Loki pri Zidanem mostu pa je padlo v soboto 130 mm dežja, torej še več kakor v Ljubljani, kjer so sobotni nalivi prinesli 120.6 mm dežja. V Škofji Loki je bilo v soboto 82 mm dežja, v Kamniku 132.5 mm, na Vrhniki 90.5 mm in v Trbovljah 94.8 mm. Nalivi so obsegali v glavnem vso Notranjsko, velik del Gorenjske, Gornji grad s Savinjsko dolino, Celje z okolico in še višje, od Celja dalje vse ozemlje do Brežic, Dolenjsko, zla sti ribniško in kočevsko kotlino. Tudi Kolpa je močno narasla. Pri Brodu ob Kolpi je kazal vodostaj do 4 m nad normalo. V nedeljo popoldne, ko je nehalo deževati, so vode takoj začele padati. Sava se je v glavnem že povrnMa v strugo. Ljubljanica je ob izlivu v Savo še vedno razlita po travnikih in njivah. Cesta iz Zaloga proti Lazam je še bila danes popoldne na Kako je pustošila Paka Selo pri Velenju, 25. septembra. Katastrofalna povodenj, ki je enake v tukajšnem okolišu ne pomnijo niti stari ljudje, je zapustila žalostne sledove. Tembolj se je mogla voda pokazati kot strahovit element, ker priteče Paka do nas po zelo ozki dolini in kamenitem strmem terenu. Številne mline in žage, ki so kakor nasejani po ozki soteski, je naval vode več ali manj pokvaril, na več mestih spodkopal in razrušil banovinsko cesto, mostove in vodne jezove razrušil kakor otroške igračke — še celo novo betonirani občinski most pri Skasejevem mlinu se je moral upogniti razdivjanemu elementu! Tudi železniški progi ni prizaneslo in je tekla voda na tem mestu 20 cm visoko čez progo. Najobčutnejši udarec pa je dobil veleposestnik in lesni industrijalec Franc Ska-s a, kateremu je — v kolikor se more v naglici presoditi — odplavila voda čez tisoč komadov hlodov, 50 klafter bukovih cepanic, 1 % vagona celuloznega lesa, 2 vagona rezanega lesa, veliko množino okroglih hrastov, razen tega pa mu je porušilo 4 mostove. Polnojarmensko žago in eno venecijanko je deloma raztrgalo, deloma razsulo, tako da bo stalo mnogo truda in denarja, da se obrat zopet vzpostavi. Akoravno je bilo vse delavstvo na nogah in se — do kolena v vodi — v dežju in veliki nevarnosti borilo proti razbesneli sili, so bili uspehi le neznatni. Škoda, ki jo je naredila voda po polju, hlevih, kozolcih, stanovanjskih poslopjih itd. je zaenkrat neprecenljiva, ker je deloma še čez 1 m vode. Ne le v dolini, tudi v gorovju je slika po ogromnih plazovih in raztrganih cestah obžalovanja vredna. Ze itak revno prebivalstvo je do skrajnosti obupano in prost merodajns oblasti pomoči, posebno pa še želi predočiti ta obupni položaj davčai oblasti na licu mesta, ker iz izkustva prav dobro ve, da se bodo vse poznejše prošnje in prijave, bodisi ustmene ali pismene, šablonsko reševale. Ljubljana, 25. septembra Z upadanjem voda se odkrivajo velika in žalostna prizorišča razdejanja. Ljudstvo se vrača v domove in na polja, poprijeti je treba naglo in povsod. Oblastva zbirajo podatke, seznam celotne škode bo silno žalosten, škoda bo segala v težke milijone. Ali medtem, ko je drugod z lepim vremenom zasijalo tudi upanje v novo, čeprav še tako trpko in žrtvovanja polno življenje, ostanejo nesrečne Struge naša največja bol. Od tam nam še venomer prihajajo Jobove vesti. Struge so prežalostno jedro tragedije, M je prinesla Sloveniji tri črne dni. Kako so postali Vaši zobje tako Oni izzivajo poljub« Ako so VaS! 7,obje zanemarjeni in ako je Vaj dih zoprn, tedaj se varujte smejanja! Takoj si osvojite znanstveno postopanje, ki daje zobem sijajno belino: en centimetei KOLYNOSA na suhi ščetkici, dvakrat na dan. KOLYNOS odpravi madeže, osvežuje usta, dela dih vonjiv. »KOLYNOS« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. KOLYNOS^ antiseptično sredstvo, j mjSida.tneiie »rodstro m negwr»- \ Aj« iob. En centimeter zadostuj«. S čolnom pO deroči Krki V škocijanski dolini so silno trgele j^v^ne vasi -škoda je zelo velika, le po goli sretf m bilo človeških žrtev v sosednje vasi. Ze v skrajni sili so rešili fantje iz Drage živino in jo na čolnih prepeljali iz nevarnega območja vode. Slične slike, ponekod še žalostnejše, so se pobijale tudi v Čadrežah, Spodnjem Kr Škocijan, 25. septembra šele pred štirimi meseci je razsajala povodenj po širni škocijanski kotlini m Za-EŽK£ In že nam je vodovje napravilo K dS več škode* fako strahovite vodne nesreče ne pomnijo niti najstare^bud ie Baje je bila taka poplava pred 120 leti. Poročevaec »Jutra« si je vsa prizorišča vodSr razdejanja s čolnom sam ogledal ta Ye imel priliko spoznati bridkosti obubožanih kmetov. Kdor ni tae sam pn ko gledati obupno reševanje n sedanje stanfe si bo ^ težko predstavljal, kaj vs morajo pretrpeti ljudje, katerih hise za lije voda. Panika v temni noči 2e preteklo sredo se je vreme spremenilo ta začelo je polagoma dezevafa Ob malih prestankih je zmerno do vs do onav-ono- S V petek je pa začelo liti kakor lz škafa, dež je postajal -e gostejši m se je razvil v strašno neurje. Ker je bil po dnevT'velik potok Radulja le malo nad normalo, ni pač nihče pričakoval da b že v nekaj urah vse obdano odvode Ljua e se niso prav nič pripravili kakor to store običajno, zato je posledica tem .za lostneiša Okrog 1. ure zjutraj v sobo o ie prebudilo 8§kocijance vznemirjajoče initie »Voda, povodenj!« Zaradi goste teme so bili ijuSje še bolj zbegani m v nrvem strahu niso vedeli, kaj naj resu FeTo Voda je med tem že drla okrog vseh hI dolenjega Škocijana in je od ure do ure divjala s strašnejšo moč o. Vidno je naraščala. Okrog 6 zjutraj je b la ze v vseh hišah in drugih poslopj.h. Tu je bUo slišati krulenje potapljajocih « P^šicev, tam divje rezgetanje konj m zopet koko daTskanje perutnine. Pri nekaterih hišah so morali resSi prašiče iz svinjakov v kate; rih je bila voda, na ta način da so odtrgali s rop in skozi odprtino vlekl. gagajoce puj-se L podstrešje. Bilo je videt, v deroa vodi celo ljudi v kopalnih gazili vodo do pasu in so ponekodl pla vali. Okrog 11. dopoldne Je voda doseg a vrhunec. Bilo e videti, kakor da se je struga grozeče Radulje premaknila na ce- Popoldne se je voda začela polagoma odtekati proti dobrovski kotlini in Zakrakovju. Posledice vodnega razdejala so postajale bolj in bolj vidne. (Cestae po vsem razorana. Na nekaterih mestih je struga napravila po meter globoke in več metrov dolge jarke. Plotovi ob hišah in vrtovih so plavali po vodi Različnim posestnikom je voda odnesla mnogo lesa, posode in tudi delov pohištva. L^dje ma^ Saj pogrešajo. Pri usnjarju Plamnsku je voda vdrla v delavnico in mu odn^la dve veliki čebrici telečjih in kravjih kož. Oškodovan je za 10.000 Din. Po kleteh in shrambah ?e voda uničila poljske pridelke, zlasti tudi mnogo žita. Voda je vdrla tudi v tri trgovine: Pungerčičevo, Globevnikovo in Lovšetovo. Pri Pungerčiču so pravočasno vse umaknili in voda ni povzročila škode. Po dolini proti Dobravi ležijo na travnikih različni predmeti. 6w;«a„, Na zahodni in vzhodni strani Škocijana ležeče vasi so bile prav tako pod vodo. Najhujše so prizadete: Zalog, spodnji del Savinka in polja Grmovelj m Dobruske ljale vem in Breški vasi. V Otočcah stoji sredi Krke znani grad istega imena, zvezan s kopnim po dveh mostih. Ze okrog poldne je voda raztrgala prvega in kmalu še drugega. Spodnji del gradu je preplavila voda in graščani imajo sedaj zvezo z vasjo le s čolni. Nesrečno Zakrakovje V vseh navedenih krajih nastane povo-denj hitro in se voda tudi kmalu odteče. Strašnejše je v onih vaseh v Zakrakovju, kjer se voda drži po več dni, časih (pomladi) po deset dni. V Zakrakovju se steka voda od škocijanske strani in od Drage. Tam se kar zajezi in preplavi vso pokrajino po več kilometrov na dolgo in široko; nastane veliko motno rjavo morje. Zdaj so v Zakrakovju pod vodo naslednje vasi: Hrvaški brod, Ščurkovci, Mršečja vas. Čisti breg. Koprivnik, Čučja mlaka in na drugi strani Krke Drama. Po nekaterih hišah dere voda skozi okna, ponekod jo imajo tudi v pečeh. Pred strašnim vodnim elementom so ljudje zbežali na kozolce. Trpijo veliko pomanjkanje, jesti nimajo razen kruha ničesar, tople hrane pa sploh ne. Nepričakovana povodenj jih je našla povsem nepreskrbljene. S težavo so zvlek-li na kozolce živino. Njihovo stanje je tem obupnejše, ker bo voda dalj časa stala. V vseh poplavljenih krajih so uničeni poljski pridelki. One pridelke, katere so že spravili domov v shrambe, bo voda skvarila in bo vse segnilo. Kar pa je ostalo vrtovih, pohlStv«, blagu, podrtem mostu in gospodarskem poslopju g. Gerkmana itd. tako velika, da ee še ne da preceniti. Vsa čast ln priznanje onim, ki so tako-rekoč noč in dan, premočeni do kože, z nadčloveškimi močmi sodelovali pri reševalni in pomožni akciji. Vso akcijo je vodil osebno mestni župan g. dr. Roš, ki je bil noč in dan na nogah in vedno poleg, kjer je bila nevarnost največja. Poudariti moramo, da je tudi g. sreski načelnik iniciativno posegel v to pomožno akcijo in dajal sproti potrebne varnostne ukrepe. Že v nedeljo Je voda začela rapidno pa-dati. Porušeni mostovi Skoda, ki so jo napravile poplave v zad da esrnHvTp^Uvirinr;ridelek*uni5ik. | njih dneh raste od trenutka do trenutka. « da in koruza. Ce- Podatki se sicer počasi stekajo v Ljublja- na polju, tudi ne bo nič vredno, ker je vo da vse njive prej, predvsem sta uničeni ajda m k sar ni uničila povodenj v maju, je ugonobila ta. Krompir, katerega so morali zaradi majske poplave še enkrat saditi, je ze drugič uničen. Ljudje obupuieio. Cesta, ki pelje iz Škocijana v Krško je bila več kilometrov daleč pod vodo, promet še ni mogoč. Poštni avto sploh ne more priti iz Krškega. ^ , . Ze pred vojno je bila v načrtu regulacija Krke. Redne letne poplave naprav jajo milijonsko škodo. Skrajni čas b, ze bil. da se prične kako uspešno delo, da se nevarnosti poplav enkrat za vselej omeje. Jezero od Mlačevega do Male Račne Račna-Predole, 25. septembra. Kamor seže pogled — sama voda! Pokrajina od Mlačevega do Male Račne je izpremenjena v velikansko jezero, tako da je ves cestni promet med postajama Grosuplje in Cušperk prekinjen. Take vode ne pomnijo najstarejši ljudje, kajti voda je zajela celo hiše, ki niso še nikdar stale v vodi. Posestniki na koncu vasi Velike Račne so morali že od sobote na nedeljo pričeti umikati živino iz hlevov in ker je voda neprestano naraščala, so bili v nevarnosti tudi drugi posestniki. Najbolj je prizadeta opekarna »Beli kamen«, kjer je voda uničila velike množine surove opeke; drva, ki so bila naložena m pripravljena v skladnicah pred opekarno, sedaj povsod do Račne plavajo po vodi. Ko bodo začele povsod drugod vode po- lagoma upadati, bo voda v racenski dolini neprestano naraščala. Kajti Zatočna jama in Zaviršnica ne moreta sprejeti toliko vode in Zelenka pod Predolami in Sica v Mali Račni še vedno bruhata. Poleg tega ima vsa voda od Grosuplja in Šentjurja svoj glavni požiralnik v Zatočni jami, a v teh krajih je vode še toliko, kakor je ni bilo še nikdar poprej. Res, da je zanimiv pogled iz^laka na lepo v povodnji nazvano drugo Blejsko jezero, vendar se vsakomur užalosti srce ob misli kakšen bo pogled na opustosenje po no, vendar kažejo že dosedanji dovolj strahoto razdivjanih vodnih sil. Most pri Sevnici je popolnoma odneslo, pri Krški vasi je odneslo državni most, dalje občinski most pri Cerkljah, zasebna mosta pri gradu Otočcah, odneslo je tudi stari most pri Medvodah, v kamniškem srezu pa mostovi v Duplici. Ihanu. Moravčah in Stahovici. Prav tako je Drava odnesla most pri Mariborskem otoku. Dalje je Savinja popolnoma porušila banovinski most in dva manjša občinska mostova v Celju. Popolnoma je izginil most čez Krko v Dvoru pri Žužemberku. Zelo je poškodovan most čez Krko v Soteski. Izginil je most v Dragi v novomeškem srezu. potem most čez Krko v Jesenicah. Savinja je še odnesla občinski most pri Rimskih toplicah. Odnesena sta tudi dva praga (jeza) v Savinji pri Mozirju in en Zopet sem tu! Saj me še dobro poznate iz »Paprike« Privedla sem Vam v zabavo še izvrstna humorista Paula Horbigerja in Otta Wallburga Pozdravlja in poljubila Vas -VERONIKA Vaša Frančiška Gaal DANES PREMIERA! Predstave ob 4, % 8 in % 10 zvečer Danes nov zvočni tednik! Predprodaja vstopnic od 11. dop. dalje Elitni kino Matica Telefon 2124 prag v Savinji pri Šentpetru. Kako velika je pa škoda na železniških progah, in koliko je uničenih železniških mostov, še ni znano. Prav tako še ni znana zasebna škoda. Vsekakor so pa popla-uničile milijonske vrednosti. ve Žalostno prizorišče v Radečah Sava, ki ima pri Radečah prilično široko Radeče, 25. septembra. Besni mokri element tudi nam ni pri-zanesel in se je pokazal v taki sili, kakor je ne pomnijo najstarejši. V noci od petka na soboto je treskalo, vmes se je vsi-pala ploha za ploho. V petek dopoldne je bilo isto in otroci šolarji so prihajali v misli R.ttR.3cii i vj — .. j }_ I duu isiu ------- _ , - i povodnji. Tu je namreč nastopila voda le- ^ ygi premo5eni. Uprava šole je neka- tos že tretjič in zemlja je že prenasicena terg fazrede dopoldne razpustila, a popol- vode Zato moramo pričakovati, da bo vo- dne vse in spravila otroke domov, da stala 2 do 3 tedne, seveda to le v pri- da jih obvaruje prehlajenja. Naš neznatni meru, če ne bo več deževalo. Prebivalci k SopQta< ki izvira g0n v Polsniskib bodo trpeli ogromno škodo. 1 ■ • - • - J-----UnU ka" 2 in pol milijona Din škode v krškem srezu biia tudi tokrat izredno poškodovana Kostanjevica. ki je bila vsa v vodi. Od tam Krško, 25. septembra. Mesto Krško z neposredno okolico od povodnji ni bilo prizadeto, zato je pa srez utrpel veliko škodo Kakor je zdaj že uradno ugotovljeno, je voda preplavila 32 kvadratnih kilometrov in je uničenih: 356 ha koruze, 472 ha ajde, 60 ha zelja, korenja in pese, 92 ha posejane ozimine; hudo pa so poškodovani tudi travniki in pašniki z mnogimi naplavinami, da je paša onemogočena. Dosedaj je škoda v krškem srezu ocenjena na 2,400.000 Din. Porušen je državni most cez K.rko v Krški vasi, zaradi česar je direktni promet prekinjen in se vrši iz Brežic cez Malence na Cerklje po desnem bregu Krke. Porušen je tudi most v Sevnici .er številne brvi in jezovi po vsem srezu Najbolj sta prizadeti občini Raka m Skočijan. , „ . . Kakor ob vsakem večjem deževju, je doslej sploh še ni podrobnih poročil, ker Kostanjevica nima telefonske postaje. hribih je po dnevi vedno bolj rasel, kakor tudi Sava. ki je z vedno večjim sumom valila s seboj razne predmete. Meščani so slutili nevarnost in so nekateri, ki so bolj izpostavljeni nevarnostim, vso noč delali in spravljali svojo imovino na varno G. Polanc je v svojem valjčnem mlinu spravil nekaj vagonov žita m rnlev- Zek/ hudo je poškodovana zla-tj bano- sk;h izdelkov toliko od tal, da bi bil brez -'nska cesia Radeče—Sopota—Z4'ne. Za suts je od plazov. Pri km 3 in 4 si je potok nap'*v;l strugo kar po cest: » dol-*in 400 m. fr~met po tej cesti, k' veze krški srez z litijskim, je zaenkrat nemogoč. K.rški most je navzlic silnemu n«va u valov ja in tramov ja krepko vzdrza!. Neki dtla-ec, «* v soboto pri Sevmc- padel v vodo z brzojavnim drogom vrel ko se je porušil most. je srečno pr plaval v Krško. kjer so ga potegnili iz vode. b plezalkami na nogah se je sprva oklepa droga, spotoma pa si je na Savi "kvaril majhen splav in tako srečno prijadral do Krškega. V nedeljo se je nato posusil, nakar se je vrnil nazaj v Sevnico. V brežiškem srezu 8000 ha pod vodo na šest metrov, danes se pa po malem ze j višje vi§ine vasi. Mostovi se rušilo Od škocijanske strani se je voda odtekla v dobrovsko kotlino, kjer se Radulja izliva v Krko. Z ene strani deroča Radulja, z druge strašno sikajoča Krka, sta hitro preplavili celo spodnjo vas Vobrovo Most preko Radulje je popolnoma v vodi, ki stoji nad pol metra visoko. Most preko Krke so pravkar popravljali. Nad osem Brežice, 25. septembra. V brežiškem srezu je poplava napravila mnogo škode, toda na srečo voda ze upada. Vasi Dobova, Ribenca, Mostec, Trnje, Gaberje, Mihalovac, Loče in de loma Veliki Obrež imajo pod vodo okrog 8000 ha plodne zemlje. Brežice so bile domala odrezane od okolice. Avtobusni promet s Krškim in dalje proti Novemu mestu je bil dva dni ustavljen, sedaj pa se vrši po ovinkih, ker je glavna cesta se vedno v znatnih predelih pod vodo. LK> __* % • __•___1-1 it.Ur.ir rti r»T*»tlla Temu napadu je mirno kljuboval, pretila je pa hujša nevarnost. Po Krki so priplavali ostanki razdejanih mostov v Dragi m Otočcu. Če bi požrtvovalni Dobrovcani z dolgimi cepini ne odvlačevali tramovja, ki je udarjalo ob most, bi ga zadela ista usoda, kakor prejšnja dva. Hudo so bile ogrožene po poplavi Krke vasi Čadreže, Kronovo, Breška vas. Gomila in Draga. Krka je čedalje bolj neusmiljeno divjala. Velike preglavice je delal Draganom most preko Krke, ki je nad 100 m dolg. Zbesnelo valovje ga je kaj hitro omajalo. Cestarji in fantje iz okoliških vasi so skušali rešiti most s tem, da so mu izbili tla in je voda drla čez odprtine. Toda vse prizadevanje ni nič pomagalo. V soboto kmalu popoldne so zaslišali ljudje po okoliških vaseh strašno hre-ščanje, nakar je pretresel deževno ozračje mogočen pok. Prvi del mostu na dramski strani je voda odtrgala. Razburtfivi prizori Nesreča je domala zahtevala dvoje člo-veSkih življenj. Pred razdejanjem so cestarji in drugi fantje odvlačevali s cepini od mostu tramovje otoških mostov. Pri tem težavnem delu je dvema fantoma spodrsnilo, padla sta tako nesrečno, da so prišle noge med most in tramovje, katero je donašala Krka. Ze se je valilo po Krki novo tramovje. Fantje so napeli vse sile in s tveganjem življenja se jim je posrečilo odriniti tramovje in izvleči tovariša. Le nekaj hipov še in bilo bi prepozno: tramovje mnet nvov Z brežiškega mostu, ki je največji v dravski banovini, se najlepše vidi. kako je narasla Sava. tako da je na brezi škem mostu najboljše merilo tud- za po plave na Hrvatskem Ze v soboto je ka zalo, da tudi na Hrvatskem ne bodo osta li brez povodnji. Sava je bila že v soboto 5 m nad normalo in je v nedeljo narasla V novomeškem srezu Novo mesto, 25. septembra Danes je nastalo lepo jasno vreme in vode po Dolenjskem so pričele naglo na zadovati. Krka je od sobote zvečer do danes padla za dva metra. Zda i »o šele vidni sledovi razdejanja. Na poplavljenih poljih so aida. koruza, proso repa m korenje popolnoma uničeni. Večje število hiš vzdolž Krke je bilo precej poskodova nih. Krka je razdejala in odnesla 11 velikih mostov, javnih in zasebnih. V™.™ mostov znaša najmanj 30 največ 120 m širina na povprečno 4 m. Zlasti velika sta bila banovinski most na Dragi m državni most pri Krški vasi. Ogromna poplava je napravila samo pri teh javnih napravah za okroglo 2 milijona dinarjev škode. vidi upadanje. Davi je razburkano valovje domala zahtevalo nove človeške - žrtve. V Dobovi sta sinoči dva domačina s čolnom reševala živino Nenadoma ju je zagrabi močan tok in ju nezadržno nesel v glavno strugo Save. Zaman sta si prizadevala, da bi se reš'la na obalo. Naposled ju je treščilo ob neko drevo, ki je plavalo po vodi čoln je zajel vodo in v skrajnem obupu sta moža skočila v vodo. Posrečilo se iima ie, da sta dosegla neko vrbo. ki je nolela iz vode in tu sta čepela vso noč. oremočena do zadnje niti. Obupno sta klicala na pomoč, toda ponoči se uma n< bilo mogoče približati, ker je vladala trda tema. Še le davi. ko se je »danilo, so ju rešili iz nevarnega položaja Oba sta ona že čisto izčrpana in bi zdržala kvečjemu še nekaj ur. skrbi, če bi bila povodenj taka, kakor 1923 V' soboto dopoldne so se valile mase vode po Sopoti in po Savi, da je človeka kar groza obšla. S seboj sta nosili množino lesa in druge predmete, ki sta Jih v svoji besnosti zajeli. Na mostu v Radečah je s strahom opazovala množica ljudi divjanje vode in pričakovala poročil za nadaljnje presojanje položaja. Sopota je sicer upadala, a Sava vedno bolj naraščala in zapirala pot Sopoti. kar je bilo usodno za Radeče. Proti večeru je Sava narasla in Sonota se je razlila po Radečah in preplavi tse spodnje lege" Vse je bilo pod vodo. ki je istočasno udirala v stanovanja. S strahom je vse Prikovalo in se pn-pravljalo na vse na slabse. Res je voda narasla zvečer med 20. in 21uro do naj- 56 cm vec kakor leta Voda je stala na trgu 70 cm nad cesto ta Je Ml« na treh krajih pod vodo. da je bil strugo,' je narasla za 7 in pol m nad normalo, tako da je manjkalo samo dober meter do mostišča Učinek povodnji je bil zelo žalosten. Mesar Lotrič je imel vse pod vodo, a hotel Jadran je imel poplavljene vse gostilniške sobe in dvorano za 30 cm pod vodo. Valjčni mlin g. Polanca je bil v vodi, ki mu je uničila veliko surovin m mlev-skih izdelkov. Vse priznanje gre g. Ravnikarju banovinskemu svetniku, ki je delal s svojimi delavci ves dan neumorno, samo da ne bi zvečer ostalo mesto v temi. kar bi bilo za Radeče usodno. Čeprav mu je voda vse zalila, je do večera spravil centralo v delovanje. Njegovo posestvo pa je bilo popolnoma pod vodo m ima veliko škodo, ker so mu uničeni vsi pridelki m polja izorana. Vsi višje leze« kraji so podvrženi plazovom, iz katerih še oruh, voda Celo nekatere hiše so zaradi plazov ogrožene. Sopota je zalila vse ob njej ležeče travnike in polja ter nanosila po vec metrov zemlje in blata. Po cestah je vsak promet izključen, ker je vse razorana Mostove je voda trgala ra Jih odnašala predvsem most pri tvornici »Peta«. Na višje ležečih krajih je voda povzročila silno škodo, ker je razoraia njive, a na travnike donesla cele kupe peska m kamenja. V Radečah samih pa je slika tako žalostna da je ni mogoče popisati. Vse je So z blatom do 30 in 120 cm visoko m naše agilno gasilno društvo dela ze od nedelje zjutraj in čisti in izpira s svojo mo-turko blato iz stanovanj in črpa vodo iz kleti Okoličani so prihajali k masi m molče, žalostno ogledovali opustošenja, hvaleč Boga, da so visoko v hribih. Celotna škoda radeške občine se ceni nad pol milijona Din. vsak promet izključen. Požrtvovalen mlad reševalec Celje, 25. septembra. K-n ie bila sicer ponižna Savinja izpre- K° J mogočen veletok od železnice menrLVregr|rrdu. so se dogajali ^ ri ki bodo ostali še marsikomu dolgo v spominu. Iz veletoka sta .štr ela samo h -5 ca tako zvani koleraspital in pa m dejev kozolec. Ljudje, ki so pn el, na železnico gledat narasca,očo vo^ o opazili, kako so stal, na oknih ™ osamele hišice ljudje m mahal z rokam , proseč pomoči. Cel,sk rese ,n ,e prihitel, spustil velik com trije možje so odveslaiprotih ^i. Z ve_ hkT «naP°r0tri otrok" in moža Pripeljali so jih srečno^na suho Nato so šli še drugič in rešili spet tri osebe Toda ko so veslali tretjič da bi še zadnje reMi. se^ jim ni ^ o pnt hišici, zakaj, voda je_dria^ob ji ^ pa padajo <8> Redni promet je zopet vzpostavljen na cesti Novo mesto - Toplice, Novo mesto _ Žužemberk. Novo mesto — Krsko_ dočim je še vedno prekinjen na cesti Novo mesto - Brežice - Zagreb za nedoločen čas, ker pri Krški vasi m mostu. V Kostanjevici sta ostala oba mosta cela. kar se je zahvaliti samo dejstvu, da so z obeh pravočasno odstranili lesena tla, tako da se je s tem udarna moč in sila vode zmanjšala. Krka tudi v Kostanjevici in v Dragi rapidno pada in bo čez nekaj dni zopet v normalnem stanju. Ljudje v posamez^ nih vaseh ob Krki, ki so bili prizadeti od poplave in so morali deloma bezati, so se danes vrnili ter čistijo in popravljajo domove. va- in s va Laško, 25. septembra. Savinja je začela naraščati v petek in je dosegla v soboto ob 14. svo višek: 5 22 m nad normalo. V LaSkem je Pustošila vrtove, kleti, stanovanja. Za reševalno ak- ________________________- . ci}o je bilo alarmirano gasilstvo to vse je takoj nato silovito udarilo ob most prav DreblvalBtvo. Treba je bilo evakuirati vec. 1_;____«A«omočjo drugih rešili lz objema valov. Kmalu nato se je zrušil v valove leseni most čez potok 2ikovco. S tem je narasla tudi nevarnost za glavni most, ki bržčas ne bi zdaržaJ pritisk, če bi ee podrti leseni mostnim pločnikom. Medtem je prišla vest, da nese Savinja oba celjska mosta, kar je nevarnost za most to vodovod še podvojilo. Del gasilcev je bil odrejen na most, da razbije ev. tam nagromadeno tramovje, drugi del pa je šel pritrjevat podrti leseni most čez Zi-koveo, katerega so privezali z močnimi vrvmi; to in pa močna betonska ograja je divjemu elementu kljubovalo in most — akoravno sesut — je ostal. Velika nevarnost je pretila tudi prebi valstvu in hišam pod šmihelom. Prav tam se je na zapadnem griču odtrgal velik plaz in pritiskal proti objektom ob šmihelsk' cesti. Na sto to sto kubičnih metrov zem lje, drevja in kamenja je vidno pritiskalo proti dolini. Zdelo se je, da plazu ne bo mogoče vzdržati. 2e se je- zrušilo pod nevzdržnim pritiskom gospodarsko poslopje g. Gerkmana ta že je ogražal plaz hiše g. Kačiča. V tem se je posrečilo reševalnemu moštvu, da je odvedlo vodovje ki je plaz izpodjedalo ta ob enem pritiska lo proti nižavi, v drugo smer in plaz se je ustavil, s čimer je bila večja nevarnost za enkrat odstranjena. , Kljub temu pa je povzročena škoda na večio silo Ljudje na železnici so za odvesfal proti nesrečni hiši. Gledalci so ca. Se^ak pa je srečno zmagal ^ore jn- nesli v glavni tok Savin^ In res £ ta-lu priveslal v mirno vodo. Rešenec s j tahvalil šeraku ki ™u še niso Pf^g, Šel je še drugič in še tret,-1« m i -ešil poslednje prebivalce kolerespua smrti, Skaj nekaj ur pozneje se je hišica \oU1e' nekdo iz Radejeveg* kozolca neza. ki se je že udal v usodo Vrlemu reševalcu pa še ni bilo dovolj. Na drugi strani Savinje pri Zanggenevem skladišču so trije ljudje prosili pomoči. Tudi te je rešil. Nato je vzel mladi reševalec velik reševalni čoln gasilnega društva Ker se mu na prošnjo, naj gre se kdo' z njim, ni nihče odzval je sam za-veslal preko glavnega toka Voglajne ra sel reševat ljudi k Skalni kleti. Reševa 1 Je do poznega večera in jih je rešil veliKO število. Obupani ljudje so skakali iz oken v čoln. Nekatere ljudi je dobil pri rese V3Škt pri^tmov do skrajnosti iz- ,-alnemu mlade-pogumnemu in pozrivuvoi mcu. Pri -lemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku odebelelih jetrih, bolečinah v knzu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnosih primerih, da naj pijeio taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz .losefove« vode. »Franz Josefova« eren-čica se dobi v vseh lekarnih. drogerijah )T1 vppVi ar><»wi-ielri>i f-rornvrnsh V zadnjem trenutku preprečena železniška nesreča " Zagorje, 25. septembra. V soboto je po odhodu opoldanskega osebnega vlaka na progi Trbovlje—Zagorje velik plaz zasul oba železniška tira. Brezposelni delavec Jože Ocepek, ki stanuje poleg mosta onkraj Save, je videl ra slišal/kako je nad 200 kubičnm metrov zemlje in kamenja zgrmelo na oba železniška tira. Kolikor mogoče hitro je pritekel na železniško postajo ter poročal o nezgodi. Pritekel je baš tedaj, ko je signal iz Trbovelj naznanjal prihod vlaka v ^a-oorje. Na potu je bil brzovlak iz Ljubljane, ki so ga še pravočasno ustavili. Na zagorski postaji je čakal dobro uro. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča, če bi bil vlak zavozil v plaz. Zaradi veLi-kega ovinka strojevodja ne bi bil mogel pravočasno ustaviti in ker je far tik Save, bi iztirjeni vagoni strmoglavili v naraslo reko. Vse to je preprečila pravočasna obvestitev in bi se železniška direkcija najboljše oddolžila, če bi brezposelnega Jožeta Ocepka, ki je oženjen, vzela v službo. Poplavljena notranjska {»olja Laze pri Planini, 25. septembra. Jesenski nalivi so izmed notranjskih krajev tudi Laze to Jakovico zelo prizadeli Niso še dobro pozabili ljudje pomladne poplave, ki jim je uničila vso »etev je v zadnjih dveh dneh voda po neurJan^ cerkniško to nad samo planinsko dolino prestopila bregove to tako hitro našo dolino, da niti najnujnejših pridelkov nismo mogli rešiti. Ponekod do pa« v vodi so ljudje reševali vsaj za par dol *ire-ža zase ta za živino. Nakošene oUti Je voda odnesla več stotov. Zroč na *«ta polja ta travnike stojijo Uudjevel o^ups-ni ob vodi, ki jim je v teh težkih iaMb vzela še tisto, od česar so se hoteli preti veti čez zimo. Vode je bilo v nedeljo tri metre nad normalo ta še vedno rase Posebno je prizadet kraj Laze, ki ima v«; polja v dolini, škoda Je velika, pomi. nujna. Naši kraji in ljudje Kongres jugoslovenskih emigrantov Krediea naj LI/ po, pLoivljemfj pokrajin v dravjki banovini 1ft/i popi Na našem zemljevidu so označeni le oni predeli Slovenije, kjer so poplave zavzele večji obseg in povzročile občutno škodo. Izpustili smo vse one pokrajine, kjer se je voda bolj mirno razlila čez polja in travnike, ne da bi naredila večjo škodo. Dolin, ki bi jim bile poplave popolnoma prizanesle, je na žalost v naši banovini zelo malcr in so omejene skoro izključno na severno-vzhodni del Slovenije. V Strugah — največje gorje Voda se le počasi odteka, podrobnosti so vedno bolj žalostne — Izdatna pomoč vojaštva — Prošnja vsej naši javnosti Dobrepolje, 25. septembra. Dopoldne je s prvim kočevskim vlakom dopotoval semkaj zastopnik sre-skega nač. iz Kočevja g. Grabrijan v spremstvu kmetijskega referenta g. Kopitarja. Takoj sta odšla proti Strugam, da na licu mesta pregledata katastrofo. Kakor smo že včeraj poročali, so pod vodo vasi Pricerkev, Poti-skavec, Pata, Kolenča vas, Podtabor, Lipe in del Raplovega. Vse te vasi so popolnoma evakuirane, prebivalstvo je pa pobegnilo v hribe, kjer prebiva v gozdu na planem. Ljudstvo je do smrti premraženo in obupano. Zapustili so svoie domove, ne da bi mogli kaj rešiti, ker je voda silno naraščala... V pol ure — pripoveduje neki kmet — je bila moja domačija vsa pod vodo. Zato sem pobral, kar sem imel pri rokah in si rešil samo golo življenje. Vojaki, ki so prispeli včeraj v kotlino, so tudi danes neprestano ves dan na delu. S pontoni prevažajo ljudi, živino in krmo. Snoči so rešili iz srede vode tri ljudi. V Pugljevi hiši so ostali na podstrešju stara mati in njena dva vnuka. Vsi trije so prestali dva dneva in dve noči na podstrešju brez hrane, ne da bi jih kdo opazil. Čisto slučajno so prijadrali mimo vojaki, ki so slišali na podstrešju jok ubogih otrok. V silni nevarnosti so jih vojaki rešili iz ogrožene hiše ter jih odpeljali na suho. Izmed vseh vasi je najbolj prizadet Podtabor. Tu ni nobena hiša na suhem, marsikatera je popolnoma izginila sredi valov. Ljudi, ki so se rešili, je okrog 150, oteli pa si niso drugega, kakor golo živtijenje. Najbolj so prizadeti: Marija Oberstar, ki ji je voda poplavila vse gospodarske objekte, Janez Miklič, Anton Božič, Edo Pogorele, ki mu jo voda poplavila hišo. iz žage pa odnesla ves les; Alojziju Rusu je voda dvignila ostrešje, da je od nove hiše ostalo simo zidovje, prevrnila pa kozolec, Antonu Pogorelcu sta uničeni hiša in skedenj. Dalje trpita ogromno škodo Janez Kralj in Marija Pogorelee-a, ki ji je voda zalila vso trgovino ter ima uničeno vse blago. Med prizadetimi sta tudi France Križman in Rudolf Dožič, dalje Ivana Tisu in Janez Rus. Martinu Dolencu je voda odnesla kozolec ter mu uničila vso krmo. Ostali oškodovanci so: Anton Rus, Henrik Hočevar in Francka Gorše. Zadnja si je nedavno popravila svojo hišo, ker se je hotela te dni poročiti. Hiša je porušena. Voda je prenašala gospodarske objekte po tri kilometre daleč. Mariji Pogorelče- vi je zalila moderen čebelnjak. Seveda so vse čebele našle žalostno smrt. Francu in Antonu Puglju je voda zalila obe domačiji z vsemi gospodarskimi objekti vred. Samo v Podtaboru je uničenih okrog 60 gospodarskih objektov. Janezu Dr-nulcu in Ignacu Križmanu je voda vdrla v hišo ter dvignila strehi, Alojziju Rusu pa je voda hišo porušila. Ljudje so brez hrane. T ročevalcu »Jutra« med jokom pripovedujejo: »Jaz imam šest otrok,« je pripovedoval oče. »Vse mi je voda zalila, skedenj prevrnila, kozolec odnesla, hiša se bo pa porušila. Drugega nisem rešil, kakor hlače, ki jih imam na sebi in srajco. Otroci so pa v teh cunjah, ki jih vidite.« In solze so se mu udrle po licu, plakal je kakor dete. — Drugi so pripovedovali: »Doni smo pravkar vopravili. Na novo smo uredili skedenj, hlev smo prestavili. Vse se bo porušilo!« Nič manj žalostna slika se nudi očem okrog vasi Pricerkvl. Tu stoje vse hiše zk^oko v vodi, prav tako tudi cerkev. Župnik Anton Oreh^k ie 5eL di.i^s za-oustil svojo hišo. Voda mu je vdrla v arvo nadstropje in le z največjim na-□orom se mu je posrečilo rešiti važne stvari iz posojilnice, ki jo vodi sam. Konzumno društvo je popolnoma zalito, blago vse uničeno. Pretresljiv je pogled na pokopališče, iz katerega se vidi samo konec križev. V vasi Paplovo je umrl otrok, katerega bi morali pokopati v Strugah. Otrok leži že tri dni na podstrešju, pokopati ga ne morejo. Tudi poštno poslopje, stara in nova šola, stoje globoko v vodi. Stružičani so že štiri dni odrezani od poštnega prometa. Zaradi nujne potrebe je bil ustanovljen akcijski odbor, ki skrbi za prehrano in pomoč prebivalcem. V odboru so župan g. Hočevar, župnik Orehek, posestnik Pogorele iz Podtabora. Miklič iz Pate in Meglen iz Potiskavca. Ker je beda velika, mizerija nepopisna, se prebivalstvo obrača s ponovno prošnjo na bansko upravo in na vso slovensko javnost, da mu priskoči čimprej na pomoč. Dvakrat da, kdor hrtro da! Vsa želja prebivalstva je, da bi vojaki ostali še naprej v kotlini, da bi pomagali domačim popravljati hiše in domove. Prebivalstvo tudi prosi, da se mu odpišejo vsidavki. Splošno prepričanje je, da bo voda v kotlini stala še najmanj 14 dni in zato je pomoč več kot nujno potrebna. Danes je sicer začela polagoma padati, vendar samo za kakih 5 cm. V razgovoru z župnikom je dopisnik »Jutra« izvedel, da je bila slična poplava v teh krajih 1. 1824., torej pred 109 leti. Takrat je voda poplavila Struge in dosegla tudi cerkev, a je segla samo do oltarjevih stopnic, to pot pa je še za dva metra višja. Pri normalnih poplavah stoii voda kvečjemu 4 m nad nor-malo. To pot je ponekod dosegla tudi 30 m višine. Hude poplave na Hrvatskem Zagreb, 25. septembra Po 50 letih je bil v nedeljo ob 10. dopoldne zaradi silnih dotokov iz slovenskih krajev dosežen višek naraščanja Save, ki je nenavaden tudi zaradi svoje naglice. Sava je namreč dosegla 4 m in 52 cm nad normalo. Pri veliki poplavi leta 1926. je bila 4 m 36 cm, leta 1895. pa za 4 m 27 cm nad normalo. Ta nenavaden in nagli porast pa K sreči pri Zagrebu ni imel hudih posledic Zahvaliti se je treba dobrim nasipom, ki so bili zgrajeni takoj po katastrofalni poplavi leta 1926. Sava je začela naraščati že v soboto in je bi'a takoj, ko je dosegla blizu 2 m nad normalo odrejena permanentna služba ob nasipih in so sredi noči zaprosili tadi vojaško oblast za pomoč. Istočasuo z vojaki so prišli tudi gasilci. Na nasipih ie bilo tako zbranih že o polnoči okrog tisoč ljudi. Varnostna služba je bila dobro organizirana. pretila pa je vendarle še velika nevarnost, da bo Sava prodrla nasipe. V velikem strahu so prebili vso noč prebrala Savske ceste, kajti voda je že vdirala v mestno savsko kopališče Včeraj ob 10. dopoldne, ko je naraščanje doseglo svojo kul-minacijo, je bil grozen pogled na razdivjano reko, ki je nosila dračje, kupe sena. drva, ostanke razbitih mostov in tudi vsakovrstne kose pohištva Med vsem tem je bilo videti tudi utopljne ovce in svinje. Mogočni valovi so se uprli ob velik nasip pri železniškem mostu ter ga razbili. To je bila velika sreča za ves južni del Zagreba, ker je ogromno vodovje preko razbitega nasipa krenilo proti Jakuševcu. Prebivalci mestnega središča in severnega dela niso niti vedeli za vso to veliko nevarnost. Istočasno, ko je bil prebit nasip, pa je začela Sava tudi polagoma padati. Padala je za 2 cm na uro in je znašala ob 5 popoldne njena nadnormalna višina samo še 4 m 20 cm. Savinja m Dreta popuščata Gornji grad, 25. septembra. Vode padajo. Odtrganih je bilo več jezov eden v Ljubiji, drugi na Ljubinici niže Rad-mirja na Savinji. To je tako zvani Mu-hovčev jez. Banovinska cesta od Ljubnega do Luč je na dveh mestih razdrta, avtobusi pa zaenkrat po odstranitvi glavnih ovir zopet vozijo, toda seveda z največjo previdnostjo. Narasla Savinja je trgala zemljišča in odnesla precej lesa. V Lučah je vdrla tudi v neko hišo. Človeških žrtev v Savinjski in Zadrečki dolini ni bilo. Voda se je v obeh razlila zelo široko, škoda utegne v vsem srezu znašati po splošni cenitvi največ 500.000 Din. Posledice v Guštanju in okolici Guštanj, 25. septembra Po divjanju voda je v nedeljo prenehalo deževati in Meža je pričela padati. Enako poročajo tudi o Mislinji. Danes je posijalo solnce. Marsikod je raztrgana in odnešena zemlja ali pa nanjo nametano kamenje Dračje, drevesa, les leži vse križem. Cesta proti Dravogradu je močno razdejana; na enem mestu, kjer je oster ovinek, pa raztrgana. Delavci imajo mnogo dela z odstranjevanjem, promet se vrši samo za silo Iz hiš in iz tovarne na Ravnah čistijo nanešeni pesek in nesnago, iz oddelkov valjarne in strugarne. kjer bo delo počivalo nekaj časa, prav tako. — Pri telefon- Ko se je Zagreb rešil velike nevarnosti, je pa nesreča zadela mnoge vasi v zagrebškem okraju. Največjo škodo imajo vasi Ključ, Drenj, Savski Marof, Javorje, Pušča Vrbina in manjše naselbine južno od železniške proge. Ves ta del do normalne struge Save in tudi preko na področju sa-moborskega okraja je spremenjen v velikansko jezero s površino več tisoč oralov Državna cesta je pod vodo od 15 do 185 cm. Nekdanja tovarna mesnih izdelkov v Zaprešiču je bila vsa pod vodo V Drenji in Javorju so morali evakuirati več hiS Najhujše je bilo v vasi Ključ, kjer se je v njo izlila ogromna množina vode iz Save in Sotle. Po teh vaseh je povodenj napravila milijonsko škodo, ker je še na njivah uničila mnogo pridelkov, poleg tega pa napravila škodo tudi po hišah in gospodarskih poslopjih. Vkljub temu, da Sava stalno pada, je še vedno nevarnost velikih poplav pri Sisku. Tudi tam so nasipi sicer dobri, nevarno pa je zaradi tega, ker so pri vasi Belanjek šele v zadnjih dneh preložili savski nasip v dolžini okrog 400 m. Nasip je še svež in je zaradi tega veliko vprašanje, če bo izdržal vodni naval Denar za nasipe pri Zagrebu Zagreb, 25. septembra. Vznemirjenje prebivalstva zaradi poplav se je danes poleglo, ker je začela Sava padati. Dopoldne si je ogledal nasipe pri Savi minister za gradbe dr. Srkulj v družbi mestnega župana. Izjavil je, da je v proračunu ministrstva za gradbe določenih dva milijona za zgraditev nasipov pri Zagrebu, banska uprava bo dala na razpolago 1,200.000 Din, dočim ima mestna občina zagrebška v proračunu določenih 1,300.000 Din. tako da je na razpolago nad 4.5 milijon* dinarjev skem poročilu, ki je bilo objavljeno v nedeljskem »Jutru«, sta zaradi slabe zveze izostali dve besedici, kar je spremenilo smisel stavka in dejanskega stanja. Poročilo bi se moralo glasiti da je »voda vd.rla v prostore tovarne in presenetila delavce pri delu. škoda se še ne da oceniti, je pa znatna, ker se je razletela plinska dovodna cev (pri tleh)«, ne pa razžarjena peč za topljenje železa. V tovarni sami je okrog 100.000 Din škode. Pri Zbeloveni Dravinja še dere čez polje Konjice, 25. septembra. Po razburljivih dneh poplav se je Dravinja spet vrnila v svojo strugo, razen pri vasi Zbelovo, kjer je razrila strugo v dolžini kakih S00 ni in dere kar po polju. Se-datj se Sele vidi, kako hudo je prizadela nekatere kraje našega sreza. Zlasti sta trpeli vasi Spodnje žreče in Radanja vas. kjer je uničen ves jesenski poljski pridelek. Mimo zemskih sadežev in orodja je povodenj odplavila zlasti mnogo lesa vseh vrst, ki bi bil eč^ni dohodek mnogih gospodarjev za nakup najpotrebnejših oblačil za zimo Na več krajih je voda razrila ceste tako. da skoraj niso orehodne. Narodni poslanec notar g Karel G a j š e k je takoj obiska) prizadete kraje si ogledal škodo ter osebro zaprosil g. bana za pomoč in izposloval 5000 Din podpore za najpotrebnejše poplavljence. Ljubljana, 24. septembra. V nabito polni dvorani Delavske zbornice so v nedeljo ves dan zborovali zastopniki jugoslovensikih emigrantskih društev iz vse države. Kongres je otvoril predsednik Zveze g. dr. čok, ki je v uvodnem nagovoru izrazij sočutje emigrantov z žrtvami sedanjih velikih povodnji v Sloveniji. Prebral je sožalje g. toanu in ljubljanskemu županu. Nato pa je biJa med frenetičnimi vzkliki prebrana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Predsednik je zatem pozdravil zastopnike 35 emigrantskih društev in oba navzoča senatorja g. dr. Trinajstima in g. dr. Grego-rina. V imenu preganjanih slovenskih in hrvatskih rojakov v Julijski krajini je za predsednikom pozdravil kongresiste gosp. Zmago Krašelj, v imenu Jugoslov. Matice g. Ivan Stare, v imenu SKJ pa dr. Ražem. Sledilo je poročilo zveznega predsednika g. dr. čoka. Po kratkem spominskem pozdravnem nagovoru bratom onstran meje je prešel k poročilu o delovanju združenih narodnostnih manjšim v Evropi, ki ni dalo, zlasti pa ne za nas, nikakih povoljnih rezultatov. V vseskozi izčrpnem poročilu se je dotaknil vseh kulturnih, političnih in gospodarskih problemov, ki tarejo jugoslovensko emigracijo. Zlasti viharne ovacije in priznanje je pa žel za svoj politični referat o Mussolinijevi .politiki s prikazom mednarodnih odnošajev. Tajnik Zveze je prikazal vse obupno stanje naše emigracije v državi in delo Zveze, ki je zaradi svojega delikatnega or-ganizatoričnega dela izpostavljena neverjetnim težavam. Kakor ironija je bilo slišati, da je zvezno vodstvo doseglo uprav na torišču socialnega dela najmanj uspehov, čeprav je večji del svojih sil usmerilo prav na to polje. Svoje poročilo, ki je bilo tako v graji kakor hvali glede dela društev res stvarno, je končal z željo, naj se vsa emigracija zave, da ne sme biti v požrtvovalnosti in posvetitvi vseh svojih moči problemu Julijske krajine manjša, slabotnejša od našega naroda v Italiji, da ga ne sme zapustiti v njegovi borbi. Kongres je potekel brez najmanjših trenj, v najlepši slogi. G. štrekelj je poročal o delu propagandističnega odseka, katerega namen je, da z raznimi prireditvami in akcijami seznani z jugoslovenskim emigrantskim problemom ne le samo jugoslovensko javnost amipak vobče svet, zlasti Slovane. Za statistični odsek je poročal g. M o-h o r o v i č i č. Po njegovih podatkih je v Jugoslaviji emigrantov iz Primorja okrog Smučarski dom na Pokljuki pod streho V nedeljo je bil na Goreljku »likof«. Smučarski dom SK Ljubljane je postavljen do vrha. Kljub slabemu vremenu se je zbralo precej občinstva in vseh 50 delavcev, ki so zaposleni pri gradbi. Po običajnih formalnostih, po pozdravu predsednika konzorcija dr. Orla, so bili delavci bogato pogoščeni. Ob zvokih harmonike se je razvila živahna zabava, katero so še povečali delavci, ki so peli, peli in deklamirali priložnostne pesmi, kakor so jih sami zložili za to priliko. Dom sam je impozantna stavba, arhitektonsko zelo posrečen, kar daje najboljše izpričevalo projektantu g. inž. arh. Mesarju. Vidi se, da je v to delo položil poleg znanja res tudi svoje srce. Mnenje vseh je, da tako krasne in ogromne stavbe ne premorejo planine v naši državi. Tudi podjetnika gg. Slavec in Sparovec sta izvršila vsa dela res dobro in solidno. Ze ta teden pričnejo z instalaoijo centralne kurjave in vodovodne naprave, dela je prevzel g. Pičman. Upamo, da bodo dela tako napredovala, da bo možno dom otvoriti prvo polovico decembra, t j. za zimsko sezono. Dom bo v ponos našim smučarjem ter v zadoščenje marljivemu odboru smučar-skega kluba Ljubljane. Ravno tako bo velikega pomena za razvoj zimskega tujskega prometa na Pokljuki kakor tudi n* Bledu. Zmagoslavje koroške pesmi Tržič, 25. septembra Z velikim veseljem je pred dnevi spre-je o tržiško prebivalstvo vest. da je b'la mestna .J č'.na povabila koroške pevce na koncert, saj so se vezi, ki vežejo Tržič in Borovlje, v zadnjih letih izredno okrepile. Spomniti se moramo samo lansko'etne ne-s-e5e r.a Zelenici, kjer je dal mladi Peter Krajnar svoje življenje za krasoto naših planin. Spominska svečanost je stkala vezi, ki ne bodo nikdar popustile. In v soboto so nam naši bratje prinesli svojo pesem v Tržič. Vse mesto se je odelo v zastave, silna množica ljudi je sprejela goste rojake, vsa društva so nastopila in mestni župan g. Globočnik je z vso upravičenostjo poudaril, da je domovina na stežaj odprla svoje naročje, da sprejme za nekaj časa sinove iz tujine. Godba je zaigrala in razvil se je lep sprevod. Zvečer je bila obširna dvorana Našega doma, ki je last Vincencijeve konference, nabito polna. Prihiteli so ljudje od blizu in daleč v tolikem številu, da iih je moralo mnogo oditi, ker niso mogli dobiti vstopnic. Z majhno zamudo so stopili bratje pevci na oder in dvorana je zagr-mela v iskrenem pozdravu. Govor predsed nika Bralnega društva g. inž. Polaka je segel v srca in spet ni hotelo ponehati pozdravno ploskanje. Za cerkvene pevce je zbor pozdravil g. Zakrajšek Viktor, kaplan v Tržiču. Ko je naposled stopil pred zbor zastopnik koroških Slovencev g. Ver-tič iz Borovelj in se z iskreno besedo zahvalil za pozdrav in gostoljubni sprejem se je navdušenje še stopnjevalo. ' Z veliko dovršenostjo in globokim ume-vanjem je potem odpel zbor, ki je štel 21 mož, 17 najlepših koroških narodnih pesmi. Poslušalci sami niso mogli presoditi. katera izmed njih je najlepša, zato so vsako sprejeli s takim odobravanjem, da so morali pevci še in še dodajati in se je s tem koncert zavlekel za dobre pol ure. Med koncertom je predaval o znača ju koroških pesmic župnik g Arnejc iz Trstenika. ki je s preprosto besedo razložil v pesmi vlita čustva. Bil ie to koncert, kakršnega menda Tržič še ni slišal. 70.000. Imajo 35 organizacij, od katerih pa izpolnjuje svoje dolžnosti do Zveze le 23 društev v vsej državi. Teh 23 'društev ima skupaj 3500 članov s približno 6000 družinskimi člani. Lepo je grajal društva, ki se svojih dolžnosti do skupnega dela vseh emigrantov premalo ali nič ne zavedajo. Med temi društvi Je vefliko takih, ki eo Javnosti splošno znana. Za finančno gospodarski odsek Je poročal g. Vrzintin ž e 1J k o. Pečal se je zla-sti s kolonizacijo emigrantov, ki se najbolj uspešno kolonizirajo v Južni Srbiji in v nekaterih delih Hrvatske. Vendar nudi to delo toliko težkoč psihološke, gmotne in moralne nature, da na kake velike uspehe še ni upati. Zelo kratko Je bilo poročilo blagajnika. Kar je v tem poročilu pomembnega, je to, da je blagajna prazna, da zveza ni dobila nikakih podpor. Dalo bi se našteti nekaj grehov odločujočih činiteljev. Dr. Ražem Je zveznemu vodstvu predlagal zauipnico, ki je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta. S tem je bilo dopoldansko zasedanje izčrpano. Dospelo Je veliko pozdravnih brzojavk iz raznih krajev države, med katerimi je tudi brzojavka župnika g. J. Sokliča lz Slovenjgradca, ki je emigrantskemu delu želel božjega blagoslova. Kongres se je nadaljeval spet popoldne Ob treh. Kakor dopoldne je bila dvorana tudi zdaj na>bito polna. Prva točka so bile volitve pri katerih Je bil izvoljen stari odbor, in sicer: Predsednik dr. Ivan čok, I. podpredsednik dr. Ražem iz Zagreba, II. podpredsednik Gorup Anton lz Celja, člani direkto-rlja so: tajnik Mladen Anton, blagajnik Mohorovičič Josip, odborniki pa Gorklč France, štrekelj Saša in Cvečič iz Broda na Savi. Načelniki odsekov: za propagandni odsek Hrovatln Viktor, za statistični Juričič I>ujo, za gospodarsko finančnega dr. Kajin Miran, za kolonizacijskega Vižintin Zeljko, za publicističnega Stari Ivan za socialnega Luznilt Alojz iz Celja, v nadzorni odbor je bil pa izvoljen Tri-najstič Ivan (Beograd). Vsi odborniki so bili Izvoljeni tako Iskreno in s takim navdušenjem, da je v dvorani odmevalo od ovacij. Predsednik je po volitvah pozdravil še nekatere zastopnike. Nato se je pa razvila debata o članarini društev In o predlogih, ki so jih stavila razna društva. Kongres je bil po govorili nekaterih odbornikov in zastopnikov, ki eo jih poslušalci odobravali z viharnim vzkli-kanjem zaključen po pol 19. uri. Po koncertu se je večina občinstva zbrala v Globočnikovi dvorani, kjer so narodne dame postregle gostom z mrzlim prigrizkom. Kmalu je prikipela družabnost do viška, pesem se je vrstila za pesmijo, prepevali so Korošci, cerkveni pevci in pevski zbor Bralnega društva, vmes pa so se vrstili govori. Kot prvi se je v imenu Kluba koroških Slovencev zahvalil vsemu Tržiču za prisrčni sprejem bratov iz Borovelj višji državni tožitelj g. dr. Fellacher iz Ljubljane, ki je dejal, da je Tržič sijajno dokazal, da naših bratov onkraj Karavank ne bomo nikdar pozabili in da jih bomo ob vsakem času sprejemali pod gostoljubni krov široke domovine Jugoslavije, ki fjleda nanje z najskrbnejšim očesom in že-i, da jim di Avstrija vse pravice, kakršne uživa nemška manjšina pri nas. Med številnimi govori, pravim domačim veseljem so potekle pičlo odmerjene ure prehitro. V nedeljo zjutraj pa so se poslovili in odšli dalje v Kranj. Trščani se bodo še dolgo spominjali tega kratkega obiska koroških bratov in z veseljem čakali zopetne-ga svidenja. Hvala Vam, bratje iz Borovelj, da ste nam pokazali lepoto svoje pesmi. Dobrodošlo zagrebško darilo rudarskim družinam Trbovlje, 25. septembra. V zadnji dobi so se precej zredčili prispevki za gladujoče rudarske družine v trboveljskem revirju. Pri tem pa seveda beda ni nič manjša, nasprotno, z vedno večjo skrbjo gredo rudarske družine zimi nasproti. Na ponovno prošnjo rudarjev, da si olajšajo vsaj kolikor toliko glad, se je velikodušno odzvala zagrebška centrala ve-lepodjetja »Hinka Francka sinovi« in na predlog in priporočilo svojega glavnega zastopnika za Slovenijo g. Felka BerUča iz Ljubljane naklonila rudarskim družinam zelo izdatno darilo, kj naj bi služilo drugim velikodušnim rodjotjem v zgled. Skupno je poslala Franckova tovarna iz Zagreba 1900 zavojčkov svojih znanih odličnih izdelkov v celotni kupni vrednosti 11.400 Din. V vsakem zavoju je škatla cj-korije in zavoj žitne kave. Celotna pošiljka se je razdelila tako, da je prejelo županstvo občine Dol pri Hrastniku 250 zavojev, ekspozitura obč. Trbovlje v Hrastniku 450 zavojev, socialni urad občine Trbovlje 600, županstvo v Zagorju 450 ju županstvo Ržiše 150 zavojev. Kakor pričajo zahvalna pisma, so se rudarske družine zelo razveselile te podpore. Franckovo podjetje večkrat daruje za kuturne in socialne potrebe v Sloveniji, vendar pa po tihem zgledu pokojnega ustanovitelja velepod-jetja ostanejo darila in naklonila največkrat neimenovana. G. Felku Berliču, ki je dal robudo za gornje darilo, velja topla zahvalal Tragična smrt dobre matere Kompolje, 25. septembra K številu smrtnih nesreč ob poplavah moramo prišteti tudi naslednji tragični primer. Skrbna žena bivšega župana Matije Samca v Kompolju, mati enajstih otrok, je šla v nedeljo zvečer na kurnik pogledat, kako Je s kokošmi, ker Je precej grozila voda. Pa se ji je spodmaknila lestev in j« nesrečna gospodinja padla tako usodno, da si Je na cementu prebila lobanjo. Nezavestno so prenesli v hišo, kjer pa ni bilo zanjo nobene pomoči več. Ponoči je izdihnila. Poleg Številne družine žaluje za njo vse prebivalstvo, ki jo Je zedo spoštovalo. VSI PO GROZDJE V BELO KRAJINO v nedeljo 1. oktobra! — Hitite s prijavami! Informacije daje g. Novak, manufakturna trgovina, Ljubljana, Kongresni trg. Domač« vesti ♦ Sodne premestitve. Premeščena sta I sodni kanclist v Ribnici Fran Rigler v Delnice, iz Delnic v Ribnico pa sodni kanclist Anton šorec. Premeščen je dalje sodni višji oficijal Josip Medved iz št. Lenarta na Štajerskem k okrožnemu sodišču v Ljubljani, za kanclista pri sreskem sodišču v Št. Lenartu pa je imenovan zvaničnik Ivan Košmerlj. Orožniški narednik Anton Gobec je postavljen za sodnega kanclista pri sreskem sodišču v Šmarju pri Jelšah. ♦ Iz vojaške službe. Za vršilca dolžnost? skladiščnika sta postavljena pri 25. art. polku podporočnik Alojz Medlič, pri 36. pp. pa poročnik Rudolf Goričnik. Na višji oddelek intendantske akademije je sprejet poročnik Boris Kuret; napredovala sta državna mojstra Anton Arnšek in Henrik Novak. ♦ Slovenski v tujini službujoči šolniki. Naš pedagoški starosta in zaslužni znanstvenik, upokojeni gimnazijski ravnatelj g. g. Emilijan Lilek iz Celja je v svoji visoki starosti spisal knjigo »Slovenski v tujini službujoči šolniki«, ki vsebuje zanimive podatke o naših učiteljih in profesorjih, ki so službovali izven svoje ožje domovine v deželah, ki tvorijo sedaj Jugoslavijo, in tudi daleč po tujem svetu. Posebno zanimivi so podatki o službovanju rojakov v nekdanji Bosni in Hercegovini, Srbiji, Bolgariji in Rusiji. V knjigi so zbrane tudi lepe ocene naših bratov na jugu o delovanju mnogih šolnikov iz Slovenije. Knjiga je pravkar izšla v Celju v samozaložbi in jo toplo priporočamo. ZA PULLOVERJE PRISTNA ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1 ♦ Ablturienti! JAD »Triglav« v Zagrebu ram je poslal: Na vseučiliška tla prihajate polni idealov z odločitvijo, da svojo izobrazbo za bodoči poklic dopolnite še s strokovno. Univerza vam ne more dati vsega, česar pričakujete, da vam samo najvišjo strokovno izobrazbo. Spoznati je treba tudi ostale kulturne in socialne dobrine da po končanih študijah stopite v življenje kot značajni Jugosloveni, da boste koristni člani družbe in države. To izobrazbo pa dobite samo v naprednih akademskih društvih. Zato vabimo vse napredne abituri-ente, ki nameravate nadaljevati svoje študije v Zagrebu, da stopite v vrste najstarejšega jugoslovenskega akademskega dru-»Triglava«. JAD »Triglav« je svobodomiselno akademsko društvo na brezkompromisni jugoslovenski podlagi. V Zagrebu imamo popolno univerzo z naslednjimi fakultetami: medicinsko, filozofsko, veterinar sko, tehniško, kmetijsko-gozdarsko in pravno. Na filozofski fakulteti je farmacijski oddelek, na tehniški pa oddelki stroje-gradbeni, elektrostrojni ladjegradbeni, ladijsko strojni, gradbeni, arhitektski in kemijski. Informacije se dobijo v lokalu JAD »Triglava«, Gumduličeva ulica 29. v Zagrebu. ♦ Nova organizacija Intelektualnih delavcev. Mnogi intelektualci so bili organizirani v Zajednici intelektualcev kraljevine Jugoslavije, ki pa se je sedaj razšla, ker ni mogla združiti poleg nezaposlenih tudi zaposlene intelektualce. Ob likvidaciji je bilo osnovano Združenje intelektualnih delavcev Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Pravila tega združenja je notranje ministrstvo že potrdilo in organizacija se že širi po vseh banovinah. ♦ Služba na univerzi. Rektorat univerze v Ljubljani je razpisal mesto asistenta pripravnika pri institutu za ceste in železnice. Prošnje jet reba vložiti do 10. oktobra. ♦ 30 letnica delavskega pokreta v Srbiji. V Beogradu se bo vršila 8. oktobra redka In značilna delavska slavnost: proslava 30 letnice od ustanovitve delavskih sindikalnih in kulturnih organizacij v Srbiji. S p.ro-alavo ho zvezan tudi oblastni sindikalni kongres delavske zveze. Pri proslavi bodo sodelovala vsa delavska strokovna in prosvetna društva v Beogradu, povabljena pa so tudi delavska društva iz drugih banovin. Udeležencem je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po železnicah in ladjah. ♦ Bolgarsko-jugoslovenska liga v Beogradu. V nedeljo se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Jugoslovensko-bolgarske lige, ki je sprejel že sestavljena pravila in izvolil svoj začasni odbor. Zborovanju je prisostvoval nekaj časa tudi bolgarski poslanik dr. Kjoseivanov v Beogradu, ki je pozneje v prisotnosti velikega števila zastopnikov raznih drjštev in diplomatov crtvoril v paviljonu »Cvijete Zuzoric« razstavo bolgarskih slikarjev. ♦ Predlog siibotiške fakultete o Noblovi nagradi za mir. Svet pravne fakultete v Subotici je poslal norveškemu parlamentu naslednji predlog: Pozvan z okrožnico ko-miteta za razdelitev Noblovih nagrad za mir, je sklenil svet pravne fakultete v Subotici predlog, nai bi se Noblova nagrada za mir v letu 1933. podelila Bertholdu K6-nisu, članu avstrijskega parlamenta in centralnega 9indikata nameščencev avstrijskih državnih železnic, ker je razkril znano tihotapstvo orožja iz Italije v Madžarsko ter ei tako pridobil velike zasluge za ohranitev mira v srednji Evropi. V znani hirtenber-ski aferi je poslanec Konig odklonil veliko ponudbo 150.000 šilingov, da bi o tihotapstvu molčal, ter je s pomočjo članov centralne uprave železniškega sindikata odločno in vestno razkril vso veliko in nevarno zaroto proti miru. ♦ Velike pravoslavne svečanosti v Dubrovniku V nedeljo je v Dubrovniku patriarh Varnava izvršil velike cerkvene svečanosti, pri katerih ©o sodelovali episkopi Dožič, Kuiič, Stankovič. Velimirovič in Ci-rič ter 58 dihovnikov. Slovesnosti se je udeležilo mnogo vernikov iz Boke Kotorske in Hercegovine, ki so prišli tudi v slikovitih nairodnih nošah. Pridigo episkopa Velimirovič« eo oddajali po radiju. Zvečer so patriarhu in njegovemu spremstvu priredili banket v hotelu Imperialu, na katerem eo bili tudi zastopniki oblasti in predstavniki pravoslavnih cerkvenih občin iz Dalmacije in Hercegovine. V ponedeljek zjutraj je patriarh odpotoval v Tuzlo. ♦ Predavanje o Cankarju v Sarajevu. Slovenski klub v Sarajevu priredi oh priliki petnajstletnice Cankarjeve smrti Cankarjev večer s predavanjem o njegovem življenju in delovanju. ♦ Jugoslovenski kej v Gdynji. Poljski minister za trgovino je odobril predlog pomorske uprave, da se eden izmed novih ke-jev v Gdynji imenuje Jugoslovenski kej. ♦ Naši v Ameriki. Bivši prvi slovenski član mestnega zastopa v Clevelandu rojak Ivan Mihelič je letos kandidat za urad najvišjega sodnika mestnih sodišč. Za ta urad sta samo dva kandidata in je mnogo upanja, da bo Mihelič izvoljen. _ Rojakinja Franja Kobetova, rojena v Calumetu, poroča iz Calumeta, kjer je uslužbena kot učiteljica, da je letošnje počitnice prebila v Honolulu na Havajskih otokih, kjer je pohajala tamkajšnjo visoko šolo. Kobetova je skoro gotovo prva Slovenka, ki je študirala na havajski univerzi. — Slovenski film »Triglavske strmine«, ki ga je prinesla iz Ljubljane gdč. Franja Tavčarjeva, se je 9. t. en. predvajal v Detroitu v Slovenskem domu. _ Iz Waukegana poročajo o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v tamkajšnji slovenski naselbini. Anton Valentinčič, star 40 let, je ustrelil svojo ženo Lojzo, potem pa še sebe. Pred meseci ga je žena zapustila. Valentinčič jo je nedavno obiskal z namenom, da se pomiri ž njo. Namera pa se mu ni posrečila. Med zakoncema je prišlo do prepira, med katerim je mož potegmil revolver in ustrelil ženo. Valentinčič je nato pobegnil v Roosevelt-park in si tam pognal kroglo v glavo. Nesrečna zakonska dvojica zapušča 20-letnega sina in 18-letno hčer. — V predmestju Chicaga so našli rojaka Ivana Pipana mrtvega s tremi kroglami v telesu. Zraven trupla sta ležala dva klobuka, kar znači, da je bil Pipan v boju s svojimi morilci. Policija je pozneje aretirala dva razoglava italijanska delavca. Pipan, po rodu Tržačan, je bil blagajnik Italijanske unije razvaževalcev kruha. — V naselbini Nevshi je slovenski farmar Franc Zalar postal žrtev groznega zločina. Ko se je s svoje farme vračal domov, so ga neznani zlikovci umorili in oropali, truplo pa polili s petrolejem in zažgali. Zalar je bil samec. Rodil se je bil leta 1878. in je večkrat pravil, da ima sorodnike v Brusnicah pri Novem mestu. — Iz Elyja poročajo, da je tamkaj umrl Nace Gregorič, star 64 let, ki zapušča v Ameriki dve sestri. * 40.0000 obsojencev. Statistično je ugotovljeno, da pride v naši državi vsako leto za zamrežena okna in zaklenjena vrata blizu 40.000 ljudi, ki so jih obsodila prvostopna in sreska sodišča. Med 40.000 obsojenci pa je samo 4 in pol tisoč žena, ki so prišle v konflikt z zakoni. Med obsojenci je največ kmetov, po šolski izobrazbi so razdeljeni takole; nepismenih je 30.77%, med nepismenimi jih ima 63.19% samo osnovno šolo, ostali odstotki pa razne višje šole. čistokrvnih Jugoslovenov je med obsojenci 92.68 %, ostali pa odpadejo na zastopnike drugih narodnosti. Velik del obsojencev je star od 21 do 30 let. Po statistiki iz leta 1930. so tvorili obsojenci te starostne dobe 39.96 %, nad 60 let starih pa je bilo 3.06 %. Kaznilnic imamo 12 in dobi vsaka kaznilnica povprečno na leto 3 do 4.000 novih jetnikov, na svobodo pa odhaja na leto iz vseh kaznilnic od 2 do 3.000 oseb. Poleg tega umre na leto v kaznilnicah povprečno 80 do 200 jetnikov. Za nadzorstvo nad jetniki in za vodstvo administrativnih zadev je bilo leta 1030. v vseh kaznilnicah 842 uslužbencev, za vzdrževanje kaznilnic pa se je porabilo preko 32 milijonov Din. » Nenavaden spor med subotiško občino in najemniki. Subotiška mestna občina je oddala mnogo hiš in zemljišč v najem. Najemnikom je mestna uprava izdajala potrdila o plačanih najemninah. Nedavno so davčni organi obiskali te najemnike ter zahtevali, da jim pokaže potrdila o plačanih najemninah. Nekateri najemniki plačujejo najemnino že blizu 15 let in so sedaj za vsa ta leta nazaj uradnikom pokazali potrdila o plačani najemnini. Uradniki so ugotovili, da potrdila niso pravilno kol-kovana, in so najemnikom naložili globe od 700 do 10.000 Din. Pri 150 najemnikih znaša to več stotisočakov. Najemniki nočejo plačati glob, češ da bi bilo kolkovanje dolžnost mestne občine, mestna občina pa trdi, da sme kot samoupravna edinica izdajati potrdila brez kolekovine. Najemniki vlagajo sedaj tožibo proti mestni občini in 'bo prišlo do zamotanih in zanimivih procesov. KULTURNI PREGLED Začete h operne sezone Lep uspeh opere »Pikova dama« — Zadovoljiv obisk ge hranim cvetko, ki sem jo utrgal ob povratku iz ruskega ujetništva na grobu Čajkovskega v Leningradu, čajkovskij — naglas na predzadnjem zlogu — je bil moj najdražji skladatelj v mladostni dobi. Ne samo moj! Ni ga menda bilo v Evropi, in ga ni danes viclimsta, ki bi ne poznal njegovega znamenitega koncerta, pianista-učenčka, ki bi ne ljubil njegovih ljubeznji-vih malih klavirskih stvaric, pevca, ki bi ne pel njegovih pesmic, ni ga dalje koncertnega obiskovalca, ki bi ne poznal vsaj njegove ogromne »Patetične simfonije«, ali posetnika opere, ki bi nikdar ne slišal o njegovem Jevgeniju Onjeginu ali Piko-vi dami, ali, ki bi teh oper sam ne slišal. Letos obhajamo smrtno štiridesetletni«) tega, če ne največjega, pa gotovo najpopularnejšega in od vsega kulturnega sveta spoštovanega in občudovanega ruskega muzika-velikana. Naša opera je v počastitev te obletnice s spoštljivo pieteto in naj-resnejšo skrbnostjo ob vstopu v novo sezono vprizorila velikega komponista »Pi-kovo damo« v novi scenični predelavi Cle-mensa Krausa in Wallersteina, s katero Bilo kuda && svuda! je dejanje tesno strnjeno in je izločeno iz nje vse, kar je dosedaj odvračalo pozornost gledalca od centralnega dogajanja. Tako dirigent, navnatelj gosp. M. Polič, režiser prof. O. šest in scenograf G. Ulja-niščev so se novemu preduševljenemu in temeljito teatersko znanje odkrivajočemu načinu vprizoritve tesno priredil in s celim opernim in baletnim ansamblom podali predstavo, ki zasluži kot umetniška celota — in le kot celoto jo je treba presojati — odlično priznanje. Ni Puškinova romantična, sodobnemu človeku nerazumljiva, daljna, morda celo smešna snov, s svojo dekadentno rusko aristokratsko, caristično družbo, z duhovi in prikaznimi, z nesimpatičnimi glavnimi junaki nepretresljive tragedije, ki zanima, ampak v prvi vrsti in v glavnem muzika Čajkovskega, njegova neizčrpna melodična tnvencija, njegove jasne, izklesane forme, njegov pretkani polifonski stavek, razpre-janje posameznih pregnantnih motivov, umetni tok njegovih glasov, pestra zvočnost in za svojo dobo nedosežna raznolikost in čudovito obvladanje njegovega orkestra, ki priklepa pozornost poslušalca od prve do zadnje note nase. Ta muzika je danes vsakemu razumljiva. In tako se godi sodobnemu povprečnemu človeku, da mu je izginilo razumevanje za romantiko, a njo Danes poje, pleše, flirta in ljubi dražestna MAKTHA EGGERTH v krasnem filmu Vsemu je ljubezen kriva Sodelujejo: Hermann Thimig, E. Verebes in Hans Junkermann. Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Zvočni kino Ideal ♦ Ustanova Josipa Pipana Vojščickega je razpisana. Opozarjamo na to ustanovo vse djake srednješolce iz slovenskega ozemlja v Italiji. Natačni pogoji so razvidni iz razpisa, nabitega v veži vsake srednje šole ♦ Na čebele so se spravili. Posestnici Krajnčevi Ani v Dravcih sta izginila ponoči dva, posestniku Petroviču Jožetu v Soviču pa en panj čebel. Tatvini sta bili prijavljeni orožnikom, ki so odkrili tatu v osebi Milošiča Franca, posestnika v Soviču. Pri njem so našli ukradene prazne panje. Pri zaslišanju je Milošič izipoveda! da je čebele z žveplom pomoril in ia panjev pobral med. ♦ Vlomilski cigani. Nedavno ponoči je bilo vlomljeno v hišo posestnika Otmarja Ci-gule v Vodolah. Vlomilci so odnesli razno obleko, spodnje perilo, čevlje, ure, dežnike, nogavice in drugo. Vloma je bila osumljena ciganska družba, ki je sestavljajo Horvat Franjo, Kokot Karlo, Horvat Izidor. Kovačič -Ivan in dve ciganki. Družba se je klatila v tamošnji okolici. Ko so jo začeli zasledovati, se je umaknila drugam in pustila za seboj v gozdu mnogo ukradenih predmetov, ki jih je lastnik dobil nazaj Cigane še zasledujejo. ♦ Smrt pod kolesi vagona. V Skradu se je v nedeljo smrtno ponesrečil železniški uradnik Fran Lukež, star 46 let, stanujoč na Sušaku Lukež je zaradi neprevidnosti padel iz vagona in prišel med vagone, ki so ga grozno zmečkali. Ostal je na mestu mrtev. Pokojnik zapušča ženo in odraslega sina. ♦ Izkopana človeška okostja. V okolici Mitrovice eo te dni delavci tamkajšnje tvornice furnirja, ki so kopali temelj za novo železniško postajo, izkopali 32 človeških okostij. Ob okostjih ni bilo nobenih predmetov. Ker so v času svetovne vojne bile tamkaj vojaške utrdbe, se domneva, da so to okostja vojakov, ki so padli v času vojne. ♦ Kdor bi se rad izpopolnil v dramatskl stroki (ljudski igralci, režiserji), naj piše po prospekt na: Založba »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10-1. Pouk doma. Čitajte tedensko revno Tvvm m svft OPOROKA MABUSA ♦ Slovenski zvočni film (stalna produkcija domačih filmov) začne poslovati v bližnji bodočnosti. Kdor bi želel sodelovati kot igralec (igralka), naj javi svoj naslov na: založba >Drama«, Ljubljana Tržaška cesta 10J. ♦ Avtomobiliste ln voznike opozarjamo, da Je zaradi novogradnje mostu čez Kolpo pri Metliki stari most zaprt za vsak vozni promet. S tem je direktna zveza na cesti Novo mesto-Metlika-Karlovac ali obratno prekinjena. Avtomobilistom, ki vozijo iz Ljubljane v Hrvatsko Primorje priporočamo cesto Ljubljana-Velike Lašče-Kočev.ie-Delnice, tistim, ki vozijo s Hrvatskega Primorja v Novo mesto, pa cesto Delnice- Skrad-Severin-Bosanci-Vinica-črnomelj-Me- tlika-Novo mesto. Uporaben za prevoz je tudi brod pri Kamanju pod Metliko, ki zdrži tudi 4 tone, vendar pa so pripravnejše omenjene ceste. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u_ Izpremembe pri okrožnem 6odišču. Sodni pristav g. Vinko Pance je postavljen za preiskovalnega sodnika pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Prevzel je vodstvo 11. oddelka, ki ga je doslej vodil s. o. s. g. Mirko Koršič. Ta je določen za sodnika poe-dinca pri istem sodišču. u_ Ustanovni občni zbor Društva ljubiteljev Slovenskih goric bo 27. t. m. ob 8. zvečer v kletni dvorani hotela Miklič. Vabljen vsak, ki se zanima za Slovenske gorice. u_ V 3 do 4 mesecih se toliko priučiš mednarodnega jezika esperanto, da lahko dopisuješ s celim svetom. Vpiši se v espe-rantski tečaj, ki ga bo otvoril esperant-ski klub v četrtek 28. t. m. ob 7. v Delavski zbornici ob 7. zvečer. Učnina 10 Din, brezposelni prosti učnine. u_ Občinstvo opozarjamo, da je v izložbi Tiskovne zadruge razstavljen načrt za inscenacijo Shawove »Svete Ivane«, katere premiera bo v dramskem gledališču v sredo 27. t. m. ob 20. Načrt je delo inž. arh. Ernesta Franza. u_ Za izlet po grozdje v Belo Krajino. V nedeljo 1. oktobra se prijavite takoj v manufakturni trgovini F. Novak, Kongresni trg 15. ker bodo vse prijave v četrtek že zaključene. Vožnja s posebnim brzovla-kom in vso oskrbo velja le 78 Din. Ne zamudite redke priložnosti in obiščite Belo Krajino. u_ Sokoisko društvo Ljubljana 111. otvo-ri 2. oktobra svoje javno otroško zavetišče. Vpisovanje dece se bo vršilo v nedeljo 1. oktobra od 9. do 13. ure v društvenem tajništvu na letnem telovadišču ob Tyr-ševi cesti. u_ Za Anton Lušinov fond so darovali gg. Kristijan čermelj, veletržec, 100 Din, Miro Jankole, trgovec. 100 Din, inž. Fran Zupančič, industrijalec, 100 Din, Aleksander Friedrich, industrijalec, 100 Din, Ivan Jeras, ravnatelj, 100 Din, Ekonom — gospodarska zadruga v Ljubljani, 100 Din, Ivan Avsenek, industrijalec, 100 Din, Albin Prepeluh, publicist, 100 Din. »PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244 u_ Točen seznam vseh inozemcev, zaposlenih v dravski banovini, bo sestavljen po odredbi banske uprave. Zaradi tega poziva uprava policije v Ljubljani vse delodajalce, da prijavijo najkasneje tekom 8 dni vse, pri njih zaposlene inozemce ne glede na kakovost zaposlitve po posebnih obrazcih v dvojniku, ki jih dobijo proti plačilu 50 p za komad v prijavnem uradu uprave policije, oziroma na vseh stražnicah, kjer Do treba tudi vrniti izpolnjene tiskovine. Zoper one delodajalce, ki se ne bi odzvali temu pozivu, se bo uvedlo postopanje po čl. 19. zakona o notranji upravi, objavljenega v Uradnem listu št. 76 z dne 23. 7. 1929. u_ Vprašanje policijskih zaporov, te dolgo časa rešujejo vprašanje policijskih zaporov. Doslej so bili policijski zapori nameščeni v justični palači. Ker potrebuje sodna uprava te prostore za mladoletne kaznjence, so bili zapori odpovedani policijski upravi. Za policijske zapore mora skrbeti mestna občina. Doslej so iskali primerne prostore po raznih krajih mesta. Bil je celo načrt, da bi se policijski zapori zgradili tik kaznilnice ob Miklošičevi cesti. Toda ta načrt je padel v vodo. Policijska uprava sama je dala v dnevnikih oglase, da išče primerne prostore. Mestni magistrat se je naposled odločil, da preuredi sedanje odgonske zapore v policijske, in so delavci že začeli preurejevanje. u_ Aretiran tat. V nedeljo opoldne so privedlo v zapore tukajšnjega okrož. sodišča v Ljubljano tatu in vlomilca Ruperta Planinca, ki je zadnji čas izvršil mnogo tatvin in vlomov po Gorenjskem, zlasti na Jesenicah. Rupert Planine, po rodu iz Lib-nega pri Brežicah in po poklicni strojnik je stanoval na Jesenicah. Iz Maribora a_ Iz organizacije JNS za V. mestni okraj. Drevi ob 20. uri bo v Čurkovi gostilni v Frankopanovi ulici važna odborova seja, ki se je morajo udeležiti vsi odborniki brezpogojno. Na dnevnem redu je tudi razprava o volitvah v DZ in priprave za občinske volitve. a_ Nov sodni Izvedenec v grafologljl. Mariborsko okrožno sodišče je imenovalo profesorja risanja na tukajšnji realni gimnaziji g. Franca Ravnikarja za svojega stalnega izvedenca v grafologiji. a_ Iz gledališča. Prijave za gledališki aibonma sprejema gledališka blagajna (telefon 23-82) še nekoliko dni. Na razpolago je v vseh abonmanih še nekaj dobrih sedežev. Otvoritvena predstava bo v nedeljo 1. oktobra. Prva premiera bo »Gospoda Glem-bajevi«, vsekakor najjačja drama jugoslovenske književnosti povojnih let. Avtor je Miroslav Krleža. »Glembajeve« študira z mariborskim ansamblom dr. Branko Ga-vella, najboljši naš režiser, bivši ravnatelj drame v Beogradu, sedaj režiser v Brnu. a_ Tragična smrt mladega dijaka. Ze pred 14 dnevi je neznanokam pobegnil od doma 17 letni dijak 6. razreda mariborske realne gimnazije Oton AM. Vse prizadevanje staršev, da bi ga kje našli, je bilo zaman. Izginila je za nj!m vsaka sled ln tako so bili prepričani, da je šel prostovoljno v smrt. To je sedaj potrdila vest, da je Drava naplavila pri Sv. Marku niže Ptuja truplo nekega mladeniča, v katerem so spoznali nesrečnega dijaka. S pogrebnim avtom so prepeljali truplo v Maribor in ga pokopali včeraj na mariborskem pokopališču. Iz Celja spremljajočo muziko je komaj dosegel, dočim razume vsebino opernih snovi našega časa, a v njeno novo muziko pa še ne prodreti. V njegovem točasnem vzgojnem programu je muzika vedno še daleč za literaturo. Opozarjati na vse najlepše glasbene bi-sre »Pikove dame« bi bilo preobsežno delo. Nanizani so v dolgi vrsti takt za taktom. To temeljno razpoloženje drame slikajoči predigri slišimo v I. sliki duet Je-leckega in Hermana, zanimiv zlasti vsled kontrastnega nastrojenja obeh pevcev, pesem o treh kartah Tomskega, katere ostri in usodni trokartni motiv straši v najrazličnejših variacijah po celi operi, prelep duet Liže in Pavline v drugi sliki, krasna pesem Pavline, živahna narodna popevka deklet, kjer čajkovskij stopi iz evropskih z obema nogama na domača tla, arija Liže, prihod Hermana, ki spominja scenično in muzikalno na slično situacijo v »Večne mmornarju«, baletna muzika pastirske igre v tretji sliki, kjer je čajkovskij čisto klasik, ne da bi pisal epigonalno muziko, velika arija Jeleckega. v kateri zatrjuje Li-zi svojo ljubezen, pandan k ariji Gremina iz »Onjegina«, duhovito in silno učinkovito citirana francoska pesem iz Grčtryjeve opere »Rihard Levosrčni« stare grofice v četrti sliki, cela strahotna peta slika z oddaljenimi klici vojaških trobent, zakulisnega mrtvaškega petja zbora. Lizina ariia v šesti sliki in duet, krepka, ostroritmična pesem veselinlrov v zadUi sliki, poredna pesem Tomskega, zopet skupni zbor, igra Hermana, njegova prisiljeno razigrana pe sem, nenaden, strahoten konec. Predvsem pa je v razkošnem orkestru cel brezdanji zaklad lepot in očarljivih presenečenj. Dostojno smo se oddolžili spominu za nas, ne toliko komponista, čigar dela so postala last vsega kulturnega sveta, a pred vsem nam bližjega slovanskega duha velikana. Vsi sodelujoči so bili prežeti spoznanja, da se mora ta akt spoštovanja izvršiti kar najdostojneje in z vsemi glasbenimi in materialnimi silami, ki so nam na razpolago. Predstavo je ob pultu vodil sam ravnatelj g. Polič, ki je celo opero naštudiral s skrbnostjo in točnim detajlnim delom tako na odru kakor v orkestru, prof. g. šest, scenograf g. Uljaniščev, ko-reosrafski mojster g. Golovin, zbor in vrsta naših najprominentnejših solistov. Kot gosta smo z veseljem pozdravili na odru Mileno verbičevo. Z živo duhovno poglobitvijo je podala prepričevalen lik razdvojene, nesrečne Lize. Pevski naporno partijo obvlada razen v ekstremnih, nekoliko dušečih višinah, močn^ zadovoljivo, z izvrstno šolo in izredno muzikalnostjo. S čudovito krasnim glasovnim materialom, koncertno-umetniško dovršenim petjem preseneča vedno iznova Bernot-Golobova (Pavlina), smotreno je ko«- strašilo izdelana zunanjost stare grofice. Glas Thierry-Kavčnikove pa je žal v mezzosopranski nižini popustil. Marčec ie mnofro pndobil v vseh smereh in še pridobiva. Izgladiti zna zlasti dinamsko linijo speva, se popeti navidezno zelo lahko v zvočne višine, ki spominjajo nered- e_ Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 3. oktotbra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. e_ Tragična smrt Celjana v Skoplju. Pred dnevi se je prevrnil na cesti pri Skoplju vojaški avtomobil, na katerem je bil tudi 21 letni trgovski pomočnik Adolf Lapornik iz Zagrada pri Celju. Tovorni avtomobil je pokopal Lapornika pod seboj in mu zlomil obe nogi ter poškodoval tilnik in trebuh. Lapornika so prepeljali v skop-ljansko bolnišnico, kjer je 20. t. m. podlegel poškodbam. Ko ga je obiskal njegov brat iz Celja v bolnici, je izgledalo, da bo Lapornik okreval, kmalu po bratovem odhodu pa je umrl Truplo so prepeljali v Celje, kjer se je vršil včeraj ob 15. pogreb s kolodvora na okoliško pokopališče. e_ Pogreb Martina Jernejška, ki se Je v sredo smrtno ponesrečil na celjskem kolodvoru, je bil šele v nedeljo popoldne na mestnem pokopališču, ker Jernejška zaradi poplave niso mogli prej pokopati. e_ Obup poplavljencev. Iz kolera bolnice pod Starim gradom, ki jo je vodovje skoro popolnoma porušilo, so v zadnjem hipu rešili družino delavca invalida Terčeta, ki ima sedem otrok. Nesrečnežem je voda odnesla vse imetje, tako da nimajo niti živeža, da bi se za silo prehranili. Ostala jim je samo obleka, ki so jo imeli na sebi. Obupana rodbina prosi usmiljene ljudi, da bi ji podarili obleko in živež. Darila naj oddajo pri hišniku Cotiču v Narodnem domu. e_ Kino Union. Danes ob 20.30 zvočna veseloigra »Ljubezen je treba razumeti« in dve zvočni predigri. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo? L čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga v */%■ 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 25. septembra Ljubljana 7, 761.3, 13.3, 97, mirno, 10, megla, 1.5, dež; Ljubljana 13, 762.5, 18.4, 72, SSW2, 9, —, _; Maribor 7, 760.1, 15.0, 90, mirno, 10, 6.4, dež; Zagreb 7, 761.3, 16.0, 90, N2, 9, —, —; Beograd 7, 17.0, 85, S4, 2, —, _; Sarajevo 7, 763.2, 12.0, 90, mirno, 10, 3.0 dež; Skoplje: ni depeše; Split 7, 761.7, 16.0 9, NE4, 8, _ —; Kumbor 7, 760.9, 17.0, 90, E2, 8, _ —; Rab 7, 762.0, 1«.0, 90, SSE5 7, _ Temperatura: Ljubljana —, 12.8; 19.5, — Maribor 17.3, 13.8; Zagreb 20.0, 15.0; Beograd 22.0, 15.0, Sarajevo 23.0, U.0; Split 24.0, 15.0; Kumbor 16.0; Rab _ 13.0. ko na sočnost najboljših junaških tenoristov, se kreče svobodno (izvzeti moram njegov redoni prihod na sceno v predzadnji sliki), je sploh neverjetno zrasel, a bojim se, da ga bo prezaposlitev, ker ne ume ali iz ambicije noče varčevati s svojimi silami, prekmalu izčrpala. Primožič (Tomski) se nam je pokazal kot vedno tudi to pot z vsemi svojimi igralskimi in pevskimi vrlinami in nevrlinami, kolikor jih pač za-more v svoji neznatni partiji odkriti. Dovzeten je za vse lepe in pohvalne besede. Teh si je v svoji široki karieri pridobil do sti. Ni mi jih treba ponavljati. Druge se ga pa ne bodo prijele. Zelo simpatičen je bil Jelecki vsestransko in vedno izvrstno uporabnega Janka. Za arijo v 3. sliki se mu je publika posebej zahvalila. Z zanimanjem sledim razvoju Dermote in M. Rusa. Dermota vedno bolj raste, izredno muzikalno nadarjen je, z lahkoto bo preko če-kalinskega stopil višje, tudi Rus je postal manj eksploziven, spokojnejši in tako je dobro. Nič z manjšo vnemo in z nič manjšim umetniškim hotenjem niso sodelovali še Jelnikar, Magolič, škabar, španova, Ramšakova, Ribičeva, zbor in balet. K sreči mi obisk prve operne predstave ne daje povoda za lamentacije in brezplodna razmišljanja o prazni hiši: bil je, časovnim prilikam primerno, zadovoljiv, pri abonmajih pa bo . akor slišim, še bolj gost. človek se počasi preobjeda konservne mu-zike kinov, gramofonov itd. ter se vrača k živi, gorkokrvni, neposredni glasbeni umetnostL —6. ©ospodarstvo Poostritev nadzorstva nad poslovanjem trgovskih potnikov ■ "iJrabllaio! stisko ta posebne ofcoMStae SaiatibS vVečjem obsegu kot navad-rSnjar? Znano je več primerov izkoriščevalcev nepoučenega ljudstva m £cer inozemskih trgovskih Potn,kov lu de a]o v manufakturni, v papirni m keramični strj w in še nekaterih drugih, zlasti pa iuai ^hmefiki trgovini. Glede manufaktunstov le S S ovilo, da so kupovali man, vred- teti blaga daleč presegala promel. malega detajlista. Ti ljudje niso samo navijali ce- pozornost. V papirni stroki se slejkopreJ dodaja, da ponujajo trgovski potniki blago pri zasebnikih, zavodih nuradihpov^uh cenah, nego tukajšnji detajnis i doticno bl^ -mi« Čeprav nam je Rijavec v teh ulogah znan cd prej, vendar so njegove kreacije vedno nanovo zanimive in učinkovite. Mlade-niška svežost njegovega glasa in nad vse muzikalno fraziranje pevčevo, se zmerom zaova dojmeta poslušalca. Aplavdirali so mu na odprtem odru. — Z njim je nastopila naša ugledna pevka Maja Strozzijeva in mlada, nadarjena sopranistka Gita Gjuranec. — V »Bohemi« smo imeli debut mladega zagrebškega pevca Milivoja Kučiča, ki se je gfeslej izkazal s svojimi koncerti v radiju in v dvorani »Lisinskega<. Kučic se je dobro držal na odrskih deskah in ni oetavil vtisp, kakor da je prvič na njih. Po tem b, sklepali da ima odrski talent. Manj pozitivne zaključke smo si mogli ustvariti o njegovih glasovnih sposobnostih, ki pri prvem nastopa niso prišle do polne veljave. Glas mu n, zvenel tako sočno, kakor smo ga bili navajen?* koncertnega podija. Morda zaradi no- VTrva°ko^arna premiera je bila Giordanova »Fedora«. Vršila se je kot trinajsta opera trinajstega tega meseca. Ce je tnnajstka v resnici nesrečne število, teda, tudi nase gledališče ni imelo sreče z njo. Pripomnit, pa moramo takoj, da ne zaradi izvedbe temveč zaradi dela samega. »Fedora« nima t,ste notranje sile, ki bi mogla poslušalca držati v Gospodarske vesti = Zamudne obresti na terjatve nasproti državi. Beograjski »Privredni Pregled« obširno poroča o pravdi med neko ljubljansko tvrdko in državo zaradi zakasnelega plačila izvršene dobave v 1. 1928. Ljubljanska-tvrdka je po pogodbi z generalno direkcijo drž. železnic dobavila pravočasno bakrene šibke za 531.0C0 Din. V pogodbi je bilo izrecno označeno, da mora generalna direkcija plačati kupnino takoj po izvršeni dobavi. Direkcija pa je račun plačala šele 13 mesecev po izvršeni dobi. Ker ta morala ljubljanska tvrdka za znesek račana najeti posojilo, je tožila državo pri okrožnem sodišču v Beogradu zaradi škode (plačanih obresti), ki je nastala tvrdk, v zvezi z zakasnitvijo plačila v višini 97.100 Din. Okrožno in apelacijsko sodišče sta tožbi ugodila v tem smislu, da mora država plačati tožeči tvrdki za stor jeno škodo. /U.5b» Din (to ie 12 %> obresti na dolžno vsoto za 13 mesecev) s 6%> obresti od 17. junija 1930 naprej. Sodišče je zavrnilo ugovor državnega pravobranilca, češ da tu velja le zakon o državnem računovodstvu, ker gre za pogodbeni značaj, ki je osnovan v^ državljanskem zakoniku, ki veže tudi toženo državo Na pritožbo državnega pravobranilca se je s stvarjo pečalo nato še kaeacijsko sodišče, ki pa je razsodbo apelacijskega sodišča razveljavilo, sklicajoč se na §§ »23., 602. in 654. državljanskega zakona. Kaeacijsko sodišče je razsodilo, da je država dolžna zaradi zakasnelega plačila povrniti tožeči stranki le 6% obresti za fakturni znesek od dneva, ko je zapadlo plačilo do dneva dejanskega plačila. — Dodatni sporazum k trgovinski pogodbi z Avstrijo. Na podlagi zakona o pooblastitvi za neodložljivo uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov (od 19. aprila 1932) je ministrski svet začasno uveljavil naknadni sporazum k trgovinsk pogodbi z Avstrijo. Ta sporazum, ki je bil podpisan 9. avgi-sta na Dunaju, je sedaj objavljen v »Službenih Novinah« od 21. septembra, stopil pa je v veljavo že 81. avgusta. — Kakor poročajo iz Beograda, je minister za zunanje zadeve predložil ta dodatni sporazum Narodni skupščini v odobritev. — Prodaja plemenskih bikov. Od plemenskih bikov, ki so bili nabavljeni v Švici, so jih 30 simentalske pasme in 8 rjavih švicarskih bikov spravili na banovinsko posestvo Božjo Kovino. Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da bo 6. do 9. oktobra sejem za njihovo prodajo na Božji Kovini. Seiem bo za interesente iz savske, dravske, vrbaske, primorske in tudi drugih banovin. Prednost pri nakupu bikov bodo imeli: 1. živinorejske selekciiske zadruge ali družbe savske, drinske, vrbaske, dravske in primorske banovine, njihove zveze ali člani, 2. * že prijavljene živinorejske selekciiske zadruge ali družbe ostalih banovin, njihove zveze ali člani, 3. drugi že prijavljeni interesenti, 4. druge kmetijske zadruge ali družbe jz savske, dravske, vrbaske, drinske in primorske banovine, 5. kmetijske zadruge ali družbe iz drugih banovin. Biki se bodo prodajali: simental-ski po 10.000 Din razen v primeru idivi-dualne izbire, ko lahko komisija glede na kakovost bika sporazumno s kupcem ceno zviša, rjavi švicarski biki po 5.500. od-nosno 4000 Din. Živinorejske zadruge bodo imele 25 odstotkov popusta. Reflektan-ti morajo prinesti s seboj denar Ln ga pri nakupu bikov takoj izročiti komisiji. Delegati zadrug in drugih ustanov morajo imeti pooblastila od svoje organizacije. Biki se bodo izročili kupcem na kraju prodaje. Prevozne in vse druge stroške morajo prevzeti kupci sami. Kupci bodo imeli polovični popust na državnih železnicah. = Likvidacija. V likvidacijo je stopila zadruga Splošno čevljarstvo »Nada« v Ma riboru. = Prodaja lubja. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe glede prodaje lubja v področju šumske uprave Kranjska gora, do 30. okt. pa v področju šumske uprave na Bledu. = Prodaja lesa in drv. Direkcija šum kr Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 16. oktobra ponudbe glede prodaje bukovih drv do 31. oktobra pa glede prodaje lesa in drv. = Oddaja pleskanja železniških mostov bo po pismenih ponudbah, koje je vložiti do 26. t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov brezovih metel. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 30 kub. metrov mehkih plohov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. t. m. po-nudibe glede dobave 10 m« žične mreže do 5. oktobra; glede dobave 50 kg jekla, 5 naj>etosti. Giordanova glasba ni dorasla dramatiki teksta in ostavlja ponajveč prazen vtis. Je po velikem delu plitka, banalna, nezanimiva, neefektna in brez iskre božanskega navdahnjenja, s katero so znali italijanski mojstri presenetiti publiko. Giordano, ki živi še danes (šteje 66 let), je napisal okrog deset oper in se je navduševal za partituro brez transpoziciie, to je za partituro, v kateri so vsi instrumenti zapisani v c-notaciji. (Izdal je tudi Beethovnove simfonije v takšnih partiturah.) Čeprav je nastala »F.edo-ra« dve leti po »Andreju Chenierj«, ni mogla doseči uspeha te opere. »Andrej Chenier« ostane tudi za nadalje največji Gior«anov uspeh, ki nas pa v Zagreba tudi ni mogel ogreti. Še manj se je posrečilo to »Fedori«. Muzikalna dramatika te vensticno - kriminalne družbene drame nima nit, sile, nit, iskrenosti. Še več, prečesto je bleda, naivna in, kakor smo rekli, banalna. Le na dveh mestih dosega malo večji učinek: v izpovedi Ipanova in v zaključnem ljubavnem duetj drugega dejanja. Giordano je lirik in to ostane tudi v najbolj dramatičnih momentih. Njegovi muziki nedostaje najjačje scenične izrazne sile: dramatike, s katero je znal Puccini v istem času fascinirati svojo publiko. Po »Andreju Chenieru« nam ni mogla »Fedora« povedati nič novega, zlasti nič novega ali specifičnega za Giordana. V tej operi je potrdil, da je vplival nanj de/• begluške 86 — 38. Zagreb. Državne vrednote: Vofaa ikoda 245 — 246, za december 246 — 247, JV» investicijsko 51 - 52, 4«/o agrarne 27.50 den., 7B/o Blair 28.50 - 80, 8»/« Blair 80 do 34 7«/« Drž. hipotekama banka 47.50 do 48.50, 6% begluške 37 — 87.75; ban&ie vrednote: Pri*, agrarna banka 226 _ 230. Beograd. Vojna škoda 246.50, 245 zaklj.. za december 248 zaklj., 7«/« investicijsko 52.50, 52 zaklj., 6«/« begluške 37.70, 37.30 zaklj., 8»/o Blair 32.25 bi.. 7*/. Blair 80-81, 7°/o Drž. hipotekama banka 40.50. 49 zaklj.. Narodna banka 3600, 3580 zaklj., Privil. agrarna banka 230. 227 zakli. Dunaj. Državne železnice 15.40, Trboveljska 11.50, Alpine - Montan. 9.50, 8e6erana 2015. Blagovna tržišča 2ITO. + Chicago, 25. septembra. ZaSetni teSa-ji: Pšenica: za december 90-50, *a maj 94 50; koruza: za december 51.75, ta maj 57.50; rž: za december 71, za maj 77.375. + Winnipeg. 25. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 66.125, za december 67.50, za marc 72.875.*- + Ljubljanska borza (25. t m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo ®e (vse ia slovensko postajo, plačljivo t 30 dneb): pšenica (pO mlevski tarifi): nova baška, 79/80 kg 155 — 157.50; nova sremska, 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za sept. 112-50 — 115: moka: baška. >0«' i« nove pšenice 270 — 275; banatska 305—310. + Novosadska blagovna borza (25. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 108 vagoni. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, sred-njebaska, gornjebanatska 101 — 103; baška, okolica Sombor in slavonska 100 — 102.50; cornjebaška. baška potiska in baška ladja Tisa 105—107; srednjebanat. 98—100: baška L Dunav, Begej 100—102; južnobanat. 91—94. Oves: baški. slavonski in sremski 52.50—55. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 62.50 do 65 Koruza: baška 63 — 65; baška, okolica Sombor 64 _ 66; aflavonska «6 — 68; banatska 59 — 61; baška bela 77.50 — 80: jaška ladja Sava ali Begej 66 do 67; adja Tisa ali Dunav 67 do 68. — Moka: baška in banatska »0g< in >0gg« 202 - 220; »2« 180 — 200; ,5« 160 - 180; >6« 120 — 130; >7« 90 — 100; >8< 52.50-55; banatska, sremska >0g« in »Ogg« 140—205; ,2« 170 — 185; »5« 150—165; »6< 115—125; >7« 85 — 95; >8« 52.50 — 55. Otrobi: baški •sremski in banatski 41 — 44. Fižol: baški, sremski beli 135 — 140. + Budimpeštanska termineka borza (25. t. m.) Tendenca slaba, promet srednji: Pšenica: za oktober 7.57 — 7.58, za marc 8.70 — 8.71; rž: za oktober 5.03 — 5.05. za marc 6.93 — 6.94; koruza: za maj 8.93 do 8.95. 8 p o r t Službene obiave LNP (Seja u. o., dne 22. IX. 1933.) Prisotni gg.: Rybaf, dr. Kosti, Kuret, Novak, ravn. Setina, Pevalek, Buljevič, Dorčec, Skalar, Kačar, Malovrh, Petrič in Vospernik. Odsotni gg.: Logar, inž. Debelak, Jugovec in Melicer (upravičeno); Kralj in Drufovka (neupravičeno). .Na znanje se vzame: dopisa JNS, štev. 2300 in 2281 od 16. in 20. 9. t. L ter dopis SK Marsa, št. 2 od 20. 9. t. 1., s katerim javlja nov odbor (predsednik g. Saksida R., tajnik L g. Novak J.). Dostavi se JNS protest Ilirije od 3. 9. t. 1. proti sklepu 1. skupščine LNP od 13. 8. t. 1. v zadevi uvrstitve v n. razred. Ukinja se suspenz, izrečen nad igračem Rapida v Mariboru, pač pa se kaznuje Rapid po čl. 46 k. prav. JNS z globo 500 (petsto) Din, ker, kakor je razvidno iz zapisnika MO, sestavljenega v prisotnosti delegata Rapida in po njem podpisanega dne 5. 9. t. 1., ni prijavil tekme pol. upravi v Mariboru, tako da na igrišču ni bilo policijske straže. Dovoljuje se igranje vseh tekem na igrišču Rapida, če predloži Rapid MO Maribor izjavo policijske uprave v Mariboru, da je pripravljena staviti na razpolago za tekme na igrišču Rapida policijsko asistenco. Nadalje mora Rapid vedno k vsem tekmam na svojem igrišču postaviti potrebno število rediteljev. Za prv. tekme določi števiio MO Maribor. Na osnovi poročila pods. sodnika gosp. Hegediča o prekinjeni tekmi ČSK B : Slavija B (Varaždin) dne 5. 9. t. L, se izroči kaz. odboru igralec Vega (ČSK). Imenovanega mora ČSK takoj zaslišati (rok do 30. 9. t. 1.) ter zapisnik, podpisan po Igr. Vegi, poslati do 30. 9. t. L LNP. SK Svobodi, Tržič, se bo pismeno odgovorilo na njen dopis od 19. 9. t. 1. Izročita se OZKS pri LNP gg. ss. Jordan ln Pfund-ner. Po 61. 10 pravilnika o sav. prv. tekmah se razdelijo klubi v razrede v smislu sklepa redne glavne skupščine LNP od 13. 8. t. L, kar je že bilo objavljeno. Občni zbori MO se bodo vršili v sporazumno določenih dneh ter bodo zadevno prejeli MO posebne dopise. — Tajnik L SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Zaradi potovanja v Atene naj pridejo drevi ob 20. v kavarno »Evropo«: Neli, Stepišnik, Sponi in Starman. Točno! Načelnik. — (Plavalna sekcija.) Seja načelstva bo drevi ob 18.30 o klubovi sobi kavarne Evrope. Važnol ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 dalje strogo obvezen trening za juniorsko skupino in rezervo. Ob 18.30 obvezen sestanek juniorjev n. v garderobi. žsk Hermes (nogometna sekcija). Danes od 17. dalje strogo obvezen trening vseh Igralcev. Ob 20. seja sekcijskega odbora pri Beliču. Na sejo se pozivajo Po-ženel, Ozebek, Mrežar, Kačič, Erlih E., Orel. Naslednji Igralci naj prinesejo slike za polovično vožnjo: Barducky n., Lorbek, Oblak, MIkluš, Primar I, Burja, Kovačič H., Por n., Zore n., Balo, škrjanc, Pepček, Fenjhar, Ozebek. S. K. Grafika. Igralci I. in II. garniture se morajo brezpogojno udeležiti' današnjega treninga, zaradi skorajšnjih prv. tekem. Posebej se opozarjajo: Trpin, Mekina, Ploh in Bončar — sigurno! S. K. »Jadran«. Danes od 17. ure dalje na našem igrišču trening za I. in II. moštvo. Ker je zelo važno zaradi prvenstvenih tekem, prosim udeležbo vseh!. S. K. »Reka«. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek nogometne sekoije v So-kolskem domu na Viču. Ljubljanski plavalni podsavez JPS. (Službeno). Važna seja upravnega odbora bo v sredo dne 27. t. m. ob 18.30 v kavarnj Evropi. Udeležba vseh gg. odbornikov ob-vezns Upravni ta nadzorni odbor SK Celja bo imel drevi ob 20. sejo v klubovi sobi v Celjskem domu. Radio Torek, 26. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza- — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Potovanje po Polskem. — 19: plošče. — 19.30: Leninova in Salovjova doktrina (prof. Zeljeznova). — 20: Prenos iz gradu Peleš v Rumuniji. — Simfoničen koncert — 21.30: Cas, poročila. — 21.45: Plošče (jugoslovenska, češka in rum.inska glasba). — 23: Konec. BEOGRAD 16.: Narodne pesmi na ploščah. — 16.30: Klavirski koncert. — 19.: Narodne pesmi. — 19.30: Orkester. — 20.30 Prenos evropskega koncerta iz Pariza. — 22.15: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Pevski koncert. — 22.: Lahka godba. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Koncert iz M. Ostrave. — 20.: Piano-harmonika kvartet. — 20.20: Prenos iz Brna. — 21.: Orkestralen koncert. — 22.15: Češka plesna glasba. — BRNO 19.20: Vesele pesmi. —20.20: Pravljica za odrasle. — 21.: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 18.35: Orkestralen koncert. — 20.: Lahka godba. — 21-10: Klavirski koncert. — 22.: Plesna glasba. — DUNAJ 12.: Orkester. _ 17.20: Violinski in klavirski koncert. — 18.55: Lovska glasba. — 20.30: Polet okrog sveta. — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.05: Literaren program. — 21.35: Bachov koncert v c-duru za tri klavirje. — Nočni koncert iz Hamburga. — Sreda. 26. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 1245: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — — 18: Komorna glasba, radio - kvartet — 19: Vera v čarovništvo. — 19.30: Uvod v 9ledeči prenos. — 20: Prenos opere »Luiza« iz gledališča. — 22.30: Cas, poročila. BEOGRAD 16: Koncert orkestra. — 19.30: Skladbe za čelo. — 20.30: Prenos opere iz Ljubljane. — 22.30: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.50: Slušna igra. — 21-30: Koncert godalnega kvarteta. _ BRNO 19.25: Koncert na dude. — 19.50: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 12: Lahka glasba. — 17.10: Sodobni avstrijski skladarteHJi. — 18.45: Orkestralen koncert. — 20.25: Belli-nijeva oj>era »Pirat« (iz Turina). — BERLIN 20.05: Narodne pesmi. — 20.40: Slovo od poletja. — 21: Klavirski koncert. — Plesna glasba. - K0NJGSBERG 20.10: Plesni večer. — MOHLACKER 20.05: Lahka godba orkestra. — 21.30: Bavarski humoristi. — 22.45: Nočni koncert iz Lipskega. — _____————i—i——^ Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začitek ob 20. Torek, 26.: Zaprto. Srea, 27.: Sv. Ivana. Premiera. B. OPERA. Začitek ob 20. Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Luiza. Sreda. ★ Premiera Shawove drame »Sveta Ivana«. Jutri zvečer bo v drami premij er a dramatske kronike v 6 .slikah s epilogom Sveta Ivana, ki jo je napisal sloviti pisatelj B. Shaw. Krstna predstava tega dela je bila pred 10 leti v Ameriki, nato pa je šlo delo po vseh odrih celega sveta. Prikazuje nam razvoj slavne in popularne device Orleanske od njenega po-četka preko vseh njenih velikih bojnih uspehov do tragične smrti v plamenih grmade. Naslovno vlogo igra ga. Mira Danilova, vlogo Dophina, poznejšega kralja Karla pa g. Zeleznik. Sodeluje celotni moški dramski ansambel: gg. Bratina, Cesar, Debevec, Drenovec, Gregorin, Jerman, Kralj, Lipah, Murgelj, Plut Potokar, San-cin, Skrbinšek in Breziger in dame: Ga-brijelčičeva, Slavčeva. V. Juvanova in Kuk-čeva. Režija je v rokah režiserja g. Bratka Krefta. Premiera bo za red B. Charpentier: »Luiza«. Jutri se bo pelo prvič v letošnji sezoni eno najlepših del francoske operne literature: »Luiza«. Prvič je bila izvaiana v Parizu 2. februarja 1900. Dejanje opere je ovito v krasno glasbo, posamezne arije pa smemo prištevati k največjim biserom glasbene literature. Celotno delo je najlepši elavospev ljubezni. Letošnja prva vprizoritev bo za stalni abonma Sreda. Vse prijatelje gledališča oporarjamo, da je razpisan poleg obeh stalnih abonmajev Sreda in Četrtek in redov A in B tudi se red C. Priglasi za ta abonma, ki ima na razpolago še sedeže vseh vrst v parterju, na balkonu in na galeriji, kakor tudi v ložah, se sprejemajo še cel ta teden do sobote, ko bo imel abonma prvo predstavo v letošnji sezoni. Ponovno opozarjamo na velike ugodnosti razpisanega abonmaja predvsem na nizko ceno. Priglase sprejema gledališka blagajna v dramskem gledališču dnevno od 9. do 13. in od 15. do 17. ure. je vsestransko opazil trud, ki so ga položili v to delo, da bi imela premiera u9peh. Dve glavni ulogi sta ustvarila z uspehom Ančica Mitrovičeva in Josip Rijavec. Dirigiral Je Lovro Matačič, režirala je Margareta Froma-nova. Gledališče ni bilo polno in občinstvo ie spreielo trud z neko toplino in aplavdi-ralo izvajalcem kakor dirigentu. V Malem gledališču so dali komedijo madžarskega avtorja Ota Indiga i naslovom »Nevesta z Torocka«. Stvar je napisana zabavno in garnirana z nekoliko res duhovitih mest Mlada vaška lepotica Rozsi ima zaročenca Andrasa in bi se morala z njim poročiti. Za to so potrebne listine — in tu se začenja Rozsina »tragedija«: izkaže ee, da ni katoličanka, temveč židovka. Zaročenec jo zapusti, ker se sramuje poroke z zidov-ko, vas se ji roga. otroci jo dražijo in nikamor nima več v9topa. Samo staremu vaškemu Židu Herskovicsu se smili, vzame jo k sebi in jo uči običajev židovske vere. Roz6i-ka je že dva tedna »Židovka« in vidi, kako težko je biti Žid, ki se mu vsi rogajo. Her skovics jo teši, da se more človek tudi tega privaditi, a potrebno bi bilo, da bi mnogi ljudje postali vsai za dva tedna židje in videli, kako je težko to biti... Mahoma ee zgodi preobrat: izkaže se, da je pisar zamenjal doumente in da je po njegovi krivdi postala Rozsi židovka. Stvar se konča z umljivim happy --endom. ker Rozsi zares liubi svojega AndrSsa. zaradi katerega odbije dobro partijo: vaški učitfelj «e ie bil zaljubil vanjo in jo prosil za *oko. Dramski studio Narodnega gledališča je uprizoril ob koncu lanske sezone delo ▼ 4 dejanjih »Svobodna ljubezen«, ki ga Je napisal Pantelejmon Romanov. Ker premieri zaradi izvrševanja kritičareke dolžnosti na drugem mestu ni6em mogel prisostvovati, izpolnjujem sedaj po reprizi tega dela svojo obljubo, da bom referiral o njem. »Svobodna ljubezen« obravnava problem svobodnega odnoea med moškim in žensko. Delavec Gljebov ima ženo Zofijo, ki ga resnično, toplo in vdano ljubi. Gljebova je tu ljubezen breme, zaradi katerega trpi. Ne prenese, da ga vprašuje »kje si bil«, »kaj si delal«, teži po svobodi, po absolutni^ svobodi, v kateri more 6toriti vsak. kar hoče, ne da bi komu polagal račune. To svobodo mi9li najde pri Maši, šefinji nekega sovjetskega urada. In Gljebov zapusti svojo ženv in gre z Mašo, verujoč v svojo svobodo. Toda stvar se razvije drugače. Dočim je Maša znala obdržati svojo svobodo, io Gljebov polagoma izgublja. Zaljubi se v Mašo in pričenja trpeti od ljubosumnosti, ko spozna, da izgubila Mašo, ki ee vdaje tujcu Andrejevu. Zdi se, da Maša tudi ljubi Andrejeva, ima pa toliko moči, da mu na njegov poziv, nai gre ž njim. odgovori: »Ne s teboj, ne z nobenim drugim!« Maša ie ostala svobodna, a Gljebov. ki ni imel nobenega razumevanja za bolečine in trpljenja svoje žene. zapade sam v isto stanje, iz katerega ne najde drugega izhoda razen revolverske kroele. Sedai je svoboden, osvobodil se je vseh zemeljskih težav, a svojo svobodo je drago plačal. — Izvirna izvedba dramskega študija je osta-vila na gledalcih globok vtis. Kot naslednjo dramsko premiero pričakuje Zagreb s posebnim zanimanjem zgodovinsko reportažo »Bitka na Mami« od Paula Josepha Cremersa. — Istočasno, s tem delom se pripravlja trodejanska komedija »To, kar se imenuje ljubezen« od Edwina Burka. — Opereta poda kot prvo premiero Abrahamov »Ples v Savoju«. — Za oktober se pripravlja premiera enega najmočnejših del slovanske operne literature, Smetanove »Libuše«. Dirigiral bo Krešimir Baraftovič. _ Ob koncu tega meseca pride k ftam na gostovanje 6lavni igralec Aleksander Moisel s celotnim ansamblom Mestnega gledališča v Curihu. Moissi bo gostoval dva večera s Shakespeareovim »Hamletom« in s komedijo Bernarda Shawa »Preveč lepo, da bi bilo resnično«. — Ena naslednjih premier v Malem gledališču bo komedija iz življenja^ deklice pod naslovom »Eva sanira raj«, ki sta jo napisala Aleksander Engel in Julij Horst. Žiga Hirschler. »Najboljša ln najčistejša umetnost« piše operni šef češkega Narodnega gledališča v Pragi prof. Ostrčil. »je za občinstvo komaj zadosti dobra. Zato proč s kompromisi. Ti kvarijo samo okus. Dražila, ki naj umetno spodbudijo potrebo po gledališču, so najnevarnejša. ker uspavajo umetniško vest Ne zabava, temveč dviganje, to je poslanstvo državno podpiranega gledališča. Bilanca se izraža v kulturnih vrednotah, ne v številkah izdatkov. In naložbe v kulturne vrednote ee izkazujejo v bodočnosti kot dobičkanosne naložbe.« Iz življenja in sveta — m A. m %jmm Predor skozi Mont Blanc Francosko-italijansko mejo pri Ventimi-gli prehajata vsako leto okrog dva milijona avtomobilov, med temi pa bi se jih velik del gotovo izognil ovinku preko Riviere, če bi bila severno od nje kakšna krajša in praktičnejša pot. Maloštevilni alpski prelazi v tem ozemlju pa ležijo vsi v višini kakšnih 2000 m in so za avtomobilski promet večji del leta nedostopni. Zato je razumljivo, da je zbudil veliko zanimanje novi načrt, po katerem bi se zgradila moderna avtomobilska cesta v ozemlju najvišje evropske gore Montblan-ca, ki bi skozenj izvrtali dolg predor. Tri države so neposredno zainteresirane na tem načrtu, Francija, Italiia, Švica (ki si obeta od nove ceste pospešitev prometa z Ženevo), načrt pa bi bil v veliko korist mednarodnemu evropskemu prometu sploh, v kolikor je danes prisiljen, da se poslužuje v marsičem neugodne zveze preko Ventimiglie. Načrt obsega zgraditev nove avtomobilske ceste iz Chamonix.a do predora. Ta cesta bi se priključila na cesto Ženeva-Cha- AvtomobUsfca cesta skozi najvišjo evropsko goro monix. Ob vznožju »Chamoniških igel« (Aiguilles des Chamonix) v masivu Mont-blanca bi jo speljali v višino 1200 m, kjer bi dosegli predor, iz njega pa bi vodila naravnost v itali jansko Val d' Aosta (dolino Aoste). Predora bi bila prav za prav dva in bi šla vzporedno vsak za svojo vozno smer, tako da bi bila trčenja in druge nesreče v njem izključene. Med seboj bi bila zvezana z ozkimi hodniki. Posebno skrb bi posvetili tudi ventilacijskim napravam za odvajanje motornih plinov. Po proučevanjih geologa Oullianovva so gradbeni, vodni in drugi poffoji povsem ugodni. Predor bi meril v dolžino kakšnih 12 km in gradbena dela bi veljala okrog 300 milijonov francoskih frankov. Računajo, da ga bo uporabljalo letno do 600.000 avtomobilov. ki bi plačevali po 25 francoskih frankov pristojbine. Kakor poročajo, je na Francoskem že vse pripravljeno za izvedbo tega predora in tudi italijanska vlada je z njo sporazumna ter je baje že izjavila, da bo gradbeni kapital oprostila davkov. Zaklad Inkov najden? Baje so našli truplo zadnjega vladarja nesrečnih Inkov in njegov veliki zaklad Skrivnost pravljičnega zaklada zadnjega vladarja Inkov, cesarja Atahualpe se začenja j-asniti. Iz Quita v Ecuadorju poročajo, da je našel raziskovalec dr. Julij Torres, ki je prepotoval deželo pod pokroviteljstvom ecuadorske vlade, mesto, kjer je skrit zaklad in truplo obglavljenega cesarja Atahualpe v Nizacu, provinca Šimboraso Obglavljeno truplo je z zakladom vred počivalo v svojem skrivališču 400 let. Teme lobanje, ki je trenutno razstavljeno v Parizu, je že našel znani raziskovalec preteklosti Inkov, prof. Poznan jski. Zaklad Inkov ima svojo zgodovino, ki sicer zveni kakor pravljica, a ima povsem realno ozadje. Cesar Atahualpa, zadnji vladar Inkov, je poslal španskim osvoje-valcem dežele Inkov darove, s katerimi jih je prosil miru. Toda španski velikaši jih niso hoteli priznati in so rajši ujeli cesarja. Atahualpa se je nato ponudil, da pokrije vso zemljo, kjer stoje, z zlatom, če ga izpustijo na svobodo. Tudi to ni ome-čilo prevzetnih Spancev. Nato je Atahualpa še povečal svojo ponudbo. Obljubil je, da bo ves prostor, kjer stoje Španoi, pokril z zlatom tako visoko, da se bodo možem videle samo glave. Potegnili so torej Tdečo črto okolu prostora in vzeli natančno mero. Prostor je bil 7 m dolg in 5 m Širok, tako veli zgodovina. Samo eno si je bil izprosil cesar Inkov, to namreč, da ne bi napolnil prostora s suhim zlatom, marveč z zlatimi posodami' in sličnimi predmeti. V zameno za to uslugo je bil ponudil, da napolni isti prostor še enkrat s srebrnimi drago tinami. Razposlal je Sirom svojega kraljestva sle, da bi pobrali zlate in srebrne predmete iz svetišč in drugih zgradb ter Juh prinesli njemu. Nesreča pa je hotela, da j« prav tedaj prišel v zavojevano deželo španski velikaš Diego de Almagro. Španski zavojevalec Pizzaro in Almagro sta se začela prepirati zaradi delitve zlata, ki so ga cenili na 500 milijonov. V teku tega prepira je bil cesar Atahualpa umorjen, nakar so bili sli z zlatimi in srebrnimi posodami posvarjeni, naj ne prinašajo ničesar sovražniku. Tako so sli izginili, kakor bi se udrli v zemljo in o zakladu zadnjega cesarja Inkov se ni posihmal slišalo nič več. — Tedenska Tevija »Življenje In svet« bo v prihodnjih številkah priobčila razpravo dr. VI. Travnerja »Tragedija zadnjih Inkov« s slikami. Največja ladja na svetu Francoska družba »Compagnie Generale Transatlantique« bo v najkrajšem času dovršila »Normandie«, največjo ladjo sveta, ki so jo spustili v morje lani 29. oktobra. Ta morski kolos ima 29 parnih kotlov, ki bodo razvijali 160.000 k. s. Ladijski pogon bodo oskrbovali štirje ogromni električni stroji. »Normandie« meri v dolžino 313 m, ima 75.000 ton in bo brzela z naglico 30 vozlov ali 54 km na uro. Na ladji bo prostora za 2170 potnikov. V promet pride »Normandie« 1. 1935., in sicer bo oskrbovala službo na progi Le Havre — New York. To r>ot;, ki znaša 5400 km dolžine, bo obvladala v štirih dneh. Prenos krvi na daljavo 1000 km V neki kliniki v avstralskem mestu Brisbanu je ležal težko bolan pacient, ki bi mu mogla samo še transfuzija krvi Tešiti življenje. Na razpolago pa ni bilo nobenega darovalca krvi, ki bi pripadal njegovi krvni skupini. Najbližji ie bil 1000 km daleč v Svdnevu. Ni kazalo nič drugega. nego da so telefonirali v Sydney, da bi jim poslali zadostno količino zdrave krvi. V Svdneyu so temu pozivu takoj ustregli, kri pa so odposlali v termoški steklenici z letalom. To je prispelo pravočasno in kri iz steklenice je rešila pacientu življenje. NEKAJ ZA VSE Na 10.000 rojsteve s lllkrat rodijo dvojčki in enkrat trojčki. Cetvorčki pridejo na svet komaj 15krat na 10 milijonov rojstev. Metulj odkril morilca Na meji Przemvsla so našli nedavno umorjeno žitno trgovko Marijo Schlaffo-vo in njeno 18 letno hčer Jeleno. Morilec je bil odnesel 800 zlatnikov gotovine in nakit, med drugim tudi nevestin zaročni prstan, potem pa je zažgal hišo, da bi izbrisal sledove za seboj. Ko so sosedje in sorodniki čakali na prihod sodne komisije, se je nenadoma pojavil rumeno obrobljen črn metulj, ki je najprej sedel na pokojnico, nato pa je odletel k zidarskemu mojstru Zvchu, ki je bil tudi navzoč. Zvch je najprej skušal odgnati metulja, ko pa se mu to ni posrečilo, je zbežal. Policija je nato priredila pri njem preiskavo in je res našla v podlogi starega usnjenega plašča uropani prstan. Zych je priznal zločin in je pod ključem. če je babica površna. • • V Španiji blizu Corune sta v neki vasi istodobno ležali na porodni postelji mati in hči. Ker je hči stanovala v hiši matere, so obe nastanili v eni sobi, da bo imela babica lažje delo. Usoda je hotela, da sta mati in hči rodili moške potomce. Da bi porodnicama prihranila trud, je babica položila oba otroka v isto zibelko. Toda ko so vzeli otroka ven, da bi ju materi podojili, niso mogli ugotoviti, kateri izmed novorojencev je stric in kateri nečak. V največji zadregi je oče hčerinega otroka, kajti siromak ne ve, če ima zdaj sina ali svaka za sina, za mater pa je neprijetno to, da živita v negotovosti, če ne doji morda sestra brata, babica pa vnuka. van der Lubbe pred sodiščem Slika z otvoritvene razprave proti dozdevnim požigalcem Reichstaga^ Odmevi iz Nemčije Z zakonom zaščiteni »vodja« Vodja nekega hitlerjevskega okrožja v Nemčiji je izdal odredbo, da se ne sme imenovati noben voditelj kakšnega hitlerjevskega oddelka »vodja«, ker pristoji ta naziv samo najvišjemu preporoditelju sodobne Nemčije. Voditelji oddelkov se smejo kvečjemu imenovati predstojnike, kajti vodia je samo eden. in sicer tisti, ki je od boga poslan, da izvrši svojo misijo med Nemci. Vsak Nemec mora Imeti rodovnik V Weimarju je na zborovanju turinške-ga deželnega urada izjavil predsednik rasistične komisije dr. Astel, da mora imeti vsak Nemec svoj rodovnik. Država bo uredila potrebno, da bo moral vsak Nemec dokazati svoi izvor vsaj do francoske revolucije. kajti le na ta način bo mogoče vedeti, da ni postal ta ali oni, ta ali ona, žrtev mešanice židovske krvi. Kakor žival... »Leipziger Neueste Nachrichten« opisujejo takole van der Lubbeja pred sodiščem: »Kakor žival čepi zidar Marinus van der Lubbe na svojem stolu in bulji s pobešeno glavo predse. Ali je to topost, ali se pripravlja na pobeg iz sodne dvorane? Pomirljivo vpliva le to, da je od vseh strani flanki^an od policistov. Mračni žar sfanatiziranega človeka še vedno tli pod nizkim čelom in zmršenimi lasmi obtoženca. Tukaj se jasno čuti: tega človeka je fasciniral kaos in zločin. Marinus van der Lubbe nosi vidno Kajnov znak. Tistega, ki ga pogleda, zazebe po vsem životu ...« Doumerjeva znamka Francosko ministrstvo za poŠto in brzojav je dalo v promet nove znamke. Ena izmed njih nosi glavo tragično preminulega državnega predsednika Paula Doumerja Novi predsednik Kube Dr. Ramon Grau San Martin pri svečanostih po svoji izvolitvi. Poleg njega seržant Batista, Id je vodil revolucijo in pripomogel k njegovi zmagi čitajte tedensko revijo ,,ŽIVLJENJE IN SVET" Nemški naraščaj na zdravniškem pregledu Ena izmed nabornih komisij hltlerjevske Nemčije pri delu PrOČ S Namestil njih - pečmi! tople Dr. Chubb, vodja poskusnega zavoda Westdnghouse Company v Kanadi, je imel te dni senzacionalno predavanje, v katerem je napovedal skorajšnji prevrat naših kurilnih metod. Ta prevrat se da izraziti na kratko z besedami: namesto peči in podobnih kurilnih naprav se bodo uporabljale tople stene. Dosedanji kurilni načini so stremeli za tam, da segrejejo zrak okoli človeka. Ne glede na to, da se to segrevanje ni dalo nikoli prav regulirati, je bilo škodijivo že zaradi tega, ker je oviralo naravno toplotno Izžarevanje človeškega telesa, ki je tako veliko, da bi v eni url moglo pol litra JE, da j« ruska vlada zopet uvedla nakaznice za živila, ki ostanejo v prometu najmanj do prihodnje jeseni; da se je v torek ponesrečilo Italijansko vodno letalo na progi Genova—Palermo. Padlo je na peščino in se popolnoma razbilo, 12 potnikov in članov posadke je bilo ranjenih; da »o nekatere živali vzor gladovalcev. Zaba lahko živi brez hrane leto dni, stenica celo šest let Golobi gladujejo največ 11 dni, mačke 18 dni in zajci največ 26 dni; da je sklenila mestna uprava v Bratislavi upokojiti vse nameščence, ki so dosegli 60. leto starosti, da se s tem napravi prostor mlajšim močem; da se je začel pred kasacijskim sodiščem v Varšavi proces proti Riti Gordonovi, ki je obtožena umora hčere svojega ljubčka Zarembe. GoTdonova je bik že dvakrat pred sodniki, prvič je bila obsojena na smrt, drugič pa na 8 let robije; da je umrl v bližini Plevne na Bolgarskem nad 100 letni Dašo Ivanov, ki je bil pred 55 leti, ko se je Bolgarija osvobodila turškega jarma, župan v svoji občini. Ruski car Aleksander II. je bil tedaj gost Ivanova; da so v brazilski provinci Mmas Oereas odkrili v Camposu de Patos ogromni diamant, ki tehta nad 2000 karatov. Cenijo ga na 15 milijonov frankov; da je te dni odletelo letalo iz Croydona v Rangoon, ki nese prvo pošto Iz Anglije v Avstralijo. Polet v eno smer traja 8 dni; da se namerava Einstein preseliti v Ze-dinjene države, ker ga sedanji nemški režim vse preveč zalezuife na evropski celim; da je izbruhnila v Peruju epidemija malarije. ki je zahtevala doslej 5000 človeških žrtev, dočim leži v bolnišnicah nad 20.000 bolnikov; _ ^ da sta francoska leftalca Codos in Rossi priletela v Moskvo z letalom, ld jima Je tzvojevalo rekord na progi New York — sinja; , , da se je v Monroeju ponesrečil sloviti letalec Willev Post, ki je nedavno absol-viral polet okoli sveta. Njegovo letalo je treščilo na zemljo in se razbilo na kose. Post je bil pri tem precej hudo ranjen. Noč groze v planinah Med življenjem in smrtjo nad prepadom Iz Rive pri Gardskem jezeru poročajo o nenavadnem in grozljivem doživljaju mlade alpinistke Marije Jelinekove iz Linca. Mladenka se je bila odpravila z nekim svojim znancem na turo v odsek vršaca Rochette, ki je visok 1500 m. Srečno sta prišla na vrh, kjer sta se odpočila ter se nato jela vračati proti domu. Toda medtem se je bilo nenavadno zgodaj zmračilo. Turista sta zavoljo tega zapustila ser-pentinasto pot in jo mahnili po bližnjici meneč, da si bosta s tem prihranila nekaj časa. Na nekem odcepku poti sta šla vsak v svojo smer meneč, da bosta posamič lažje našla najkrajšo pot v dolino. Obljubila sta »i, da se bosta ves čas iskanja poti sporazumevala s klicanjem. Mrak je postajal čedalje gostejši In spremljevalec Jellinekove je bil res kmalu našel pravo pot Ko pa je začel klicati svojo spremljevalko, se nru ni odzvala na noben klic. Dekle Je bilo zablodilo in prišlo na rob prepada, ki g* ni niti videla. Instinktivno je začela iskati opore, da ne bi zdrknila kam v glo-bočino, pri tem pa se je pod njo vtrgala plast zemlje. V grozi, ki jo je navdajala • temno slutnjo, se je oprijemala na vse strani, da bi se ujela. Slednjič se jI je posrečilo prijeti za neko drevesno korenIko. Z vsemi močmi se Jo Je krčevito opri- jela in držala. Pri tem je na vse grlo klicala ljudi. Zaman. Njen glas je votlo odmeval v planinsko noč in zamiral v bobnenju hudournika, ki je drevel po strmini navzdol. Kljub temu pa mladenka ni izgubila prisotnosti duha. Krčevito se je oprijemala korenike v nadi, da bo le prišla pomoč. Njen spremljevalec, ki »e je bil medtem zbal za življenje Jellinekove, je urno odšel v dolino In obvestil o dogodku orožnike ter rešilno eks-pedicijo, ki se je pod njegovim vodstvom napotila v planine. Iskali so več ur brez uspeha. Kor ni bilo od nikoder nobenega glasu, je spremljevalec naposled menil, da »e je Jellinekovi primerila nesreča in je z delom reševalcev odšel domov. Samo štirje planinci so vztrajali in iskali dalje. Kmalu je njih vodja Emilio Castrool odkril nesrečnico, ki je visela na koreni ki nad prepadom. Z vrvmi povezan se J« spustil do nesrečnice, jo privezal k sebi, nakar so ju tovariši potegnili kvišku. Bil je že skrajni čas!! Jellinekovi so bile nad prepadom otrpnile roke in mladenka j« bila tako izčrpana, da bi bila lahko vsak čas Izpustila koreniko in treščila v prepad. Reševalna kolona jo je prenesla na nosilih v dolino, od tam pa so jo nemudoma peljali v bolnišnico, da si z zdravniško pomočjo opomore od nečloveškega napora in prestanega strahu. vode spraviti v vrenje. Od normalnega izžarevanja telesne toplote zavlaita po Onrtv bovem mnenju človekovo zdravje in ugodni počutek, a smotrna kurjava bi morala skrbeti za ta ugodni počutek. Takšna smotrna kurjava je pa le tista, pri kateri je zrak hladnejši od telesa, zato ne bi smeli segrevati zraka, temveč le stene. Po novem so v stene vdelali upore, ki so stene ogreli na 25 do 26 stopdnj Celzija, dočim je zrak kazal le kakšnik 10 stopinj. Zrak v sobah s takšno kurjavo je vedno svež, stene so tople, človeško telo lahko nemoteno izžareva svojo toploto, a človek sam se počuti ugodno. Letalski otoki v Oceanu Načrt da bi se v Oceanu postavili umetni otoki, ki se je zdel pred nekaj leti ljudem nemogoč in fantastičen, dozoreva in dobiva vsak dan konkretnejšo podobo. V Ameriki snujejo kapitalisti 30 milijonsko dolarsko posojilo, ki naj bi rabilo za ustanovitev umetnih otokov v Atlantiku. Ti otoki naj bi posredovali letalski p«>-met med Evropo in Ameriko. Seaoom Ocean Docks Corporation izdeluj« zdaj načrt v vseh podrobnostih s sodelovanjem inženjerjev in letalskih strokovnjakov. ■ Ugrabiteljem Lindbergho-vega sina na sledu V Anversi se je mimik) sredo v neki banki z glasil moški, ki je hotel menjati bankovec za tisoč funtov. Blagajniku »e je zdela novčanica sumljiva In je neznancu naročil, naj se ponovno vrne drugi dan. Telefoniral je takoj Angleški banki v London in dobil pojasnilo, da je bankovec glede na serijo in številko pristen, toda vzet iz šopa bankovcev, katerega j« bil polkovnik Lindbergh izročil kot odkupnino za svojega ugrabljenega prvorojenca. Številke in serije bankovcev iz tega šopa so namreč znane in oblasti zasledujejo vsak posamezen primerek po svojih kriminalnih organih. Takoj po tem odgovoru je vodstvo banke obvestilo policijo, ki je poslala k blagajni detektive, da bi pazili na človeka, ki bi prišel menjati bankovec. Neznanec ie res prišel, toda bdi je brez bankovca. Ko so ga aretirali, je povedal, da je prišel menjat denar po naročilu dveh neznanih moških, ki ga čakata v kavarni. Tudi ta dva moška je policija prijela, a bankovca nista niti onadva imela pri sebi. Izgovarjata se, da sta tudi onadva ravnala po tujem naročilu in da ne smeta izdati družbe, kajti sicer jima grozi smrt Policija v Anversi meni, da je topot prišla na sled pravim ugrabiteljem In njihovim pomagačem. Značilno je, da je prišel bankovec naslednji dan po aretaciji na sodišče v Anversi r zamazani zalepki, ki ni vsebovala niti naslova pošiljatelja. Ni dvoma, da tiči za tem dobro organizirana družba, o kateri bodo skušali detektivi dognati še kaj stvarnejšega. ANEKDOTA Karel V. je obvladoval že v svojem 1& letu šest jezikov. Imei je navado reči, da se uči italijanščine zato, da bi mogel govoriti s papežem, španščine za pogovor a svojo materjo, angleščine za pomeneJc • svojo teto, flamščine za občevanje s tvojimi prijatelji in tovariši, franooščine, da bi lahko govoril s seboj, In nemščine, da bi postal cesar. VSAK DAN ENA Je sen je tu! »Tudi jesen ima svoje dobre strani; Tobak leti kar pripravljen v pipo!« VJtfftftTfc' St 225 Jezero ljubezni Kupujte peči ,^ELLAM modernih odličnih oblik. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo: VOJVOD JANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAD 10172 Poskusite to nocoj, pa boste ln vse ostalo dobite najugodneje pri DRAGO FKANZ LJubljana, Stari trg 11. — Telefon 20—45 Pri večjem odjemu znaten popust. PRISTOPAJTE K AEROKLUBU ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube naše ljube matere, stare matere, tete in svakinje, gospe Uršule (fioMeer naročili skupine romanov lz »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah IS konet prstov obeh rok masirajte od sredine brade počasi navzgor do senc. Naročite, da boste deležni dobro-dejnega razvedrila! mM Na isti način j^L. nadaljujte s ma-sažo in sicer od nosa do obrvi in senc. |K Začnite sredi čela in pomikajte konce prstov v krogu navzgor in na stran. Zahvala Citajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Cene malim oglasom ženitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vseka beseda Dm J.—. Po Din J.— sa besedo so zaračunajo nadalje vat oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*, »Posest«, »Lokah«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-tek«, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se liče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ta nI^//hrri Za odgovor 3 Dii ) v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajatije naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako ■ besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki s« zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—» pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predali naročila, OB*-roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. be«xl» 1 Din; ta dajanj* uelort ali ia «fi» S Dm. Dijaki, ki 06ej« tastrnkcije, pla-iStjo vsak o besedo 60 par; trn šifro afi za dajanje nasl.nr» 3 Din. (4) Francoščino privatni pouk in konver zacijo nudi učiteljica. dipl v Parim. Učene* srednjih šol pripravlja na izpite; da event. pomožni pouk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36611-4 Trg. društvo Merkur namerava prirediti ob zadostnem številu udelečence-v večerne učne tečaje ob delavnikih od 19. do 21. are. za slov. trgovsko korespondenco, knjigovod-»tvo. strojepisje. stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. — Prijave v društveni pisarni od 9. do 12. in, razen ob sobotah, od 15. do 17. ure (Gregorčičeva u!. 27, pritličje. Trgovski dom.) 36717-4 Kroj. pomočnice prijavite se praktičnemu iipopolnjevalnemu večerne mu tečaju. Oblastveno do voljeno učilišče — melje Bare, Gajev« HI. 36908-4 Oglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; ta da ia-nj« na«lova a.11 is šifre S Din. — Oglasi socialnega jnačaja p« *mka neeeda 50 par; ■a dajanje naslov« si? z* šifro pa S Din. (8) Pleteršnikov slovar n. del (P-Z) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pieteržnik«. 36631-8 Učenko s hrano in stanovanjem v hiii, sprejme za strojno p! stanje M. Ovikei, pletilja, Kočevje štev. 56. 86456-44 V trgovino učit Jelim dati fanta, starega 15 l«t, t dvemi razredi meščanske šole. — Fant je »drav in krepak, ter ima veselje do trgovine. Ana Oseni, Rodica pri Domžalah. 36844-44 Strokovnjaka veščega v strojnem izdelovanju smuči, takoj sprejmemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Praksa v Švici ali Avstriji«. 36887-1 Mlado dekle (Šiviljo) sprejmem kot sobarico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlado dekle«. 36868-1 Natakarico spretno in pošteno, s 1000 Din kavcij« sprejme takoj Ivanka Suster, Ljubljana 7 Černetova 31. 36S94-1 Šivilje dobro izurjene na Over-loock in Inteiloock »trojih, za izdelovanje pletenin — sprejme Henrik F r a n t I, Ljubljana, Privoz štev. 17. 36917-29 nt r* Oglasi trg. juačaja po 1 Din beseda; xa da janje naslova ali ca šifra 9 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 60 par; aa dajanje naslova aii ta šifro p« 3 Din. (6) Otroška zibelka pletena, stojnica (die Sobote). otroški gugalm stol ifl lesen voziček za sedeti, naprodaj t Knafljevi ulici St. 13/n. 36264-6 Knjigovodja- blianclst vešč vseh ostalih pisarniških poslov, »iov., srbohrv. nemškega in italijanskega je-zika, t desetletno banč no prakso, išče zaposlitev Ponffdbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Natančen«. 36866-2 Natakar ISče službo plačilnega, ali temu kaj primernega. — Govori več je-zikov. Službo la-bko nast-opi takoj. Feliks Vanpotič. hotel Beo grad. Slov. Bistrica, 36849-2 Laborantka e 4 ra&redi meščanske šole in trg. tečajem, vajena tudi gospodinjskih del, išče mesto v Ljubljani. Gre tudi v pisarno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36870-« Primorka stara 80 tet, ki »na d obro kuhati in šivati ter opravljati vsa hišna dela, išče službo. Gre tudi na gostilno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« po-d šifro »Primorka«. 36880-2 Izučena šivilja iSče si ni bo pri bolj® družini kot varuhinja otrok — najraje v Ljubljani. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36918-2 Avtomat tehtnico d.p'bro ohranjeno, prvorazredne znamke in National registrir. blagajno prodam zaradi opustitve trgovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Jako ugodno«. 36757-« Stekleno steno 4.60 dolgo, prodam. Hotel Tratnik. 36859-6 Pražilnik za kavo pripraven posebno za kakega trgovca na deželi, v zelo dobrem stenju poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36867-« Trg. vajenca sprejme špecerijske trgovina ■ v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86901-44 Službo dobi Vaaka beseda 60 par; sa dajanje nafftova ali za šifro pa 3 Din. (1) Mo]stra za bonbone samostojnega delujočega sprejmem. Kuhanje na »Kankell«. Nastopi lahko takoj. — Plevna. tvornica bonbona. Novi Sad. 36734-1 Boljšo gospodično veščo perfekt.no nemščine. ISče bol j? i pension za ser-viranje. Lahko tudi začet-n-ca. Naslov pore osr'«sn.i oddelek »Jutra«. 36843-1 Plačilno natakarico srednjih let. dobro izurjeno, pošteno in zanesljivo sprejmem. Oglasita se je 96. aii 28. t. m. na naslov, ki ga pore oglasni oddeek »Jutra«. 36843-1 Skladiščnika in kontoristinjo »čem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Zanesljiva«. — Priložite znamko ta odgovor. 38871-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Rudolf Z1 e g 1 e r, ftmartineka 4. 36872-1 Pletenje sprejmem na dom. Neskcv v oglas, oddelku »Jutra«. 36677-3 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din: Za dajanje naslov« ali za Šifro pa $ Din. (W) Bencin - motor 4 Ks, eirkularko ter mlatil nico ugodno prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Tudi posamezno«. 36852-10 Motor B. S. A. 500 c ran. 0. H. W„ in »Ford« limuzina, oba v dobrem stanju naprodaj v avtodelavnici na Gosposvetski cesti 13, Ljubljana. 36896-10 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ah za »fr« pa J Din. (2) Izurjeno pletiljo sprejmem takoi. Neslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 36889-1 Gospodična lzvežbana prodajalka ln blagajnlčarka Išče mesta kjerkoli. Gre tudi k boljši ln manjši družini. Vajena Je vseh hli-nlh del. Cenjene ponudbe prosim na oglas, odd. »Jutra« pod šifro: »Vestna ln poštena«. 36779-2 K otrokom išče meeto 15let.no dekle. S Hladi®, Sv. Miklavž — Laško. 36848-2 Služkinja vajena vseh hišnih del In kuhe, ki ima veselje do otrok, i?S« službo. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 36897-2 Mlada natakarica Jeli službo — tudi izven Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36911 •? G T h. Rntman: Nove prigode srospoda KozamnnuTca M",, 84. Ko se je bik nadivjal, je brivec pobral svoje lasulje. Dveh nI mogel doseči: ena Je namreč visela biku na glavi, druga pa nekoliko bolj zadaj... Nato sta krenils ^riiateljs skupaj k lastniku travnika Učiteljica. abiturijentka zmožna slor., serbohrvašči-ne in nemščine, želi mesto vzgojiteljice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36904-2 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali ca šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda SO par; za dajanje naslova ali za Stfre pa 3 Din. (7) Brinjevo olje pristno, kupim vsako množino. V ponudbi je navesti količino ter ceno postavno r drogerijo A. Florja.nčič, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 19. 365-51 7 Tračnice vsake množine kupimo 8—12 kg/tm. Ponudbe na Premogovnik »Belokrajlna« — Črnomelj. 36309 7 Vaaka beseda 1 Din: za lajanje naslova al! ta Dlfro pa 5 Dta. (16) Hranilne knjižice kupite, prodaste, lomfeardira te posojila najkulaotneje ■ri: Poslovni zavod d. d., »agreb. Praška ulica 6/11. Za odgovor priložiti znam-ko ta S Dn. 282 Do 300.000 Din posojila iščem proti bančnim kondi-cij>n 3052. 36921-16 300.000 Din s sodelovanjem, nudim Ind. podjetju za povečanje obrata. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ster. 300«. 3685316 Knjižico Ljudske posojilnice, v znesku 50.000 Din. kupim ter iizplačam polno vsoto poleg obresti v 10 mesečnih ob rokih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Knjižica«. 36864-16 Gostilno v Tacnu pod Šmarno goro oddam v najem, eventuel-ao prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36S56-<17 Mesnico na prometnem kraju vzamem v najem s 1. novembrom. Ivan Planine, Novi marof pri Varaždinn. 3084Ž-17 Lokal primeren za vsako obrt, ne zelo prometnem kraju oddam. Naslov po^e ogl. oddelek »Jutra«. 36873-19 Mlekarna in slaščičarna s stanovanjem ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, ■nldelek »Jutra« pod šifro »8000«. 30609-19 Sobe išče VaaJca beseda 60 par: » dajanje naslova ali za šifre 8 Din. (S8-a) Prazno sobo v bližini glavne pošte išče g>'»{vadična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidna«. 36S62-23/a .».i hoseda 1 Dm; mi: za dajanje oasJova aH m lifro pa 6 Din. (83) Prima kislo zelje rmam v zalogi v sodih ofl 25, 50 to 100 kg. po naj nižjih cenah. L Oražem Moste. 36514-33 Vsaka beseda 1 Din: sa lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »67.000«. 86888-16 Veafca beseda 1 Din: » dajanje naetoiva ali ta ftitr« pa S Din. (20) Parcele poleg kolodvora v Dev. M. v Polju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36913-20 Vilo v LJubljani »etstanovanjsko. prodam. — Nislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86914-20 V najem V»k. beseda 1 Din: sa dajanje naslova aH za Wto pa 5 Din (17) Mesnico lepo oprem jeno tudi za prekajene iadelke, t električno hladilnico In klavnico oddam radi preselitve takoj t najem. Stoji n« »eriferiji blizn cerkve. — Studenci pri Mariboru — Aleksandrova cesta št. 43. 36902 17 Mizarji pozor! Najcenejše vezaue plošče: jelšt»ve bukove, okume to panei, v velikosti 220/122, 200/122 po najnižjih oenah Tvorniško skladišče v Ljublja-ni. Du najska cesta 31. 246-15 Vsaka beseda 1 Din j za dajanje naslova ali za Hifiro pa 6 Din. (18) Ako hočete dobra vina piti, suhi pršut dobiti, »Pod skalco« je treba priti. Ciglič, Mestni trg 11. 36683-18 Vsaka beseda 1 Din j ta dajanj« Metov« ali za šifro pa 5 Dm. (29) Kombiniran stroj krožno žago, vrtalni stroj in reska.ini stroj poceni prodam. Polovica kubn blizu pošte, z vso oskrbo, po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30830-22 3 dijake ali gospode sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem •vldolkii »Jutra«. 36898-22 O tanovanje Vsaka besed« 1 Dta: za dajanj« nasiova ah za šifro pa & Din. (31) Enosob. stanovanje s kuhinjo in kabinetom v kleti oddam v Holza.pflovi ulici 19 stranki brez otrok za oktober ali november, letotam sprejmem post rež nico. 36608 21 Krasno stanovanje solnčno. novourejeno, s 4 sobami in pritiklinami, v lepi hiši v centru, z novembrom oddam po zmerni cenii, čisti in mirni stalni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37895-21 Šivalni stroj (mali Sircger), nekaj moške obleke in perila prodam. — Študentovska ulica 3/TI. 36916-29 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Dva lokala s pritiklinami takoj oddam v sredini mesta, pri merna za trgovino, pisarno ali delavnico. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 36588 19 2 stanovanji komfortni, petsobnio in dvosobno, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36912-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Štiri sob. stanovanje s pritiklinami. v pritličju ali prvem nadstropju, ozir. 5 poslov, prostorov išče drž. zavod. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36879-21/a Sobo izključno ie v vili na Mir ju, separirano, išče teh ni čarka. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« [tod šifro »Mirje«. 36838-23/« Prazno sobo solnčno, išče v centru me sta prof. konservatori5* K Jeraj. 36857-23/a Opremljeno sobo s strogo eepariranim vho dom s stopnjišča, iščem Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »ifro »Boljši gospod«. 36676-23/a Separirano sobico iščem. Ponudbe na oglasn oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj — soba«. 36010-23/a Prazno sobo zračno, išče gosipod za ta koj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen 88«. 36906-23/a Sobo odda Vsaka beseda 60 par; za dajanje naslov« aii za šifro 3 Din. (23) Sobo lepo opremljeno, svetilo ln veliko, čisto, tik opere Id Tivolija, z i ali 2 poste Ijama oddam le boljšim gos|Mvličnam ali zakonske mu paru. Telefon in kla vir na razpolago. tfas;ov v >glasnem oddelko »Jutra«. 36263 23 Sobico oddam v Šentjakobskem okraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36863-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36851-23 Sobo veliko, lepo, svetlo, ©epa rirano, s stekleno verando za 325 Din: drugo erednje-veliko za 275 Din oddam opremljeno ali prašno. So •iporabo kopalnice. Naslov i oglasnem oddelku Jutra. 36858-23 Lepo sobo oddam 2 dijakoma v bli žini srednje tehnične Šole Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36846-22 Lepo sobo veliko, separirano, s »o uporabo kopalnice oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36840-23 Sobo lepo o.prem'jeno, oddam 2 osebama v Korytkovi ul. St. 18. 36886-23 Solnčno sobo opremljeno za 2 osebi, z elektriko ln posebnim vhodom oddam Drl velesejmu. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36875-25 Opremljeno sobo oddam gospodu, oziroma gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36874-23 Separirano sobo lepo opremljeno, oddam v centru mesra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36878-23 j ur Opremljeno sobo oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 3684*'.-23 Sobo oddam takoj solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36881-23 Opremljeno sobo veliko, mirno in čisto, s poseb. vhodom, parketom in elektriko, event. tudi z 2 posteljama, ali ne zahte vo 2 opremljeni sobi sku raj, v . neposredni bližani Zvezde oddam s 1. okto brom 1 ali 2 boljšima in stalnima, čez dan zaposie nima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jut- :« 36830 23 Vsaka b«»eda 1 Din; aa dajanj« naslova ali za šifro pa 6 Din. (87) Mestno naeelstvo mariborsko. Štev. 13.460/2379-1933. V Mariboru, dne 23. septembra 1933. Sobo oddam 2 solidnima gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36915 28 Sobo le^H) In solnčno. s hrano al: brez odda.m 2 osebama. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 86917-23 rDf Vsaka beseda 2 Din; za dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. (34) »Antinija« Dvignite pismo. 36861-24 Poklon! Zvedela prepozno. Pridite v sredo istočasno in isto tja, — »Prijateljstvo«. 36837-24 »Sosed« Pismo nedobljeno. Zaman veselila. Zakaj? — L . . .. 36855-24 Vsaka beseda 2 Din; za a^.janje naslova aH šifre pa 5 Din. (25) Premožna gdč. neodvisna, pametna in pri jet-ne zunanjosti, išče moža resmega, kuitiviranega višjega drž. uradnika ali slično. velike postave, preko 40 let starega. Diskrecija. Dopis« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Aut-airt«. 37568-25 Glasbila Vaaka beseda 1 Din: za dajanje oanlora ali za šifro pa 5 Dta. (26) Kratek klavir Hoffman — angleške kon strukcije. proda Ciglič v Ljubljani. Mestni trg 11. Ogledati med 14. in 16. uro. 36684-27 Krom. harmoniko novo, z 48 basi. proda Oiglii, Mestni trg št. 11. 36685-26 Obrt Vaaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Dta. (30) Steznike nederčk«, po meri najboljše in najceneje se Izdelnje v salonu Ana Hutter. Ga-eva 3/H. 96823-30 Informacije Vsaka beseda 1 Din: sa dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (81) Naznanjam da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Marija. Franc Vavpotič. Ptuj. 37903-91 ZIMSKA JABOLKA prodaja po ugodnih cenah GOSPODARSKA ZVEZA LJUBLJANA 10344 ■BBHBaaBHBB Pravkar so nam dospeli gomolji bijacint, tulipanov, narcis, krokusov, anemon in lrisov ter jib nudimo najceneje SEVER & Komp., Ljubljana 10284 □□□□□□□□□□□□□t Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. o licitaciji! Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za dobavo in montažo cevovoda za vodovod v zgradbi carinske pošte I. javno pismeno ponudbeno licitacijo, za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici I. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ter za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo, vse tri na dan 14. oktobra 1933 oh 11. uri v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znašajo: 1. za dobavo in montažo cevovoda za vodovod . . . Din 67.792.10 2. za popravilo les. ramp . „ 48.574.53 3. za popravilo car. skladišč „ 60.570.02 Za vsako izmed dobav je predložiti posebno ponudbo v posebni kuverti. Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Kovina št. 70/XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko. 10341 PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJAL, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 36. Prehodna doba deklice je med 12. in 17. letom, to je doba. ko mora vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce ter izvrsten apetit. TO DA za krepitev krvi, živcev in apetita. »ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica % litra Din 35.-. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGAc-SUSAK 3 velike steklenice Din 110.-, 6 velikih steklenic Din 220.- in 1 gratis. 12 velikih steklenic Din 440.- in 2 gratis. Odobreno po Man. »o«, oolitike to nar. zdravja 3. Br. 3787 . 23./TI1 Muka je s tem britjem! Tako se često čuje. Toda z milom za britje GIBBS je britje užitek. Ta po vsem svetu znana devi-, za je zares najboljši argument v korist GIBBS A, najditelja mila za britje in mila za zobe. Razstava slik jGisig* cKazintir