Inserati bo sprejemajo in veljft tristopna vrsta .
8 kr., če so tiska Ikrat,
12 >»
II II II 1» " M
^ II II II II 3 II
Pri večkratnem tiskanji se ceua primerno zmanjša.
Rokopisi
ue ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) iu eks| edicija na Starem trgu li. št. 16.
Politi Cen lis! n slovenski uril
Po poŠti	prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
za pol leta	. . 6 ,, —
za četrt leta	. , 2 ,, _ ,,
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,.
V Ljubljaui na dom pošiljan	„
v*lj& 60 kr. več na leto.	/
VredniStvo je v Li govili uli
cah štev. 7.
Izhaja po trikrat na fe sicer v torek, četrtek iu soboto.
'tien iiV
Politični položaj
Vihar, ki nas je grozil potegniti v vojsko, polegel se je nekoliko. Ko so bile strune najbolj napete, obrnil se je ruski car do nemškega, da naj posreduje in poni ruje. To se mu je tudi vsaj toliko posrečilo, da vojske ne bo pred kongresom. Kongres se namreč snide v Baden-Badenu, in vdeležili se ga bodo prvi ministri evropskih velevlasti. Ali bo pa mogoče, na tem kongresu poravnali vse nasprotne istinite ali dozdevne interese, to se sedaj še ne more vedeti. Vprašanje je, s kakimi mislimi in željami pridejo velevlasti na kongres? Nekoliko nam je to znano ; nekaj novega pojasnila pa nam prinašata govora dveh ministrov: v Berlinu je odgovoril Bismark na interpelacijo Bennigsenovo, na Dunaji pa knez Auersperg na ono poslanca Giskre. Govora obeh ministrov si nista prav nič podobna, in po teh govorili bi se ne dalo soditi, da tricarska zveza še obstoji. Govor kneza Auersperga se glasi nekako osorno proti Ilusiji.
Predsednik uiinisterstva konstatira, da so si nazori avstrijske iu ruske vlade o rešenji iztočnih zadev v nekaterih točkah nasprotni. Poslednje in edino upanje se stavi v kongres, kateri se ima gotovo sniti. Vemo tedaj, kako avstrijska vlada misli, in to kar vemo, ni posebno tolažilno za nas. Položaj je tedaj jako resen.
Bismark v Berlinu pa je govoril popolnoma v ruskem smislu. Še ni dolgo, kar smo čitali devet in devetdesetkrat v dunajskih listih, da so se v Beri nu naveličali ruskega prijateljstva, in da se bodo potegnili za avstrijske interese, pa majali smo kakor vselej dvomeče glave kot neverni Tomaži. Bismarkov govor nas vnovič vtrjuje v prepričanji, da ae Bismark od ruske zveze, ne da odtrgati. Edino , kar bi se dalo od njega doseči, bi bilo to, da bi nevtralen ostal, če bi prišlo do vojske med Avstrijo in Rusijo. Bismark je govoril na blizo tako-le :
Kaj ima biti z Bulgarijo, Bosno, Srbijo, ČJrncgoro, Iiumunijo itd., to Nemčije ne zadeva posebno. Ko bi se zaprlo črno morje vojnim ladijam, ali ko bi se odprlo srednje morje ruskim vojnim ladijam, tudi v tem Nemčija za sebe ne vidi posebne nesreče. Le ko bi se trgovinskim ladijam zaprla pot v črno morje, zamogio bi se reči, da je Nemčija nekoliko na škodi. Rusija ima prav, da hoče vzhodno vprašanje enkrat za vselej radikalno rešiti. Ce hočejo nekatere vlasti Rusiji to delo zabraniti, morale bodo odgovornost same na se vzeti, to je, Nemčija jim ne daje svojega mandata, da bi se zamogle sklicevati na to, da se bore proti Rusiji v občeevropskem, tedaj tudi nemškem interesu (s tem hoče reči, da Nemčija Avstriji ne bo pomagala). Jaz ne verjamem, da bi Avstrija hotela namesto Rusije prevzeti vredovanje iztočnih dežela. Sicer pa mislim,
da se Rusi ne bodo dali i/, Bulgarije pregnati. Shod min strov (kongres) v B■iden-Baili nu je gotova reč, m sictr se snide morda že počet-koui meseca marca. Na kongresu ho Nt mčija le posredovala in mešetovala, nikakor jm neče ukazovati, kakor nam nekteri svetujejo. Mi hočemo biti skromni mešetarji, kar toliko lože storimo, ker smo z vstmi sosedi prijatelji (?). Odločno odbijam od sebe one svetovalce, ki hočejo, da bi se mi zamerili tako staremu in zvestemu prijatelju, kakor je Rus. samo , da bi storili uslugo kakemu drugemu sosedu v rečeh, ki Nemčije ne zadevajo in ne brigajo. Ko bi kdo nas napadel, pojdemo vsi navdušeno v bo.i; ne odobravam pa izgleda prvega Napoleona, da bi ni i, ker smo močni, pričenjali lahkomišljeue vojske. (Živahni dobro-klici.)
Iz tega govora lii-markovega se pač jasno vidi, kako se hoče Nemčija na kongresu obnašati. V Petrogradu smejo z Bizmarkom pač zadovoljni biti. Toliko bolj poparjeni pa bodo Augleži in Madjari. Avstrij ki Nemci se bodo konečno sprijaznili z novim redom na izhodu, zato je upati, da naši višji krogi ne bodo poslušali madjarskega vika in da se bodo z Rusijo mirnim potoni pogodili. Celo listi, kakor „N. fr. Presse", odsvetujejo od vojske, najbrže, ker se judovski bankirji za svoje groše boje; kajti žalibog je Avstrija , posebno pa Ogerska tako na slabem v denarnih zadevah, da bi. znal po kaki veliki vojski bankerot nastati. Čemu vojsko ? Rusija nam Bosno še sedaj ponuja. Zakai je ne bi vzeli ? Kaj nam morejo škodovati male državice Bulgarija, Srbija, Crnagora itd.? Tudi doli bodo nastali prepiri in politični boji; posebno v Bosni, kjer so tri stranke. Če bo Avstrija dobro uredjena, pridružile se bodo morda te dežele prostovoljno avstrijski državi. Da bi pa federalistično uredjeni Avstriji zamogle nevarne postati, tega ne uvidjamo.
Prst Božji pri volitvi novega papeža.
„Bog je z nami, Kristus ostane v cerkvi do končanja sveta in sv. Duh jo neprenehoma vlada, piše „Čech" št. 44. Že dolgo časa seje govorilo o volitvi prihodnjega papeža. Mogočneži tega sveta so se že od davna tolažili s smrtjo neprijrnljivega Pija IX. iu si pripravljali svoje kandidate. Napoleon III. se je tolažil, da na stolu papeževskem ugleda Napole-onovca; Ilohtnzollerovci nadejali so se kterega svojega rojaka, pa glejte! Bog je podrl njih misli. Pij IX. ni umrl v dobi, kedar so si sovražniki njegovi želeli, ampak kedar jim je to bilo najmanj vgodno. Napoleon III. je umrl v pregnanstvu iu republikanska Francija je sama povedala, da se v papeževo volitev mešala ne bo in tudi svojega „veto" ne rabila; Arnim ne biva več v Rimu, da bi spletke koval proti Pijevemu nastopniku; Ruska je domu pokl;cala zastopnika svojega kneza Urusova; Avstrija
zarad svojih notranjih zmešnjav in vnanjih skrbi nima ne časa ne želje vtikati se v kon-Icave, iu Italija prizadeva si kar največ, da ne bi ni senca kake sumuje na njo ne padla, češ, da se meša v volitev, iu z vojaki razganja skupščine uasprotnikov. Mimo vsega tega se v vzhodnjem Rimu, to je v Carigradu godijo stvari tako važne, da svet kar ne utegne misliti na to, kar se v konklavu vrši. Kedar mož krvi in železa hiti iz Varzina v Berlin, da v zboru razlaga , zakaj se ne mora vtikati v vzhodnje vprašanje, tedaj se v Rimu nad grobom starega, kteremu je v življenji prizadeval tolikanj bridkih skrbi, voli novi papež. Očitno je, da doba k volitvi papeževi ni mogla biti vgodnejša, in kakor v smrti Napoleonovi (in Fmanuelovi), v francosko-nemški voj.-ki in v naslednji kulturni borbi, tako se kaže tudi v vzhoduji rusko-turški vojski prst Božji, kteri je sprelepo naredil, da je volitev bila popol noma svobodna, za kar iskrena hvala bodi Bogu samemu."
Po prerokovanju Malahijevem velja novo-iz\oljenemu papežu Leonu XIII. izrek: .Lumen in coelo (luč na nebu)". Kakor se poroča iz Rima, je Leon XIII. potomec stare rim-ke družine, ki ima na svojem grbu ,,repato zvezdo", ki omenjenim besedam daje nekak resničen pomen. Kot nuncij v Bruselju se je bil Pecci soznanil in sprijaznil s kolonjskira nadškofom Geisslnom in poznejšim nadškofom dunajskim, kardinalom Rauscherjem. Tudi govori nekoliko nem ški. „Čech" ima od 23. t. m. telegram iz Rima, da papež ne bode v nedeljo (24. t. m.) kronan v Sikstinski kapeli, in da po buli (javnem listu) v posest vzame cerkev Lateran-sko. Zastran imenovanja novih cerkvenih do-stojnikov ni še nič določeno. V kongregaciji kardinalovski jim je Leon XIII. povedal, da v kratkem razpošlje encikliko katoliškemu svetu. Piše se, da bode novi papež kronau 3 marca, ker bode 2. marca obhajal ravno svoj 68. rojstni dan.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. februarija.
Avstrijske dežele.
Z Itmiaja se n»m poroča, ila so se že razpisane volitve %a deželne «I»ore nenadoma zopet ustavile do jeseni zarad važnih opravil državnega »bora, in da s« volitve mož voliteljev neveljavne.
V kakšni zvezi da bi bila ta opravila z volitvami za deželne zbore, to nam ni jasno. Ali ima morda to biti prvo znamenje nove ministerske krize in bistvenih notranjih pre-inemb ? Ali bodo pa vojskiue priprnve nemogoče storile vsako drugo delovanje?
Cesttrjevifc Rudolf je iz Angleškega odšel v Pariz, ter se od ondot vrne nazaj na Dunaj.
Pogodba med Cislo in Translo dela državnikom hude preglavice, in le malo upanja je, da bi 8e srečno dovršila. Vradna „Presse" je zoper vsak provizorij in prigovarja Madja-rom, da naj odjenjajo, ker bode to njim samim na korist. Pa tudi to prigovarjanje bo težko kaj zdalo, ker je v državnem zboru ogerskem vse navskriž in Tisza le z veliko silo skupaj drži jako pičlo vladino večino
Velik nemir je med občinstvom te dni zbudila novica, da hoče grof Andrassy od delegacij zahtevati 60 milj. gld. (nekteri listi so rekli 100 milj. gld.) za oboroženje vojne avstrijske. N fr. Presse trdi, da se je to skle nilo zarad konferencije in da se zlasti spodti-kujejo nad Rusijo , ker hoče toliko Časa Bul-garsko obdržati kot nekako zastavo v svoji oblasti, dokler Turčija vojne odškodnine ne poplača. Ker pa ni upanja, da bi Turčija to zamogla kedaj plačati, bi Bulgarska na ta način za vselej ostala v posesti ruski. Pri tej priliki nam hodijo na misel vzroki, s kterimi je angleška vlada opravičevala pred parlamentom kredit, ki ga je zahtevala. Tudi ona je rekla, da je to potrebno — zarad konferencije, da se je bode mogla vdeležiti z zdatnejšim vspe-hom. Anglija in Avstrija se tedaj pripravljate na vojsko, da bi s tem konferencijo prisilile sprejeti njine nasvete. Pa sploh se vsem zdi neverjetno da se bode kedo zbal tega groženja. Rusija in Nemčija ste tako tesno zvezani in že tako zelo oboroženi, da se jima ni bati nobenega sovražnika. Vrh tega je ž njima zvezana tudi Italija, ki ravno sedaj dela silne priprave za vojsko. Kaj bi Avstrija sama opravila proti tem trem sovražnikom, ki bi jo stisnili od treh strani? In kaj bi ji pomagalo angleško brodovje, če bi bila na suhem tepena? Ker je nemogoče , da bi naši državniki tega ne sprevideli ter začeli lahkomišljeno vojsko, zde se nam vsi stroški za oboroženje avstrijske vojne nepotrebni in bi se dali pri slabem našem denarnem stanju bolje obrniti.
Ogerska zbornica je colnino od kave nastavila na 24 gld. (tedaj 4 gld. več kakor naša dunajska) od petroleja pa 8 gld., ker je Tisza rekel, da denarno stanje to povikšanje zahteva.
Vnanje države, ■luski glavni stan seje preselil iz Od-rina v San Stefano pri Carigradu, kjer se bodo nadaljevale obravnave o skleuitvi miru. Mirovni pogoji so boje ti-le: Bulgarija do Balkana s Sofijo in Plovdivom in vso dolino ob Marici pa brez Odrina postane samo^talna, pa bode morala Turčiji plačevati toliko dacije na leto, kolikor znašajo sedanji čisti dohodki. Kneza bodo volili velikaši, Turčija pa ga bode potrdila. 30.000 Rusov ostane v Bulgariji in ruska komisija bode čuvala nad novo bulgarsko vlado. Bar in Podgorica se zedinita s Ornogoro, Srbi dobe Niš in del Bosne. Skoz Dardanele nobene vojne ladije ne bodo smele jadrati, pač pa vse kupčijske ladije tudi o vojskinem času. Turčija plača Rusiji 1400 milj. rubljev odškodnine ali ji pa namesto tega prepusti Batum, Kars, Ba-jazid, Ardahan z dotičnimi deželami in 6 vojnih oklepnih ladij. 400 milj. gld. pa plača Turčija v obligacijah, za kterih obresti se bodo zastavili dohodki Anatolije, rudokopi v Hera-kliji in dacija egiptovska. 10 milj. rubljev pa bode Turčija plačala takoj kot odškodovanje za stroške turških vjetnikov, za ruskim podlož-nikom med vojsko prizadeto škodo , za povrnitev denarjev, ki so jih bili Rusi posodili Turčiji, in za popravo dunavskih izlivov pri Sulini. Angleški listi trdijo, da so ti pogoji jako hudi, in pričakujejo, da se bode Rusija
nekoliko zmernejšo pokazala na konferenciji ter odvrnila novo vojsko, ki bi se sicer znala raztegniti čez turške meje. — Veliki knez Nikolaj bode sultana v Carigradu obiskal.
\ lBosni zopet hudo vre, ker se prebivalstvo boji, da bi ne ostalo pod turško vlado. Kakor se poroča „Nar. List." v Zadru , se hočejo ljudje s prošnjo obrniti do avstrijskega cesarja samega, da se jih usmili in se zanje potegne, če bi morali pa ostati pod Turkom, se hočejo do zadnje kaplice krvi bojevati za križ in slobodo zlato. Tudi v E p i r u se vsta-nek razširja, Arbanasi so se zedinili z vstaj-niki iu Turke pri Sekelnici potolkli.
Italija se oborožuje na suhem in na morji - zoper koga? — Stari Garibaldi to povč v pismu 3. t. m. očitno, da se vprašanje o Trstu in Trentinu ima sedaj resnobno dognati. — Simeoni je tudi od Leona XIII. imenovan za državnega tajnika.
Izvirni dopisi.
Ix Mokronoga, 24. februarja. (Zahval ni ca za sv. očeta Leona XIII.) Dnevi so krasni, solnce nam sije prijazno 1 Da bi to pomenjalo i lepše d leve katoliški cerkvi , kterej je res napovedan „lumen in coelo." Tej luči, glavarju katoliškega sveta veljajo ti dnevi. Od blizo in daleč so se pod prijaznim, višnjevim nebom razlegali slovesni glasovi zvonov in mogočni streli, da je vse gromelo po okolici. Prav tako! Ako so res utihnili topovi na angeljskem gradu v Rimu, ve naj Leon XIII. da so mu zato v nadomestilo pokali po vsem svetu. Slovesno smo tudi pri nas obhajali nastop novega poglavarja katoliške cerkve. Pri zalo okinčanem altarju se je danes opravila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo za tako hitro in srečno volitev. Pela se je nalašč zato zložena pesem. Možnarji so pokali pri vseh poglavitnih delih službe božje, da se je razlegalo na okrog. Živio Leon XIII!
Iz Trsta, 24. februarja. (Zahvalno pismo.) G. Jožef Godina je na laitne velike stroške popravil in olepšal podružnico na Starem Bregu, posvečeno sv. Ivanu. Škofijski or-dinarijat mu je zarad tega poslal zahvalno pismo, ki se glasi tako-le: Blagorodni gospod! S pravo zadovoljnostjo in resničnim veseljem posnel je ordinariat iz poročila častnega farnega urada v Verdeli od dne 24. t. m. st. 10 vgodno vest, da ste Vi, blagorodni gospod ! s hvalevredno in izgledno darežljivostjo na lastne velike stroške popravili in olepšali podružnico na Starem Bregu posvečeno sv. Ivanu. Da je ta starinska cerkvica zopet v spodobnem stanu za službo božjo, se morajo farani zahvaliti le Vaši velikodušnosti, blagorodni gospod! in ordinariat trdno zaupa, da bode pobožno ljudstvo večkrat zbrano v tej hiši božji najgorečnejši prošuje pošiljalo k Daritelju vsega dobrega za Vaš dušni in telesni blagor. Tudi ordinariat prosi za Vas vsakega blagoslova božjega ter Vam izreka s tim listom popolno priznanje in najgorkejšo zahvalo za to velikodušno, bla gosrčno in Bogu dopadljivo delo, in tako spol-nuje eno svojih najprijetniših dolžuosti.
J. D o b r i 1 a , Škot.
■z Železnikov, 24. februarja. Prvo naznanilo o izvolitvi novega sv. Očeta papeža Leona XIII. prinesel nam je. ,,Slov. Narod" v četrtek, 21. t. m. okol 9. dopoldanske ure Akoravno donaša ta list zanesljive novice, smo vendar hotli počakati še boljše gotovosti. Zvečer že po 11. uri dospelo nam je drugo enako poročilo iz Ljubljane, in ob '/a2. uri zagro-meli so že po tihej noči bobneči možuarski gla-
sovi na slavo Leona XIII. — Živili na dolga dolga leta!	R. P.
'Mi Dunaja , 24. febr. (Leon XIII.) Novica, da je kardinal kamerlengo Pecci kot Leon XIII. nastopil prestol sv. Petra ter prevzel očetovske dolžnosti v sv. Cerkvi, osiro-teuej po smrti Pija IX. šla je po našem mestu urno kakor blisk. Po vseh lokalih se je že 20. t. m. zvečer govorilo o tem , ko še v nobenem listu telegrama ni bilo. Židovski listi so imeli precej drugi dan vsakojake novice o novem papežu, in že nekaj časa svojim bralcem podajajo take podrobnosti o sedanjem in o umrlem sv. Očetu, da bi človek , ki teh judovskih sleparjev ne pozna, skoraj mislil, da se krivi uosovi v Vatikanu smejo iu morejo vtikati v vsako reč. Neki kardinal Segur, tele-grafiral je tukajšnji korespondenčni biro, dal je papežu takoj nekaj čez eden milijon frankov kot prvi dar francoskega episkopata; pa so listi takoj zopet povedali nekoliko o tistem „peterspfennigu". Omenjenega kardinala Segurja pa niti ni; tuli nobenega , ki bi temu imenu podobno imel. Iz tega se vidi, da se tudi tistemu biroju ne sme vselej zaupati. Telegram o volitvi papeža tak , da smo se smeli zauesti nanj, prišel je okolo šestih. Provincijalnim listom se ve da se telegrafira, kar se hoče, saj je potlej lehko dementirati. Da se je ravno zdaj posrečilo povedati resnico — no, to je zrno slepe kure.
V četrtek je tukajšnji nuncij monsignore nadškof Jacobini sprejemal gratulacije posameznih osob in korporacij. Iz prav gotovega vira vam morem povedati, da je bil prvi gratulant cesar, ki je kneza Ilohenlohe-ta poslal čestitat nunciju svetega stola. — Danes, v nedeljo so po vseh tukajšnjih cerkvah slovesni „tedeum" zaradi srečne volitve novega papeže; v dvornej cerkvi celebrira nadškof Jacobini. Verni vseh delov sveta hvalijo tedni Boga, da je v svojej Cerkvi osramotil sovražnike , ki so si vsakojakih dobičkov obetali iz smrti Pija IX. Pisali so o ,,razdvojenjiu v svetem kolegiji, o „intrasigentih" mej kardinali, o„zmernih", o „liberalnih'- (!) kardinalih. V svojo sramoto vidijo zdaj, da kjer vlada sv. Duh, tam je edinost, tam ni človeških slabosti.
Ime novega Kristusovega namestnika nam vzbuja tem lepše upanje, ker vemo, da je kardinal Pecci po visokosti duha in po srcu svojemu velikemu predniku najbližji. Zategadelj mu je uže Pij IX. izročil vodstvo svete Cerkve za čas „interregnuma," s tenr, da mu je dal dostojnost kardinala-kamerleuga.
Neumna je torej misel, da bode Leon XIII. lc za količkaj stopil s pota, po katerem je hodil Pij IX. On bode nadaljevalec činov, kateri krasote pontifikat njegovega prednika, naslednik njegov v sredi sv. Cerkve in pri posvetnih vladarjih.
Naj pa Leon XIII. v svojem najvišjem poklicu najde še toliko sovražaikov, katoliški narodi mu bodo vdani z ono zvestobo, s katero so bili Piju IX. Branili ga bodo, ko bi mu ves sv. Cerkvi sovražni svet napovedal boj. Saj so prepričani, da sv. Cerkev ostane vedno zmagovalka, ker zidana je na skalo, katere niti pekel ne zmaga. — Zato moremo kot dobri sinovi sv. Cerkve želeti, da bi nam Bog ohranil mnogo let našega Leona XIII. !
Domače novica.
V Ljubljani, 28. februarja. (Zadnji Slovenec št. 23) je bil konfisci-ran zarad dopisa iz Ljubljane, ki se je pritoževal zarad blata po mestu.
(Katoliška društva ljubljanska in vred-ništvi „Slovenca" pa „Zgodnje Danice") so v soboto 23. t. m. papeževemu nunciju na Dunaju poslala pismo, v kterem novo izvoljenemu papežu Leonu XIII. izrazujejo svojo najponiž-nejšo pokorščino, vdanost in zvestobo. Veleč, knez in škof so ravno isto storili telegrafično.
(Valvazorja) prišel je ravnokar 27., t. j. IX. knjige 2. snopič na svitlo, ki popisuje višje deželne službe in se odlikuje po izvrstni od g. Novaka nurisaui podobi „prihod nadvojvoda Maksimiliaua in njegove sestre v Ljubljano." Tudi nahajamo v tem snopiču grbe deželnih glavarjev, deželnih oskrbnikov in deželnih vi-cedomov kranjskih.
(Mestni odbor) ima danes ob 5. uri sejo, v kteri se bode razpravljalo o prošnji prebi valcev špitalskih ulic, da bi se zarad večje varnosti omejila vožnja skoz te ulice, potem o mestnem kopališči in o provizorični inštruk-ciji mestnega zdravnika.
(Sokol) napravi pustni torek v čitalnični dvorani maškerado, ki gotovo ne bode zaostala za enakimi veselicami prejšnjih let.
(f P. Salvator Pintar, gvardijan infajmo-Šter fančiškanski.) Komaj je novo leto dobro nastopilo, že je polagati jelo na oder mrliški mnogo delavcev v nogradu Gospodovem. Ljubljansko duhovnijo čč. oo. frančiškanov zadela je boleča zguba, umrl je 24. t. m. brez najmaujega zganolja: pč. P. Salvator Pintar, v 53. 1. tvoje starosti. V redu sv. Frančiška služil je Bogu 35. 1. in kot mašnik 30 1. Duhovnijo je oskrboval 15 !., samostanu predstojnik je bil 12 1., drugič dtfinitor. Dasi je bil ranjki dokaj trdne postave, bolehal je veudar že 8 1., pred 3. 1. pa je bil tako nevarno zbolel, da ni bilo več nikakega upanja. Težave bolezni prenašal je ves čas z vdanostjo Jobovo. Tri dni prej je bil previ den v navzočnosti cele samostanske družine in prejemši sv. zakramete imel je še ogovor do sobratov svojih, klečečih okoli njegovega stola — večji del bolezni je presedal, po noči in po dnevi; sede je tudi na veke zaspal — zahvaljeval se jim je za skazovano ljubezen in opominjal k ljubezni, molitvi. Da so vedeli ceniti njegovi sobratje bodoče zgube velikost, kazala je globoka njihova ginjenost. Spodobi se, da se omenijo vsaj z nekterimi besedami ranjkega lastnosti in delovanje.
Vsej redovski družini bil je jako priljubljen, kajti vladal je z očetovsko dostojnostjo zato so ga vsi kot očeta spoštovali, kot prednika častili, kot previdnega moža poslušali Zamere ni poznal, razžalilcu je koj odpustil Kogar je spoznal , da je prijateljstva vreden bil mu je iskren prijatelj. Najlepše na njem pa je bila značajnost njegova. Kar se je njemu zaupalo, to je bilo, bi rekel, v njem pokopano. Govorjenje njegovo odlikovalo se je po pre-mišljenosti in možatosti in po vsej pravici je rekel sam o sebi: upam, da od jezika nebom odgovora dajal.
Blago delovanje ranjcega priča pa njegova vuetost za lepoto lirama božjega. Napravil je veličastne orgije, lep tlak po cerkvi, dragocene mašne oprave , povzdignil krasoto majnikove slovesnosti, in še več bi bil storil, ako bi ga ne bila smrt prehitela. Njegova zasluga je, da je knjižnica samostanska pri Matici si. vpisana za ustanovnico, pri družbi sv. Moh. pa za do-smrtnico. On sam je bil ud več družeb: kme-tovalske, katoliške družbe pa čebelarskega društva.
Ako se ozremo na njegovo zemeljsko bitje, moramo spoznati, da se je ravnalo po geslu, katero je sv. Aug. priporočal: in necessariis unitas, in dubiis libertas in omnibus charitas. V bistvenem edinost, v nebistvenem prostost,
v vsem pa ljubezen " Da v njej je šel do skrajnih mej do katerih pa? to govord ubogi, zatorej bo živel v hvaležnih srcih; prijateljem njegovim pa bodi priporočen v pobožen spomin. Pogreb 25. t. m. popoludne je bil jako sijajen in velikansk ter je pričal, da je bil ranjki od duhovnih tovaršev kakor tudi od prebivalcev ljubljanskega mesta, gosposkih in priprostih, jako čislan in spoštovati. Farni administrator je postal o. Kalist Medič, samostanski predstojnik (prezident) pa o. Tadej Gregorič.
Razne reci.
—	V Nabrezini je umrl železniške po-taje načelnik Ignacij N. Kopriva v G6. letu
svoje starosti.
—	C. g. N a c o Kutnar se je odpovedal furi na sv. gori. Pri sv. Joštu pri Kranj i pa je umrl č. g. Janez Čemažar. Ii. I. P.
—	Družba sv. Mohorja vljudno opo tninja, da naj društveniki še ta teden plačajo letnino, da se bode vedlo določiti število izti-sov društvenih knjig. V Ljubljani letnino pobira č. g. Jerič na Starem trgu št. 16 v 1 nadstropij.
—	Družba sv. Mohora. Meseca de cembra smo našteli rokopise, s katerimi so pisatelji tekmecovali za razpisana družbina darila. Danes poročamo o njih razsodbi, ki seje dne 1. februarija v odborovi seji vršila. Presojevalci so le trojim rokopisom prisodili darilo in sicer: „Zbirki povest", ki jih je zapisal gosp. Franjo Ilubad, profesor v Ptuji; životopisu; „Princ Evgen Savojski," poslal g. Iv. Steklasa prof. v Karlovcu in podučuemu spisu: „Kratt k obris Štajarske zgodovine" s posebnim ozirom na Slovenski Štajer, spisal g. Iv. Lapanje, nad-učitelj v Ljutomeru. Rokopise: ,,Spomini na Poljsko in Rusijo," spisal gosp. M. L. v Celovcu: ,.Pogovor pod lipo," zapisal g, J. Kr. v Trstu in , »Vremenski prikazi,'" poslovenil Ch. M. v Ljubljani so pregledovalci pohvalili in nasvetovali, da se porabijo za „Večernice" ali pa „Koledar". Odbor je predlogu pritrdil in spise sprejel. Nagrada se bode pisateljem izplačala po natisu. Tudi boljši spevi in pesmi Miljkota Kmetiča bodo priložno se porabile v „Večernicah". Izmed ostalih spisov so nekateri po osnovi in po besedi prav dobri; ker pa večidel le ponavljajo, kar je po prejšnjih družbi-r.ih knjigah že natisnjeno, ni bilo odboru mogoče, pri razdelitvi daril na nje se ozirati. V to vrsto spadajo: ,,Nauk o gospodinjstvu," „Bolezni v glavi" ,,Kosovo polje," ,,Kdo dela točo?" — Životopis: „Valeutin Vodnik" in „France Preširen" le slabo in pristransko posnema mnogo , mnogo boljših životopisov teh pesnikov, zato za družbo ni prikladen. Družbiua pravila ne pripuščajo političnih razprav, to je glavni in edini pomislek, kateri brani, da iz vrstni, dramatično osnovani in času primerni spis: „Razpor in sprava" ne najde prostora v kakej družbini knjigi. Škoda tudi, da je sicer prav praktični sestavek: „IIrošči rilčkarji — kmetu škodljive živalice" zelo površen in toliko pomanjkljiv. Razgovor o tem spisu pa je odbornikom dal povod, da so sklenili, naj se naprosi strokovnjak, ki bi v posebnej knjigi temeljito in popularno opisal vse škodljive živali in rastline. Tajniku je bilo naročeno, naj stopi o tej zadevi z gosp. profesorjem Fr. Erjavcem v dogovor. — Drugi, do sedaj ne imenovani rokopisi nemajo dostojne tehtnosti, nekateri so slabe dijaške poskušnje, ki razodevajo hvalevredno dobro voljo, katerej pa še primanjkuje zrele duševne moči. Spisi, katerih odbor ni sprejel v porabo, so bili pisateljem poslani nazaj, da ž njimi razpolagajo. „Besednik".
—	t Slavni astronom, jezuit S e-chi, je 26. t. m. v Rimu umrl.
—	Ogenj je bil sinoči okoli 8. ure iz Ljubljane videti tam kje blizo Goričanov.
—	Slomsckovi zbrani spisi. „Tiskarnica družbe sv. Mohora prevzela je ponujeno ji zalogo in izdanje druge knjige ,,A n t. Mart. Slomšeka zbranih spisov": Basni, prilike in povesti (zbral in vrrdil Mih. Lendovšek, katehet v Ptuji) največ zaradi tega, naj bi se ne ustavilo (tega se je bilo v resnici bati!) vse hvalo vredno početje zbiratelja in vrednika spisov umerlega knezo-škofa.
Če je že perva knjiga „Slom. zbr. sp." razveselila sleherno rodoljubno slovensko serce, reči smemo, da tega tudi ova druga nič manj storila ne bo! Da, rekli bi, da je notranja vrednost te druge knjige še mnogo veča!
Zato se nadjamo, da kljubu slabim, in iz-davanju knjig jako neugodnim časom, v katerih živimo, bodo rodoljubi vseh slovenskih pokrajin vedeli skerbeti zato, da družbena tia-karnica pri tem početji ne bode v zgubi ostala.
Knjiga obsega 25 tiskanih pol. Cena jej je nizka, broširan iztis 1 gld. 20 kr., terdo vezan 1 gld. 30 kr. Dobiva se v Celovcu v tiskarnici družbe sv. Mohora in pri vseh buk-varjih, ki imajo slovenske knjige naprodaj.'-VeČ o tej prelepi knjigi spregovorimo prihodnjič.
Spred porotnega sodišča.
(Dalje in konec.)
V	preteklem tednu so se pred porotniki vršile te-le obravnave:
V	pondeljek se je imel zagovarjati France Zupan, 19 let star, doma iz Kranjske okolice, zaradi uboja. Andrej Pičman je bil ob priliki ženitovanja Janeza Krča v noči med 14. in 15. novembrom 1877 blizo Krčevega skednja od nekega fanta napaden, in je dobil
kolom vdarec po glavi, da je takoj umrl. Vse je dolžilo Zupana, da je to storil. Priče pa govore drugače, kakor pri preiskavi v Kranji, ter priznavajo, da bi bil znal tudi kdo drug to storiti. Zdravnika pravita , da ni nemogoče , da bi se bil Pičman na glavi ranil vsled težkega padca. Krivda zatoženca se ne da jasno dokazati. Vsled tega stavijo sodniki porotnikom dve vprašanji: I. Ali je zatoženec uboja kriv? II. Ali je zatoženec kriv smrti Pičmanove brez ozira na to, ali ga je sam ubil, ali ne ? —
Zupau pravi, da Pičmana ni vdaril. Zagovornik dr. Zarnik predlaga, naj porotniki obe vprašanji zanikajo; pa porotniki zanikajo le prvo, drugo pa potrdijo, in sodniki obsodijo zatoženca na dve leti težke ječe. Zagovornik naznani pritožbo proti tej sodbi.
V	torek. Jože Eržen, 20 let star, iz Stražišča pri Kranji doma, je tožen zarad ropa. Napadel je nekega Antona Fleckerja na poti med Loko in Kranjem, z eno roko prijel ga za prsa, z eno pa potipal po žepih. Flecker je klical ua pomoč; to je slišal Jože Šilar in res na pomoč pritekel. Eržen je zbežal, in Šilar ga ni mogel vjeti. — Eržen se izgovarja, da je bil popolnoma pijan, in da ni vedel, kaj je delal. To pa ni verjetno, ker popolnoma pijan človek ne more tako hitro teči. Tudi je Eržeu kot zloben človek razupit, in je bil že večkrat kaznovan. Obsojeu je bil na štiri leta težke ječe.
V	sredo. Janez Zupan, 19 let star, in Janez Šilovič, 24 let star, oba iz Kranja, ob-dolžena sta hudodelstva uboja. Ubila sta na Silvestrov večer 31. dec. 1877 Franceta Porenta; prvi ga je vdaril Zupan s sekiro, potem , ko
se je že zgrudil, vilami, da sta mu
pa še Šilovec z železnimi čisto razbila glavo. Zupan
taji, Šilovec obstane, pa pravi, da ni videl, kam ga je vdaril. Zatočenea sta bila oba že kaznovaua, in sta sploh slabega obnašanja. Zagovornika svojih varovancev ne moreta oprati. Zupan je dobil osem, Šilovec pa G let težke ječe.
V	četrtek. Jaka Čebul iz Trzina pri Mengišu je obdolžili hudodelstva ropa. Janez Borž je šel z zatoženim Čebulom in še drugimi fanti lG. grudna 1877 iz Trzina vMengiš. Tam so po več krtinah pili, in Borž je vse plačal. Potem so se razšli. Ko je pa Borž domu šel, napadel ga je na potu med Mengišem in Trzinom Jaka Čebul, mu iztrgal listnico, v katerej je bilo še 7 gl. 2G kr. in ž ujo pobegnil. Priče povedo, da je bil Borž zelo pijan, roparskega napada pa nihče ni videl. Zagovornik pravi, da je Čebul premožnih staršev sin, iu dosedaj nekaznovan, tedaj ni verjetno, da bi bil zavoljo par goldinarjev tako hudodelstvo' storil. K večem, če mu jih je ukradel, s silo! mu jih gotovo ni vzel. Državni pravdnik se sklicuje na prisego poškodovanega Borža. Po- i rotniki pa kljubu temu zanikajo vprašanje, in; sodnija je primorana, zatoženca za nekrivega spoznati.
V	petek bila je zadnja obravnava. Franc P o r e n t a , Janez B i t e n c , Tomaž Strah in Marija Strah so obdolženi, da so denar ponarejali. Naredili so 45 dvajsetic iz čina in svinca, in raztrosili med ljud'. Franc Porenta) je naredil dve plošči, na katere je vtisnil načrte jiravih dvajsetic. Ti plošči je dal Biteucu, da ji je nesel Strahu iu njegovi ženi; Strah in njegova žena sta delala potem take dvaj-setice iz cina in svinca, in izrezavala jih , pri katerem delu jima je Bitenc pomagal. Porotniki so Porenta, Bitenca in Straha spoznali za krive, Strahovo ženo pa za nekrivo ; ob enem so potrdili v drugem vprašanji, da se je ta denar lahko spoznal za ponarejenega; zato je dobil Porenta le štiri mesece, Bitenc in Strah pa vsak po tri mesece težke ječe.
Loterijske številke 23. februarja. V Trstu; 54, 70. 2, 04, 17. V Lincu: 52, 77, 2, 22, 17.
Trlfitraflriir di-namc rent 27.
Papirna renta t)2.40 - Sreberna
februarja. 67.--
Zlatarenta 74—. — l8601etno državno pcsoiilo 111 — Bankin« akcije 703 — Kreditne ahci|e 229 90 — Londm 119 20 — Sr«br. 106 80.— Oes. kr cekini 5 62,— 2" frankov 9,iS3
Zahvala.
Vsem p. t. čč. gg. prijateljem in znancem, ki so poslednje spoštovanje svoje skazat prišli dragemu našemu predniku, v številu tako nenadjano obilem. zahvaluje se prav iskreno v svojem in cele redovne družine imenu, samostanovo
Predsedstvo.
V Ljubljani 27. fcbr. 1878.
r
i
L
Semenski krompir. )
Amerikanski zgodnji rožni krompir in { zgodnji holsteinski kromjdr se dobi pri upravništvu kmetijskega vrta v Ljubljani na Bregu št. 8., — dunajski cent po 2 gl. 80 kr. Menj kot cent, se ga ne oddaja. — Zaboj ali zavoj zaračuna se po lastnih stroških.	(1)
Franc ScholImayer.
Na Avstrijsko-Ogerskem in Nemškem je zavarovan
Wilhelm-ov
protiprotinski, protirevmatični
čaj za čiščenje krvi
kot
poziniHko zdravilo,
ktero si>
kot edino zanesljivo zdravilo za čiščenje krvi
spoznali, preiskali in rabili; c. kr. vladni svetovalcu in pravi učiliSni profesor dr. 10. Icll/.l, vodja botaničnega vrta na Dunaj! itd. itd., pruf. U|)|)(>l/.t r. dr. Van Kloger v bukarešii, dr. lilint. ua Dunaji, dr. liotlrr na Dunaji, dr. Jo-luiuncs Mtillcr zdravniški svetnik v Berlinu, dr. zdrav. (■'ro.ven v Ne\v-Yorku, dr. Itamlnit/, na Dunaju, dr. Ilcss v Berlinu, dr. liClilliniin v VVieselbuigu, dr. W«TIHT v Vratislavu, dr. .'Vlnl-litll v Orubisnempolji; pri.ktičui zdrav : llilm r v Nachlingu, llllssriCCl' v Abienau , Trucllll0I7. v Marzalyu, Jankovi«- v Nakofahvi, in mnogi drugi zdravniki
1.	pri revmatičnih napadih,
2.	pri protinu,
.'S. pri trebuS. napadih pri ljudeh, ki veliko sede,
4.	pri raztegnjenih in zugnjetenih jetrih,
5.	pri spuščajili zlasti lišajih,
5. pri sifihtičnih boltznih,
7.	kot pripravno zdravilo pii rabljenji mineralnih voda zarad omenjenih bolezni
8.	namesto miueral. voda pri omenjenih boleznih
Kdiuo pravega izdeluje S^rari' t"'2'?0ii<*S.ii!i. lekar v Netin-kirchenu
Zavitek za osemkratno rabo. po ukazu
zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, v razuih jezicih stane 1 gl., kolek iu i-janje 10 ki.
Svarilo Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „\Yillielmov protiprotinsi i protirevmatični čaj ca čiščecje krvi" (\Vilhelms antiartritiseheu antir-henmalischen Blut reinigungsthee), kt-r 9o čaji, ki so nahajajo samo pod imenom prolipiotinski protirevmatični čaj za čiščenje ki vi samo ponure-jene reči, ki naj se nikar ne kupujejo.
Da je za p i. občinstvo priličneje, prodajajo pra>i \Vllit'lm«>v protiprotinski piolirev-
matirni raj ti le gospodje:
V Ljubljani: ('eter l.asiilk;v Postojni, Jos. Kupterschmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekar; v Borgu: Giuseppi Betlaniii: lekar; v Hruku na Muri; Albeit Langer, lekar; Bozenu: Kram VValdmiiller, b-kar; v Hrnneku: J. O. Muhi; v Belovaru: Rud Svo boda, lekar; v Briksanu: Leoi.li. Staub, lekar; v P1 i-bergu: Jan. Neusser, lekar; v Cel i i: Baum-bachova lekarna in Fr Rauscher; v Korminu: Ilermea Codolini, lekar; v Kortini: A. Cam bruzzi; v Deusch-Landsbergu: Miillerjtvi dediči; v Oseku: ,1. C. pl Dienes , lekar iu Jož On-betzky, lekar; v F U r s t e n f e 1 d u: A. fchrUchen-fnx, lekir; v K r o b n 1 e i t e n u: v Blumauer; v B rež ah : O Russheim, 1-kit in A. Aichinger, lekar; v Gorici: A. Frauzoni, Ickai; v (Jra-den: J. Burg'eitner, let ar; v Guttaringu: S. Vutterl; v (i ru bi snem polji; J.,s. Malich; v Gospiču: Valentin Vovk, lekar; v Grafen-dorfu: Jos. Ki-iser; v Mohorju; Jot. M. Ri-cbler, lekar; v Ha I lil (na Tirolskem): Leop. pl. Aichingtr, lekar v Judenburgn: F. Senekovi*; vlniiiehenu: J. Stapf leka>; v J ms tu: Vilh. Dentach, lekar ; v Ivaniču: Ed. Tolovi'1, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lek»r in J. Benid; v Celovcu: Kari Kletnenčič; v K i n d s b e r g u: J. Karinčič; v K a p f e 11 ber gu; '1'uruer; v K n i t te 1-feldu: AVilh. Vischner; v Kranji; Kari suvnik, lelcai ; v Liencu: Fr. pl. Erlach. bkar; v Le-obnu: Jan. Peferschy, lekar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Mtir zz U8 ch 1 a gu: Jan. Danzer, lekar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Mitrovici: A. Ke' steno v ič; v Malsu; LuJvig Poli, lek r; v Neumarktu (na Štajarskem): Kari Mally, lekar ; v Otoč.eu: Edv. Tomaj , leliar; v Mozirji: Jan. Tribuč; v Ptuju: C. Girod , lekar; v Pe-t"rvardimi: L. C. Junginger; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Roveredu: Rilinrd Thales, lekar; v Ro tt e 11 m an nO: Fianz X. Illing, lekar; v Samoboru: F. Sclmarz, lekar; v Šo-benilcu: Peter Beros, lekar; vŠtraaburgu: J. V. Corton: v Št. Vidu: Juliuu Rippert; v Radgoni: Cezar E. Andrieu, lekar; v Stainzu; V. TimonSek, lekar, vZemunu:D. Jovanovižev sin ; v Splitu: Venatio pl. Grazio, lekar; v Schlan-der ru : B. VViirstl, lekar; v Trstu : Jak. Seravallo, lekar; v Tridentu: Ant. Santoni; v Trebižu: Eug. Eberlin, lekar; v Belaku: Math. Fiirst; v Vukovaru: A Kruicsovics, lekar; v V i 11 k o v c i h : Fridr. Herzig, lekar; v Vara/, d i n u : dr A II al ter, lekar; v Slovenjem gradcu: Jos. Kaligarič, lekar in g. Kordilt, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl Gutkovski, lekar; v S en j i: Jos. Accurti, lekar; v Zadru: B. Andravič, lekar; v Zlatarn: Jan. PospiSil, lekar.	(3)
Pozor!
Lastniki J. Bittner-jeve lekarne v Glognitz-u si prizadevajo v svojih za slepljenje p. i. obi instva osnovanih oznanilib razširjali vero, da je od njih pod imenom: ..Julij Bittnerjev Schneebergs Krliu-ter-Alilop" prodajani izdelek pravi iu skozdvede-setletj skušeni Schneebergs Kriiuter-Allop.
Ne more mi biti vse eno , da si nenavadne vspehe ki sem jih s svojim Schneebergs Krliuter-Allopom pri prsnih in pljučnih bolezniji dnsegel, tako čudno in tako drzno drugi prisvojr.jejo, iu štejem si v dolžnost, sklicevaje se na izjavo občinski ga zastopa v Glogi.iizu od 27. januarja 1, IN55 snu edino izdelujem pravi Scheehergs Kr!iuter-AU»p , da se to zdravilo v pojasnilo m »varilo p, i. občinstvu od 1. januarja 1. 1876 sim prodaja edino le pod imenom
\Vilhelm-ov Schneebergs Kriiuter-Allop,
in da se edino pravi dobiva le pri meni a'i pa pri mojih v najbolj razširjenih listih naznanjenih založnikih.
Dalje opominjam p. i občinstvo tudi na to, da naj i/,ločno zahtevajo, ako ga potrebujejo
AVilholm-ov Schneebergs Kriiuter-Allop.
Izvirna tlaša velja I gld, 25 kr. iu se dobiva le pri izdajatelju
lekarničarju v Neunkirchen u v Dolenjem Avstrijskem.
Zavijanje se zaračuni 20 kr.
Piavi Wilhelm-ov Schneebergs Kriiuter-Allop prodajajo samo gosjiodj«, ki ga dobivajo od mene: IJubljaiii: Peler l.ahliik; v Postojni: J A- Kupfeisobmi It, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach lekarničar; v Bozenu: F. Wald-miiller, lekarničar; v Borgu: J09. Bettanini, lekarničar; v it runeeku: J G. Mahi; v Briksenu: Lenard Staub, lekarničar; v Celji: Banm-bach-ova lekarna iu Fr. liauseher; v Oseku: J. C pl Dienes, lekarničar; v Fr o h u I e i t e n u; \ in-enne Blumauir; v B reža h: Ant. Aichinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos Kiinig, lekarničar; v Gospiču; Val. Vovk, bknrri&ir; v Glini: Ant. llaulilj, lekarničar; v Gorici: A. Franzoui, lekarničar; v Gradcu: AVend. Trnkoczy, lekarničar; v Hallu na Tirolskem: Leop. pl Aichinger, lekarničar; v Inšprukn: Franc Winkler; lekarničar; v Inniehenu: J Stapf, lehami ar, v Ivaniču: Ivi Tolovič , lekarničar; v Jaški: Aleka. Heržič, lek.ničar; v Celovcu: Kari Klemenčič; v Karlovcu: A. E. Katki.*, lokami'ar ; v Koprivnici: Maks We-li, b-ki.ruičar; v Kra-nii: Kari Savnik, lekarničar ; v K11 i ttelf e l d u . Wilh. Viachner; v K i 11 d ber gu: J. K. Kaiinčič; v Liencu: Fr. pl Erlach. lekarničar; v Mariboru: Alojtij Quai.dest; v Meranu: Wilh. pl. Perniverth, lekarničar; v Malsu: Ludv. PSU, le-kaiui'"'ar; v Muravu: Jan. Stcyro, ; v Ptuju: C. Girod, 1-karničar ; v P e t er v a r a d i n u ; R. Demluttnvi dediči; v Radgoni: Cez>,r E. Andrieu, bkarničar; v Roveredu: Ribani Thales, lekarničar; v Novem mestu: Uom. Rizzoli. lekarni,ar ; v Trstu; E. Zanetli. lekarničar ; v Belaku Ferd. Scholz , lekarničar; v Vu ko viru: A. Kraicsovics, lekarničar; vVinkovcih: Frid-rili Herzig, lekarničar; v V a r a ž (1 i 1111dr. A. llalt r, leharnifiar; v Slovenjem gradcu: G. Kordik, lekarničar: v Zadru: V. Androvič, le karničar. Kdor h.iieprc vzeti zahg«, naj se pismeno obri.e do met e.	(S)
N e u 11 k i r c h e n pri 1 unaju (na Dolenjem Av-st ijskemj	Frane, \\ illieliii. lekarničar.

Podoba (portret)
Papeža Leona XIII.
I. Fologroflja, kaliinctni format po I franku
li i/,liso\ = 5 frankov. 'i. Kavno ista pobarvana z oljnatimi barvami S franke.
3. Fotografija visilkartni formul 50 ceni. ( franka); II izlisov Z franka .10 cent. f. Pobarvana fotografija v nalorni velikosti velja 2.1 frankov.
Naročnina naj se frankirana v frankih (frank znaša s ažijo nekaj čez 40 kr.) pošlje v Piim, pod naslovom :	(1)
IlircKionc dcllo Ktcmlai*«lo Cattolic« — Koma.
Najlaglje je podobe naroČiti po listnici, ki mora pa imeti kolek za 5 krajcarjev, proti poštnemu podvzetju (Postnachnahine.)