90. Številka. Ljnbljan, v soboto 20. aprila 1901. XXXIV. leto. Izhaja vaak dan zvečer, laimil nedelje in praznike, ter velja po poM prejemu za avetro-ogreka detele za vse leto 95 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano braa potfljanja na dom za vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, aa četrt leta D K BO h, za Jeden mesec 1 K 90 h. Za pofiUjanje na dom raCnna se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko ved, kolikor znala poBtnina — Poaamazne itevllke po 10 h. Na naroCbo brez iatodobne vpokiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiriatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po ICT.h, Ba se dvakrat, in po 8 h, če ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopiai naj ae izvoli (rankovatt — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga Bt 12. Uprsvnlitvu naj se blagovolijo pofiujati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse adminiatrativne stvari. — Vbod v nredniitvo j« iz Vegove ulice Bt 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga flt 19. JSlovengkl Narod- telefon it 34. — .Narodna Tiskarna" telefon it 85. GrO»po«ij«3 volilo! 11 Prihodnji teden vršile se bodo dopolnilne volitve za občinski svet. Te volitve so letos važnejše, ko kedaj poprej, kajti voliti Vam bode 21 občinskih svetnikov. Klerikalna stranka, dobro vedoča, da v odkritej borbi vedno podleže zavednosti ljubljanskih volilcev, oprijela se je neke formalne napake pri volilnem opravilu leta 1899., da strmoglavi občinski svet in tako po ovinkih pride na krmilo ljubljanskej obČinskej upravi. Prvo se jej ni posrečilo; da se jej ne posreči tudi drugo, zato poskrbite Vi, gospodje volilci! Storili boste to tem raje, ker upravne sposobnosti klerikalcev za-morete prav od blizo opazovati, in ker o njihovej tolikrat naglašenej nesebičnosti naj izgovornejše govore klerikalnega vodstva prizadevanja po monopolizovanju obrti in trgovine. Boriti se Vam bode pa tudi še proti nemškej stranki. Izdala je sicer parolo, da se volitve ne udeleži; toda ne zanašajte se na to, temveč pridite polnoštevilno na volišče. Niso še pozabljene krivice, kakoršne je ta stranka delala v narodnem oziru slovenskem mestnemu prebivalstvu. Pa tudi to še ni pozabljeno, kako malo plodno je bilo svoj čas nje delovanje za razvoj, napredek in procvit Ljubljane. Ne dopustite torej, da bi se ti časi vrnili. Gospodje volilci! Od vseh onih, ki nasprotujejo narodno-napred-nemu občinskemu svetu, trosijo se popolnoma izmišljene in neresnične vesti o sedanjej mestnej upravi. Vse te vesti zavračati, pomenilo bi v oČigled Vašej zavednosti in razsodnosti toliko, ko vodo v Savo nositi. Zato naj zadostuje opozorjenje na to, kako je narodno-napredni občinski zastop povzdignil Ljubljano v 19 letih, odkar je na krmilu, in pa zagotovilo, da je poleg vsega tega premoženje mesta izdatno pomnožil ter s tem položil trden temelj nadaljnjemu srečnemu razvoju bele Ljubljane. Kandidatje, katere Vam priporočamo, so Vam deloma že znani po svojem delovanji v občinskem svetu; oni, ki doslej niso bili Člani občinskega sveta, pa so splošno spoštovani možje, katerih delavnost prinese občini gotovo obilnih koristi. Pridite torej na volišče vsi in volite jih soglasno! Kandidatje narodno-napredne stranke so: Za III. volilni razred kl voli dna 22. aprila t. 1. Jakob Dimnik mestni učitelj; Ivan Kenda železnični skladiščni mojster; Josip Kozak mesarski mojster in hišni posestnik; Fran IWally lastnik tovarne in hišni posestnik; Josip Prosenc generalni zastopnik »Avstrijskega Feniksa"; Ivan Tosti gostilničar in posestnik; Josip Türk izvošček in posestnik. Za II. volilni razred ki voli dne 24. aprila t. 1. Ivan Hribar ravnatelj banke „Slavije" in župan; dr. Josip Kušar odvetnik; dr. Danilo Majaron odvetnik; dr. Lovro Požar c. kr. profesor in ravnatelj; Andrej Senekovič c. kr. gimnazijski ravnatelj; Anton Svetek c. kr. računski svetnik; Ivan Šubic c. kr. ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole; Ivan Vidmar c. kr. poštni kontrolor dr. Ivan Tavčar odvetnik, deželni odbornik in drž. poslanec. Za I. volilni razred ki voli dne 26. aprila t. 1. dr. Matija Hudnik odvetnik; Josip Lenče veletržec in hišni posestnik; Ubald pl. Trnköczy lekarnik in hišni posestnik. Ilija Predovič veletržec in hišni posestnik dr. Josip Stare c. kr. finančne prokurature pristav; V Ljubljani, dne 20. aprila 1901. Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški predsednik. ..Slovencu"! Včerajšnji .Slovenec" prijavil je Bledeči dve dnevni novici: Prijatelj barona Heina, dr. Tavčar, poslanec ljubljanskega mesta in kandidat za mesto deželnega glavarja kranjskega po prihodnjih deželnozborskih volitvah, je torej včeraj glasoval a nemškimi radikale], ko ae je ftlo zoper člana cesarske hile, nadvojvodo Franca Ferdinanda, ker je prevzel Protektorat nad katoliškim Šolskim društvom ter obsodil gibanje .Proč od Rima", katero je hkrati gibanje .Proč od Avstrije!" Dr. Tavčar je Častni član zveze jugoslovanskih učiteljskih drufltev. To njegovo postopanje meče svojo senco na celo .Zvezo", in če je .Zveza" res tako dinastična, kakor v enomer pravi, morajo učitelji vedeti, kaj jim je storiti s takim „Častnim" Članom. Grdi napadi, ki so včeraj leteli na cesarsko hišo zato, ker je nadvojvoda Franc Ferdinand prevzel Protektorat nad katoliškim Solskim druStvom in obsodil ono grdo agitacijo, ki se Šopiri po Avstriji, podprta z valeizdajskimi denarji in z veleizdajskimi tendencami, ti grdi napadi, s katerimi se je dr. Tavčar včeraj identificiral v državnem zboru, mečejo čudno senco na one, ki so v politiSkih zvezah ž njim. Zastopnik Ljubljena — „kvedrova politika". Vsi količkaj pametni ljudje v Ljubljani so danes ogorčeni nad dr. Tavčarjem. Kar je včeraj storil, je naravnost nezaslišano in za Ljubljano pogubno. Sedaj, ko Ljubljana vlado prosi za odpis posojila, sedaj, ko je vse odvisno od taktnega in premišljenega nastopanaSih zastopnikov, sedaj stori dr. Tavčar to nezaslišano budal08t, da glasuje s sramo-tilci vladarske hiSe! Glasovalo se je po imenih, in razni listi objavljajo imena poslancev, ki so glasovali .za" in .proti". Tavčarjevo ime je tu zabeleženo skupno s Klofačem in Wolfom... Mnogo poslancev ni bilo prisotnih — manjkalo je tudi treh ostalih slovenskih liberalcev — a kar je bilo navzočih Slovencev in Hrvatov, vsi so glasovali soglasno proti grdemu napadu. Tem bolj je sedaj očrnjeno za vedno ime Ljubljane, ki edina stoji nad južnimi Slovani sedaj po svojem zastopniku z veleizdajalci proti vladarski hiSi. Še celo baron Schwege!, ki stoji pač blizo nem Skoradikalnim težnjam, je glasoval pravilno. In Hribar, ljubljanski ž u p a n, je izjavil, da popolnoma soglaSa s Tavčarjevo politiko! Uboga Ljubljana! Obe ti dnevni vesti rodila sta strup in hudobija znanih tonzurnikov, ki ekrunijo svoje msSnifiko posvečenje dan za dnevom z lažjo in obrekovanjem Zategadelj izbruhi teh ljudi ne napravljajo nikjer kakega vtisa, in nastala je že narodna pri slo v i ca: Laže kakor Lampe! Vzlic temu imel se bode ta poStenjak tudi radi zgorajšnjih izbruhov pred porotnim sodiščem zagovarjati, ker je dr. Tavčar že v teku današnjega dne vse potrebno ukrenil, da se vloži tožba proti Lampetu in Rakovca. Kar se stvari same tiče, dr. Tavčar, ki je naprednjak iz prepričanja, in ne iz Spe- LISTEK. Bum! Falb, ob katerega se tako radi drgnejo razni večvedeži, si je tekom dveh mesecev tudi pri nas pridobil velik ugled. Dvakrat zapored sem zapel mladi pomladi navdušeno himno, a natančno po vremenski pro-gnozi Falba se je tudi dvakrat zapored vrnila zima ter nam, kakor maščujoča se nad naSim veseljem s pomladjo, vrgla Se velik kup snega ter dobro porcijo mraza. Toda zmagujoče solnce je uničilo v dveh dneh vse zimske darove, oglasila se je kukavica, kostanji zelene*, dren cvete, meščanska godba ima že javne koncerte, in na ulici so se pojavili že slamniki ... Ali imamo sedaj pomlad ? — Ne upam se bla-mirati se tretjič, kajti Falb napoveduje v svoji vremenski prognozi za konec aprila Se enkrat in zadnjič — sneg. Morda smo to zadnje darilo preminule zime že prejeli a sodro in z viharjem pretočenega torka. Vsekakor bodimo resignirano pripravljeni na vse, kajti pri nas je vse mogoče. Škof Jeglič vodi vsako leto nase ljudi na romanje v drage kraje. V Rimu jih je že lani imel, letos na Goriškem, prihodnja knlaoije, v državnem zboru ni mogel drugače glasovati, kakor je glasoval. Oglejmo ei okoliščine bolj natanko! Prestolonaslednik prevzel je — prej kot ne valed nadležnega beračenja vsiljivih dunajskih ultiamontanoev — Protektorat .katoliškega Šolskega dru žtva". Pri ti priliki ja na jedni strani obsojal .Loa von Rom" in .Los von Oesterreich", na drugi strani pa je pritrjeval tudi tedenoam omenjenega šolskega društva, ki gredo na to, da ae uniči sedanji Šolski zakon ter upelje tako imenovana verska Sola. Vložila ss je interpelacija, na kojo je ministrski predsednik takoj odgovoril; v svojem odgovoru pa je prav ponižno zavračal grde osebne napade, koje so prav brez vsake potrebe pri ti priliki Schönererjanoi nadvojvodi v obraz metali. Že zategadelj bilo je dosti poslancev mnenja, da naj se prične razprava o odgovoru ministrskega predsednika, da se da tako zbornici priložnost, iz raziti se, da se nikakor ne strinja z zgoraj omenjenimi osobnimi napadi. Umestna pa bi bila razprava Se iz družin razlogov. Nadvojvoda je obsodil .Los von Rom" in »Los von Oesterreich". Po vsi pravici 1 In prepričani smo, da bi razprava bila pokazala, da je (razven neznatnega .vsenemBkega" kerdelca) v tem pogledu cela zbornica ob strani prestolonaslednika. V tem oziru bi bila razprava ledo bro vplivala, in obžalovati je, da se ni dopustila. Kar pa se tiče konfesionalne Sole, za kojo se je nadvojvoda izrekel, je pa brez-dvojbeno diskusija dopustna. Save v mejah, ki jih predpisuje oseba cesarskega princa, v mejah, koje bi resne stranke v parlamentu čisto gotovo spoštovale bile, da je priSlo do razprave. Prestolonaslednik sme svoje mnenje imeti, kakor vsak državljan, in tudi za konfesionalno Solo se sme izreči. Nedopustno pa je sklepati iz tega, da se mora sedaj vsak napredno misleči politik spokoriti k verski Soli, in popolnoma nedopustno je, da bi smela klerikalna stranka korak prestolonaslednikov izkoriščati in zlorabljati v kalne politične svoje namene, kakor ga ljubljanski .Slovenec" že sedaj izkorišča in zlorablja. Vedelo pa se je že naprej, da bode kleri kalna stranka to storila, in zategadelj je bila zbornica zavezana, mirno in objektivno protestovati proti eks-ploatiranju prestolonaslednikove izjave v politične klerikalne namene. Tako je stala stvar za resnično naprednega poslanca, in nič drugače! Ako jo naSi klerikalci po svoje pretvarjajo, je to nov dokaz o podlosti njihovih hinavskih duS. Da jo dr. Tavčar, kakor mnogo drugih bojazljivih liberalcev pri tem glasovanju iz zbornice pobegnil, bi ga bil .Slovenec" brezdvojbeno osmeSil, čeS, na Kranjskem je z vso vnemo proti verski Soli, na Duaaju je pa vsaj neposredno za njo! Dr. Tavčar je bil in bode mnenja, da je državni poslanec tudi nasproti visokim gospodom zavezan zastopati načela svo jega političnega programa, se ve, v dostojni obliki. In sicer v dostojnejSi obliki, leto jih popelje v Jeruzalem, nato pa v Lurd itd. Naše ljudi treba menda odvaditi na domača božja pota. Če imajo naSi ter-cijali kaj krajcarjev odveč, naj jih neso iz dežele. Kranjska je itak klerikalna, razSi-riti pa treba Se izven nje vero v nezmot-nost, nesebičnost in popolnost vsega na Sega duhovniStva Kaj tisto, če se nekateri celo pred sodiSčem lažejo, kaj tisto, da ne katerim duhovnikom sodniki ničesar več ne verjamejo ter jih nočejo zapriseči, da bi ti poštenjaki ne prisegli vedoma in hotoma po krivem, kaj tisto, če je vsak teden kateri izmed njih kaznovan in obsojen, če jih vlačijo po sodiščih radi javnega nasil stva, goljufije, obrekovanja, zapeljevanja v lažnjivo pričanje itd.! Kaj ves ta strašni boj nekega dela nase duhovščine proti obstanku slovenskega trgovstva in obrtništva! Kaj to preganjanje naSih najzaslužnejših mol na slovenskem kulturnem in političnem polju! Naši bojeviti derviSi so vzlic vsemu temu vse časti in slave vredni; kdor jih kritikuje in graja, greli proti slogi, neti nesrečni bratomorni boj, in dela proti najsvetejšim idealom domovinskim Takega človeka treba uničiti, osramotiti pred vsem svetom in če je poslanec, vreči ga is kluba... .Soča" je poročala, da so kranjski romarji s škofom Jegličem na čela v Go- kakor je to storil svoja dni dunajski ,Va terland", ki je radi znanega cesarjevega pisma, ki ae je pisalo nadškofa Stadlerju, napadal cesarja samega. Če se ne motimo, j« .Slovenec" dotični .Vaterlandov" pam flat avoj čas tudi ponatisnil. Gospodje, pometajte pred svojim pragom! Saj Vas poznamo ! Vaša lojalnost je toliko vredna kot Vaše katoličanstvo! Lojalnost, kakor kato-ličanstvo Vam koreninita v — Špekulaciji! Ljubljanske obč. volitve. Napredno meščanstvo ljubljansko je bilo pripravljeno, da bodo letošnje dopolnilne volitve v občinski svet jako viharne in da se vname tak boj, kakršen se je bil takrat, ko je Slo za to, da se iz občinskega s veta iztisne nemSka večina. Tak boj bi bil nekaj naravnega. Zlasti se je mislilo, da poskusi klerikalna stranka priboriti si, če že ne večine, pa vsaj nekaj zastopnikov v občinskem svetu, saj bi sicer ne bilo razumljivo, čemu so njeni najodličnejši meSčani, Erzin, Breskvar in dr. ŠusterSič, provzročili znano razsodbo upravnega sodišča in s tem toliko nepotrebnega razburjenja. Sedaj se kaže, da toga boja ne bo. Kaže se — zakaj gotovosti ni, da se tako klerikalna kakornemSkastrankav zadnjem trenotku ne premislita in da vzlic svojemu sklepu v zadnjem trenotku postavita svoje kandidate. Napredno meščanstvo mora s tem vedno računiti, posebno Se zategadelj, ker sta tako klerikalna kakor nemSka. stranka vzorno organizirani in disciplinirani, tako da lahko vse svoje volilstvo vsak tcenotok na noge spravita, Treba je torej previdnosti in pazljivosti od strani volilcev, zakaj vsako zanaäanje, da se nasprotniki itak ne udeleže volitev, bi se znalo bulo maSčevati. Prav posebno je treba previdnosti v tretjem volilnem razredu, v katerem bodo klerikalci glasovali za so-cialnodemokratične kandidate. Klerikale*, dobro vedoč, da sami v nobenem volilnem razredu ne morejo zmagati, so s socialnimi demokrati sklenili neki pakt po načelu roka roko umije. Glasovati hočejo za socialne de. mokrate, da bi ti pri volitvi v okrajno bolniško blagajno glasovali s klerikalci. Za volitev v III razredu so socijalni demokratje in klerikalci razvili prav živahno agitacijo in se bodo volitve mnogoštevilno udeležili. V svrho agitacije so izdali volilni oklic, v katerem psujejo občinski svet na vse mogoče in nemogoče načine, v katerem mu podtikajo vse mo goče in nemogoče grehe, za svoje dolžitve in trditve pa ne navajajo nikacih dokazov. To, vsake dostojne stranke nevredno pavSalno zmerjanje kaže, da so v socijalnodemokratični stranki zadobili prevlado ljudje, katerim nikakor ne gre tisto spoštovanje, ki smo ga doslej vedno imeli za socijalne demokrate kot rici napravili skrajno neugoden utisk. Nem Skutarili so po gostilnah ter bili na javnem razdeljeni na dvoje: v one, ki se vozijo na božjo pot v kočiji in v one, ki se pote* peš. Ali Gospod je dejal: kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. Razločki se delajo med nami celo v cerkvi in na romanjih. Upajmo, da na onem svetu Jeglič in njegovi pobočniki vsaj v tem oziru ne bodo smeli več ko-mandirati! Želel bi pa, da nerede naSi torcljali s svojim škofom romanje še na Štajersko. Tam jih gotovo ljubeznivo in a častjo sprejmo dvorni svetnik Ploj, Robič, Žičkar in tudi drugi apodnještajerski veljaki, bodisi da se začenja njih priimek a črko D ali ne. Naj ae združijo in zbratijo kranjski, koroški, goriški in štajerski javni in prikriti klerikalci v eno falango, naj proglase\ Missio, Jegliča, Kahna, Napotnika, Gregorčiča, ŠusterSiča in Ploja za svoje edine nezmotljive in nedotakljive voditelje, — potem se gotovo hitro najdejo tudi velike in močna vrste slovenskih svobodomislecev in na-prednjakov! Jasnosti, odkritosti si moramo želeti in jo moramo doseči, potem bo naš boj lahak In zmagovit Zato pa le še več pastirskih pisem, Še več misijonov, še več romanj preko kranjskih mej: čim preja smo poštene in lojalne nasprotnike. Tudi so mej kandidati te stranke ljudje, kakor na pr. Jakob Lavtar, ki pričajo, da je socijalne demokratična stranka precej globoko padla, ljudje, kateri v občinski svet na noben način ne sodijo. Prepričani smo trdno, da bo poziv vodstva narodne-napredne stranke, ki ga prijavljamo na prvem mestu naSel, živahen odmev pri vseh naprednomislečih meščanih in da bodo to prihodnji teden posvedočili s kar mogoče najmnogoštevilnejSo udeležbo pri volitvah. Napredno meščanstvo ima naravnost dolžnost, da pri volitvah s svojo udeležbo manifestira svojo voljo, ohraniti mestno upravo v svojih rokah, da z obilno udeležbo obsodi hudobna obrekovanja, ki so jih na občinsko upravo in na župana na-gromadili tisti ljudje, ki skušajo meščanstvu škodovati, koder le morejo, in da, tako posvedoči, da Ljubljana je in ostane narodna in napredna. Meščani! Prihodnji teden vsi na krov! V LJubljani, 20. aprila. Miadočehi in Poljaki. .Grazer Tagblatt" piše, da so v zadnjem Času postale razmere med Miadočehi in Poljaki zopet najboljše. To se je pokazalo že pred volitvijo delegacij; takrat že se je začelo kooperiranje Mladočehov in Poljakov, katerim se je pridružil še tretji, najmočnejši faktor, češko fevdalstvo. Ta kooperacija se je pokazala iznova pri glasovanju radi Malikovega predloga, naj se začne razprava o odgovoru Koerberja glede preatolonasle-dnikovega govora. Takrat so glasovale vse tri stranke proti otvoritvi debate Tudi>v investicijskem odseku so bili Čahi složni 8 Poljaki ter so onemogočili sejo železniškega odseka. Izjavili so, da odsek ne bo mogel poslovati tako dolgo, dokler ne bo predloge za vodne ceste na mizi zbornice. .Grazer Tagblatt" trdi, da hočejo Čehi in Poljaki investicijsko predlogo zavleči ter Nemcem politično in gospodarsko škoditi. Stari ku proti Nemcem hočejo izsiliti iznova. Na nebu zadelo sposobnega pari a mentu se zbirajo zopet črni oblaki. Toda brez orožja Nemci niso in tudi oni so se naučili, biti previdni. Imajo pa tudi kavalirsko besedo, ki jamči, da ne bo nobenega zakona glede vodnih cest, ako bi ne bilo investicijskega zakona. In 1. 1897 do 1901 so vzela menda veselje vsakomur, z Nemci igrati se frivolno ' Nova srbska ustava. Včeraj je bil v Srbiji svečanosten dan: proglasila se je slovesno nova ustava. Ob 11. uri dopoldne se je zbralo okoli 800 povabljencev v kraljevi palači, ministri, drž. svetniki, senatorji, vojaSki in cerkveni prvaki, poslanci, politiki, umetniki in najimenitnejši Srbi sploh. Ob 11. je prišel kraljevski par, kralj v veliki generalski uniformi, kraljica z znamenji velikega križa Miloševega reda Ceremonija se je začela s cerkvenim obredom Nato je kralj A'e-ksander pozdravil prisotne in dejal, da iz- QäST Dalje v prilogi. ***£& na čistem in na jasnem med seboj, tem bolje za nas. Tudi Gospod bo razločil kozle in ovce. Črne in bele! Sloge niti v nebesih ne poznajo, nego pošiljajo vse slabe k — hudiču! Romanje na Sv. Goro je stalo precej denarja; — slovenska stvar pa ni imela od tega nobene koristi. Samo aranžerji so naredili pri voznih kartah znaten protit na Škodo romarjev. A prav tistega dne, ko je zapnstil Jeglič s svojo nad 1000 glav štečo armado Kranjsko, so polagali ljubljanski liberalci in liberalke na domovinski žrtve-nik nove darove. Za družbo sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje celo vrsto redovniSkih šol z usmiljenkami, za to katoliško Šolsko družbo, od katere imajo korist pokrajinski, obmejni rojaki, so v nedeljo krvaveli neverni ljubljanski liberalci v .Nar. Domu". Da bi bili romarji kaj med seboj nabrali za pobožno narodno Šolsko družbo, da bi bil škof Jeglič poslal kaj naSim vrlim damam za ta namen, o tem nismo čitali ničesar, dasi smo pretaknili .Slovenca" vsega mi-nolega tedna od prve do zadnje laži ... Da. da, gospoda pokrajinska: .Wir Wilde sind doch besa're Leute! Toda mi se s tem niti ne bahamo, saj smatramo žrtvovanje samega sebe in svojih skromnih novcev na korist cele do« Priloga »Slovenskemu Narodu" St 90, dn6 20. aprila 1901. polnuje tvojo, 1. 1894 v proklamaciji storjeno obljubo ter daje narodu nazaj tisto ustavo, ki jamči varstvo vseh njegovih državljanskih svoboščin in pravic, brez katerih se narod v veku napredka ne more razvijati. Potem je ministrski predsednik Vuid prečital omenjeno kraljevo proklamacijo, nato pa so prečitali trije ministri zamenoma novo ustavo. Kralj je potem ustavo podpisal ter obljubil vnovič, da se bo zvesto ravnal po njej in izrekel nado, da jo bo tudi srbski narod Ščitil in spoštoval. Kraljevski par je nato med živahnim pozdravljanjem ostavil dvorano. Grof Lev Tolstoj carju. Ruski senior pisateljev je poslal 28. marca carju apel, v katerem priporoča sledeče reforme: Delavci naj bodo enakopravni z drugimi sloji ljudstva, odpravi naj se vojni svet, dvigne naj se Šolstvo, da naj se narodu verska svoboda. Da se doseže prva točka, naj se odpravijo zemski načelniki in osvebode kmetje določeb glede potnega lista, prisilnih del, plačevanja davkov za druge iu kazni; s palico. V Šolah naj se odpravijo vsi narodni, socialni in verski razločki; v vse äole naj imajo pristop učenci in učenke vseh narodnosti j in vseh ver, torej tudi židje. Ustanove naj se privatne šole. Odpravijo naj se vsi zakoni, ki določajo vsako drugačno mnenje o verskih stvareh kakor zločin, odpro naj se cerkve in k?pele prejšnjih sekt in dovolijo naj se skupščine in pridige vseh različnih verskih izpovedanj. A tudi stariši naj imajo pravico, vzgajati otreke v tisti veri, ki se zdi prava njim! Vojna v Južni Afriki. 30000 mož novih konjenikov, katere je dobil lord Kitchener na novo, je dospelo že na Kap, oziroma v Port Elizabeth. Ali bo ta od vseh stranij zbobnana družba kaj vredna, se mora šele pokazati. Dvomiti je o njeni vrednosti vsekakor zelo. Večina teh novih vojakov je neizvežbana. Ker pošljejo tudi avstralske kolonije novih čet, bo imel Kitchener okoli 50 000 konjenikov za ofenzivo. Ostalih 200 000 mož bode mogel Kitchener rabiti le za varstvo zveznih linij. Vzlic tej novi angleški vojski pa niti angleški krogi ne pričakujejo nobenega preobrata v vojni. Dopisnik lista .Times" je poslal iz Sannas Poste na vprašanje, kako dolgo bode vendar vojna še trajali, tale odgovor: Pred dvema mesecema, ko se je culo, da se odpošlje 30.000 novih konjenikov, smo menili, da je konec od daljenejSi kot kdaj. Dežela ponuja obupan-cem ogromno sredstev za guerilla-vojno. Organizovan nasprotnik, ki je pripravljen, iskati v vojni odločitev vojne, bi se ne mogel niti 14 dnij ustavljati sedanji organizaciji Angležev. Toda nasprotnik, ki se oojem izogiblje ter se v stiski razprševa na ato majhnih oddelkov ter izginja v širni puščavi, tak nasprotnik je problem, katerega treba reševati mesece in mesece. I« Bruslja poroča .Standard": Krügerjevi prijatelji smatrajo odpotovanje Milnerja iz Pretorije na 3 mesečen dopust kot koncesijo Burom, ki vidijo v Milnerju glavno oviro, da se more skleniti Časten mir. movine samo za svojo dolžnost. Koliko bi kričal .Slovenec3, ako bi premogla njegova stranka tako vzorne narodne delavke, ka-koršne smo videli in občudovali v »Nar. Nomuc v nedeljo ! Mi pa pravimo: storile so čestite dame samo to, kar jim je velelo domovinsko ljubeče srce! Ne, bahati se Dučeino, pa se niti ne znamo! V tem so nam daleko kos klerikalci, zlasti pa njihov papež — Johannes. 0 papežih Janezih ne ve zgodovina povedati ničesar lepega in dobrega, največji škandali so se vršili v katoliški cerkvi pod papeštvom Janezov — no, tudi slovenski .papež" Johannes Schu stersitz nam ne dela časti in veselja. Ali vendar bodj donele danes in naslednje dni klerikalne trobente Janezu na Čast, da bo odmevalo od severa do juga in cd vshoda do zahoda po slovenski domovini. Potresne olajšave Ljubljani so le, samo in edino Šasteršičevo delo,Šusteršičevazasluga. Mi! — mi!! mi!!! smo dosegli vse — vse, — drugi pa nič! — nič!! — Živio ! — Slava! Hoch! Na Kodelijevem so imeli včasih po Ljubljani slovitega bika, — dandanes pa imajo slovit kanon! Kadar se ondotno ba-ronstvo dolgočasi, pa makar sredi noči: bum! bum! bum! — začne ta salamenski kanon grmeti, da padajo ljudje is po- Moino je baje, da ae v Milnerjevi odaot-noati mirovna pogajanja obnove. .Standard" je dobil ia Kapatadta, da ae poroča uradno, da kuga narašča. Bati ae je, da je več kužnih alučajev prikritih. Baje je kuga tudi že v Port Elizabethu. .Daily News" poročajo o zadnjem angleškem državnem proračunu: Predno bo vojna končana, bodo porabljeni prihranki pol stoletja, in ko bo vojna končana, bo treba izdati se ogromnih svot, da se popravi Skoda, narejena v Oranju in Transvaalu. Kakšen bode konec tega najnesrečnejsega podjetja, kar jih je kdaj začela Anglija, ni možno niti misliti. Angleška vlada je morala povišati dohodninski davek, in listi že danes pišejo, kakšne bodo bodoče volitve, v Dopisi. . Iz Šmarja pri Jelšah, 18. aprila. Naši .gospodje* ne morejo preboleti, da se je brez njihovega privoljenja ustanovilo .Slo vensko kmetsko druStvo", in zato skušajo sedaj to društvo očrniti pred kmetskim ljudstvom, češ, da je liberalno Šmarski dopisnik .Slovenskega Gospodarja" piše v zadnji številki tega farovškega lista, da so liberalci nameravali ustanoviti kmetsko politično društvo, in da so to prelevili sedaj v .Slovensko kmetsko druStvo". Dopisnik je slabo poučen. Kmetje so hoteli imeti svoje društvo, in kmetje so si ustanovili društvo, katero se je že koj od začetka imenovalo .Slovensko kmetsko društvo". Na čelu tega društva ne stoje nobeni liberalci in tudi ne nadučitelj Strmšek in Jurist Zabukcvšek, pač pa po vsem okraju dobro znani in občespoštovani kmetje Jak. Z dol-šek-Šuc iz Ponikve, Josip Kregar iz Št. Petra in Fiorijan Golež iz Št Vida. To so pravi možje, vneti za blagor kmeta. Njim in drugim kmetom, ki bodejo izvoljeni v vodstvo .Slovenskega kmeta sega društva", lahko vsak kmet zaupa. Najlepše pa ja, da šmarski dopisnik .Slovenski-ga Gospodarja" sam prizna, da o namenu .Slovenskega kmetskega društva' še sedaj ne more govoriti, vendar pa že zabavlja na društvo, da je liberalno. Kdo pa je to rekel? Nihče. Dopisnik si je to izmislil, da lahko cbre kuje .Slovensko kmetsko društvo". Spod tika ae tudi nad tem, da je ustanovni shod sklican ob pol 12. uri dopoludne, češ, da je še takrat v cerkvi sveto opravilo. Maša se prične navadno ob 10. uri dopoludne in se ob pol 12. uri tudi že konča. Naravno in umevno pa je, da osnovatelji .Slovenskega kmetskega društva" ne bodejo shoda otvo rili pred koncem maše. Lahko se tudi reče, da bode „Katoliško politično izobraževalno društvo" zborovalo med popoludanskim krščanskim naukom, ker ni nikjer zapisano, da se mora ta popoludanaka služba božja končati pred tretjo uro. No, to nedeljo se bode gotovo popred končal- Prav je, Če je dopisnik zaradi tega ogorčen, ker se boji, da bi .Slovensko kmetsko druStvo" zborovalo med sv. mašo, ali temu ni tako, dopisnik se jezi zaradi tega, ker je dal gostilničarju Jagodicu štirideset kron za prepustitev dvorane od 3. do 5. ure steij in gledati, ali se ne ponavlja zopet strašni potres . . . .Slovencu" priporočam, naj si izposodi ta Kodeiijev kanon, ki je slavni dedič in naslednik Kodelijevega bika, pa naj ga namesti na stolp Škofijske cerkve ter strelja z njim na čast in glorijo Šusteršiča ! Šu8teršičeva prekrasna podoba naj se pla-katira po vseh oglih (aii prosim, visoko — radi psov in liberalcev !), raznese po vseh kavarnah, gostilnah in beznicah, — Šuster-šičeva podoba, in sicer z njegovim lastnoročnim podpisom, naj se natiska na slovensko cikorijo in žajfo, zakaj Janez Schustersitz je velik, velik, velik dobrotnik Slovenije! A vse kaže, da bo v kratkem Se viSji. PredsedniStvo slovanskega centruma .hoče razmišljati*, ali bi kazalo sprejeti Ploja, Robiča in hrvatske tovariSe pod Janezovo komando. Vrše se mirovni pogoji — hrvatsko-slovenski klub podpiše že te dni popolno kapitulacijo. In tudi to je zasluga Šusteršiča. Slava mul Naj grmi torej Kodeiijev kanon, naj grmi zlasti ta dni, ko pojdejo klerikalci in socialni demokratje skupno na boj proti liberalcem! V pondeljek ae začne bitka! Naprej! Z nami je poštenje, pravica ter resnična ljubezen do Ljubljane in domovine! • popoludne, misleč, da bode .Slovensko kmetsko druStvo" zborovalo žele ob 3 uri popoludne, in da bode ahod valed tega preprečen, ker ni drugod proatorov za zborovanje. Opekel se je ta navihaneo. Naravnost sme Sno pa je, kako dopisnik jamra, ker niso na shod povabljeni duhovniki. Kaj pa ho čejo duhovniki na shodu ? Nič druzega kakor zgago delati. Duhovniki so že zadosti dolgo vodili kmete, in jih res privodili na beraSko palico, sedaj pa naj kmetje posku sijo izhajati brez duhovnikov, in ae naj dajo voditi od kmetov, seveda le v političnih in gospodarskih rečeh, v cerkvenih pa bodejo kmetje Se vedno poslušali svoje duhovnike in se ravnali po njihovih naukih. Upliv in moč du bovškega stanu v politiki se mora omejiti in zato je treba, da se stanovi, katere je duhovništvo podjarmilo, samostojno organizirajo, in da take organizacije zabra-nijo duhovnikom vstop in jih izključijo od vsakega sodelovanja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. aprila. — Slepilo. Kdor pozna taktiko naših klerikalcev, vedel je takoj, ko je včeraj čital o olajšavah, katere je vlada dovolila glede vračanja potresnih posojil, da bodo sebi lastili vse zasluge zato In res piše včerajšnji .Slovenec", da so te olajšave sad dr. Šu-sterSičevega predloga. Kako predrzna je ta za neumne kaline preračunjena trditev, razvidi se, ako povemo, da so se olajšave deželi kranjski in mestu ljubljanskemu dovolile na podlagi poročila, katero je deželni predsednik baron Hein po slal ministrstvu notranjih zadev par mesecev prej, predno se je se šel državni zbor. — Glede olajšav posameznim hišnim posestnikom je res, da je osrednja vlada s počatka stala na strogo fiskaličnem stališču, in da je svoje mnenje spremenila šele vsled posredovanja poslancev; vendar pa je toliko gotovo, da so premišljena zakulisna posredo vanja poslancev dr. Tavčarja, Pian-tana in župana Hribarja, ki se niso obeSala na veliki zvon, imela več uspeha, ko nepremišljeni, skozi okna državnega zbora vrženi predlogi. Do teh olajSav pa je priSJo zepet le na podlagi poročila deželnega predsednika, katero se je oslanjalo na spomenico, ki jo je občinskemu svetu predložil župan, in v kateri je z eksaktnimi številkami podal sliko o imovinskih razmerah ljubljanskih hišnih posestnikov. To je treba naglasi!i zato, ker je .Slovenec" tiste dni, ko se je ta spomenica razpravljala v občinskem svetu, debu-toval z neko drugo spomenico, katere Številke so bile tako poljubno skupaj znešene, da se na merodajnem mestu niti v poStev vzeti niso megle. — Govoriti o dr. Šuster-Sičevih zaslugah za olajšave, ni torej nič drozega, ko prav navadno slepilo, kakor-Snega se .Slovenec" v svoje strankarske namene tako rad poslužuje. Brez ovinkov je pa treba priznati, da si je zaslug za deželo in meato pridobil baron Hein, ker ja le njegovemu poročilu pripisovati, da so se stvari tako ugodno zasukale. Župan in občinski svet se seveda ne pulita, ä la dr. Šu8terSič, za kako priznanje zaslug, ker vesta, da je bila njuna dolžnost potegniti se za ljubljanske davkoplačevalce. Njima je v največje zadovoljstvo, da je dotična spomenica imela uspeh. — Šusteriic denuncira orožnlštvo. V jedni zadnjih sej poslanske zbornice se je dr. Šasteršič spravil nad orožnike, češ, da ti pri zadnjih državnozborskih volitvah niso nepristransko postopali. Kar strmeli smo, ko smo culi o tej interpelaciji. Take obdolžitve orožniStvo pač ni zaslužilo, najmanj od strani dra. Šusteršiča V obče mora vsak nepristranski človek priznati, da izpolnjuje orožniStvo svojo težko in odgovornosti polno službo vestno in taktno, posebno pa bi morala taktnost orožniStva pri poznavati duhovščina Za časa zadnjih volitev je duhovščina nastopila z velikanskim na sil a t vom. Zgodilo se je ne-broj slučajev kršenja zakona, a vendar je orožniStvo napram duhovščini postopalo z največjo, a ne vselej zasluženo obzirnostjo. Ako bi bilo orožniStvo postopalo brezobzirno, bi bilo moralo are. tirati par tuoatov duhovniških agitatorjev, toda oziri na duhovniški atan so napotili orožniStvo, da ja take slučaje iz lepa poravnal Namesto da bi bilo dobilo orožniStvo za to zasluženo zahvalo od strani duhovščine, pa je denuncira sedaj dr. Šasteršič, da je postopalo pristransko! — Izatop naprednih poslsncav iz hrvatako-slovenskega kluba. IzvrSevalni odbor goriSke narodno-napredne stranke je imel minolo nedeljo sejo, v kateri je vzel izstop poslanca Gabrščeka z zadoSčenjem na znanje in izrekel svoje posebno zadovoljstvo, da so napredni poslanci izstopili iz kluba, v katerem so imeli roke silno vezane. Prosti teh spon bodo vsaj ložje delovali za koristi naroda na podlagi naprednih idej. Ob jednem se je naglašala potreba, da se naši štirje poslanci tesneje zbližajo Mladočehom, kjer dobe lahko več pomoči in ugleda nego v onem klubu, v katerem vladajo škofje, Če tudi niso poslanci. — Sodba dr. Gregorčiča o dr. Šu-steršiču. Gregorčičev list .Gorica", v katerem so vsi napadi na najboljše goriške napredne meže, pisani ali od dr. Gregorčiča, ali pa od .mangia paraciars", se silno jezi, da je klerikalna stranka popolnoma pogorela v .Slovenskem podpornem in bralnem društvu", in da so priSli na krmilo napred-njaki Imenovani list laže, da je dr. Turna zavratno napadel društvo in je tako v svoje reke dobil, dasi on še vedal ni, kaj se namerava. Da se bo to zgodilo, čivkali so v Gorici vrabci po strehah in Če Gregorčič ni nič storil, bil je vzrok, ker je vedel, da ne more nič storiti in sedaj slepi svoje duševne revčke s sledečim napadom na dr. Tnmo v Gorici z dne 16. aprtla t. L: „Dr. Turna je zavratno naskočil v nedeljo nič zalega sluteče zborovalce slovenskega podpornega in bralnega društva. Kaj takega bi se sramoval vsak resen in značaj en mož. A dr. Tuma? No. dr. Turna se čuti šele v svojem elementu, kadar se more pokazati tako, kakor bi se sramoval pokazati vsak resen in značaj en mož. Med veliko večino udov, ki so pa deloma sami zakrivili to društveno nezgodo s tem, da se niso udeležili zborovanja, je nastala velika ogorčenost, k? zna imeti za društveni razvoj prav pogubno-nosne posledice. Pa kaj so mari dr. Turni slabe posledice njegovega postopanja, ko se dosledno in krčevito drži gesla: .Naj pa vse hudič vzame, ako moja ne obvelja!" — Ta sodba o dr. Tumi, ki se je izrekla pod patronanco dr. Gregorčiča na čisto napačnih premisah, ker zbrana večina ni bila zavratno zbrana, ker dr. Tuma Se vedel ni, da ga mislijo voliti predsednikom in ker je poraz klerikalcev bil vsled njih slabega delovanja čisto naraven, veljati pa mora logično popolnoma opra vičeno tudi za dr. Šusteršiča ob njegovem napadu na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko. .Gorica", glasilo goriških klerikalcev in ogenj dr. Gregorčiča bi tedaj morala pisati, če bi se znani napad na kmetijsko družbo sedaj zvršil, takole: Dr. Šušteršič je zavratno naskočil pri občnem zboru nič zalega sluteče zborovalce c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki je ena najbolj delavnih v Avstriji in katere delovanje so do sedaj hvalili brez izjeme vsi slovenski klerikalni in liberalni listi. Kaj takega bi se sramoval vsak resen in značajen mož. A dr. ŠusterSiČ? No, dr. ŠusterSič se čuti šele v svojem elementu, kadar se more pokazati tako, kakor bi se sramoval pokazati vsak resen in značajen mož. Pa kaj so mari dr. Šusteršiču slabe posledice njegovega postopanja, ko se dosledno drži gesla: .Naj pa vzame vse hudič, ako moja ne obvelja! — Gospodine vitez dr. Gregorčič, kako Vam je pri srcu biti v .lepem?" klubu pod tako .lepim?" predsednikom, kojega delovanje v svojem listu na tak način sami ožigosate, ki ima vrhu tega Se to .lepo" lastnost, da v društvu, ki je od države subvencionirano pod njegovim vodstvom in z njegovim poveljem ne-reelno postopajo in pod njegovim načelni-Stvom prodajajo ubogim kmetom 16°/0tno žlindro za 18 %tno ? — Ne boj se svet, za lepi klub nima to nobenih posledic, tam nima neomadeževana značajnost nobenega kurza, tam velja le liguorjanaka morala izražena v kratki nemški prislovici: .Ja, Bauer, dass ist was anderes! — „Llberalna Idila v našem deželnem odboru". Pod tem zaglavjem vihti sveti in miroljubni .Slovenec" s dne 15. t m. avoj butičasti cepec nad deželnim odborom ter mu grozi i maščevanjem že naprej pri letošnjih deželnozborskih volitvah. Kaj neki je zagrešil deželni odbor? Ta grozo vi d smrtni greh si je nakopal a tem, da ae je drznil — menda brez posebnega milostnega privoljenja klerikalne klike — poklicati v okrajna cestna odbora dva nevedna, neolikana duševna reveia, c. kr notarja in ljudskega nadučitelja. — Skrajna predrznost in vladoželjna pohlepnost nalih kle rikalcev presega že vse meje! Pri vsaki priliki hočejo biti prvi; v vsaki zadevi, naj bo Se tako neznatna, morajo vtikati svoje porudečene nosove. Kdor se slepo in ponižno ne ukianja oSabnosti in prevzetnosti teh lepih pojonirjev svetovne omike in uče nosti, tega brezobzirno smešijo na najgrsi način pred svetom ter zaničevalno polivajo s svojo smradljivo gloto Iz zlobnega bese dičenja .Slovenöevega": ,Oba se razumeta na ceste kakor zaje na boben", se pač jasno kaže javno smešenje, zaničevanje in kačje sovraStvo do uradniškega in učiteljskega stanu Tndi mi, kakor častiti .Slovenec", zakličemo: Le tako naprej! — Ob jednem pa se udajamo prijetni nadi, da de želni odbor pokliče v bodoče vendar take velenme v cestne odbore, kateri se ne razumejo samo le na ceste, ampak tudi na kaj druzega. — Za brdski okraj naj bi se imenoval znani gospod, kateri se je voz:l v .ekstra vagonu" od Ljubljane proti Kam niku; tam dob za višnjegorski okraj pa äentvidsk^ga mežnarja, ali pa Se bolje, pobožnega patra, Janeza Vencajza. ker ima baje v Šentvidu lepo in bogato posestvo. Morda bi se dal tudi pri cestnem odboru kak kon rac vina na tako pošten način zaslužiti, kakor pri vzornem vinogradniškem društvu. S takim imenovanjem bi se pra-vicoljubni gospo-1i okoli .Slovenca* sigurno pomirili razburjeni živci Za zdaj jedenkrat pa že ne moremo drugače pomagati, kakor da nasvetujemo tem gospodom v chlajenje njih svete jezice — kezarec mrzle vode. — Ljubljanski knezoškof — podpi-ratelj domačih obrtnikov. Zanimive govorice krožijo po ljubljanskem mestu in razburjajo zlasti obrtniške kroge. Resničnost teh govoric je težko kontrolirati, ali stvar je vsekako vredna, da se zabeleži, že zaradi tega, da dobi gosp. knezoškof priliko, jo vsestransko pojasniti. Kakor znano, je škof sklenil, sezidati svoje popolnoma nepotrebne zavode v Št. Vidu in sicer hoče že v kratkem začeti z zgradbo. Za stav-binska dela potezah so se razni domači stavbeniki, in mej njimi tudi mož, ki je bil vedno zvest in požrtvovalen pristaS klerikalne stranke, ter vsled tega upal, da se bo škof pri oddaji stavbe nanj oziral. Tu se začno govorice. . . Govori se, da je škof tega stavbenika poklical k sebi, da se je ž njim dogovoril glede posamičnosti in mu stavbo za trdno obljubil. Nekater-niki celo trde, da se je naredila popolno pravilna pogodba, in da se je tudi podpisala. .. Govori se dalje, da je Skof potem stavbeniku naročil, naj prinese kavcijo, in da jo je mož drugi dan tudi prinesel, ali — tako sa govori — škof ni hotel kavcije sprejeti nego je stavbeniku naznanil, da si je čez noč stvar premislil, da ne ostane pri svoji obljubi in da je zidarska dela že oddal nekemu stavbeniku iz Sarajeva. To in še veliko več se govori po mestu. Nekaj resnice je gotovovteh govoricah, koliko pa je je, tega seveda ne moremo vedeti. Gosp. knezoškof bo gotovo tako prijazen in bo stvar pojasnil. To je tudi v njegovem lastnem interesu, kajti povsod se čuje ogorčeno zabavljanje, češ: Tu se vidi, koliko srca ima škof za domače obrtnike! — Sarajevski nadškof Stadler se menda močno zanima za razmere na Slovenskem in sknSa po svojih listih kranjsko klerikalstvo naščuvati do Se večjega fanatizma. Celo reški .Novi List" svari nadškofa Stadlerja, naj se nikakor preveč ne zavzema za kranjsko klerikalstvo. Mi nimamo dotičnih sarajevskih listov, kateri so provzročili to svarilo .Novega Lista", prosimo pa tem potom svoje rojake v Sarajevu, naj nas informirajo o tej zadevi. — Lampe o unijststvu. Te dni je bilo v .Katoliškem domu* sopet jedno tistih dolgočasnih predavanj, h kateremu hodijo trcijalke dremat in o katerim je predsednik katoliško-narodnega tihotapskega društva na Glincab izrekel mnenje, da so podobna .prežgani žnpi". To pot je govoril mali Lampe in sicer o unijatstvu. Svoja neslana izjavanja, da bi bila za Slovence strašna nesreča, če bi se iz naših cerkva odstranila latinščina in mesto nje uvedel ljudstvu razumljiva slovenščina, js belil z raznimi oeebnimi napadi. Ker je .Slovenec" to .pozabil" omeniti, naj mi Dopolnimo njegovo dotično poročilo. Ta osebna grdenja so navzočno občinstvo Se najbolj zanimala. Posebno sta bila z Lam-petom zadovoljna veleugledni gospod Erzin in neki fajmoSter z dežele, kateri je moral prej vsaj pol leta prebivati v kakem sodu, kajti od njega je izhajal tak duh, da ga Se danes niso mogli pregnati iz .Katoliškega doma". Kot dobrosrčni ljudje svetujemo malemu Lampe tu, ako hoče nadaljevati svoje osebnosti, naj ai omisli trpežne .futrole" za svoja ušesa, sicer pa naj se nikar ne prenagli s svojimi ekspektoracijami zoper slovensko bogoslužje, sicer pride še v nasprotje z rimskim papežem. Zagrebški .Obz^r" poroča namreč, da je papež jako naklonjen slovenskemu bogoslužju in da hoče rimska stolica na predlog biskupa Strossmayrja slovansko bogoslužje polagoma uvesti v vseh dijece zah na slovanskem jugu. Pomislite, ubogi dr. Lampe, v kakšno stisko pridete, če se to naznanilo .Obzorjevo" uresniči. Torej le pravilni bodite in nikar tako srboriti. — Preatop v unijatstvo. Vesela vest nam je d šla iz Trsta. Včeraj je bila vložena prošnja na tržaški magi strat za izstop 306 rojanskih žup Ijanov iz latinskega obreda v grški obred 8 staroslovens kim bo goslužnim jezikom. Rojan pri Trstu je prvi kraj na Slovenskem, kjer je našel izgled Ricmanj posnemovalcev. Iz vsega srca kličemo vrlim Rojancera : Živeli! — Največje fruktificiranje ljudske pobožnosti. Pod tem zaglavjem smo zadnjič razkrili, kako lep prefit so napravili prireditelji romanja na Sv. Goro s tem, da so prodajali vežne listke po 3 gld. 50 kr., dočim so jih sami dobili po 3 gld. 14 kr. Cisti dobiček 387 gld. pri jednem samem vlaku — to že kaj zaleže. Kaj za to, če je ta denar izprešan najrevnejšim ljudem! Saj ne diši! Toda stvar ima še drugo lice. Imamo namreč obrtni red in ker ta obrtni red za šenklavSke prebrisance Se ni razveljavljen, bo dobil mestni magistrat priliko preštudirati, če potem obrtnem redu ni dolžan spekulativne prireditelje romanja primerno kaznovati. — Za okrajno bolniško blagajno ljubljansko, v kateri vlada znani klerikalni agitator pasar Kregar, ki si pusti dovo Ijevati jako mastne nagrade in se za dovoljno muza, ko vidi, da dr. Ivan Šu-steršič za jedno samo tožbo zahteva 1200 kron plačila, se vname letos zanimiv boj. Volitev delojemalcev kot delegatov za občni zbor je namreč razpisana in se bo vršila v nedeljo, dne 28 aprila, dopoldne od 9 do 11. ure v .Katoliškem domu". Za danes samo opozarjamo na to volitev, čim pa bodo končane občm >'6 volitve, izpregovorimo še kaj več. — Klerikalno razbojništvo obsojeno. Voditelj goriških klerikalcev dr. Gredolčič bo danes sicer triumfiral, ker je tržaška porota obsodila tistega Andreja GabrSčka, ki je duševnega pritlikavca Gredolčiča spravil na politično površje in do moči in veljave, katere bi mož sam od sebe nikdar ne bil dosegel, ali v kupo radosti je Gredolčiču ona ista tržaSka porota vlila skoro ob jednem tudi nekaj pelina, obsodivSi tiste razbojnike, ki so šli za Gredolčiča v volilni boj — z nožem. Res zanimiva slika se je odgrnila v torek pred tržaSkimi porotniki, slika klerikalne surovosti in podivjanosti. Ta živinska surovost in podivjanost je slavila za časa zadnje državno zborske volitve na Goriškem prave orgije. Tako so v Skopem Gredolčičevi agitatorji zvabili nekega moža v gostilno, da bi ga dejanjsko napadli. Mož je zapazil zaroto in hotel ubežati, toda klerikalci so tekli za njim in ga pretepali, njegovega brata, ki mu je prihitel na pomoč, so pa z noži obdelali in mu izlili oko, tako da je po izreku izvedencev tudi drugo oko v nevarnosti Glavni napadalec ki je že od 20. decembra v zaporu, je bil obsojen na 2 0 mesecev težke ječe. Pri obravnavi se je dokazalo, da je bilo v dotični krčmi, kjer se je zasnoval razbojniški napad, plačanih dva hektolitra vina in oelo tele za klerikalne volilce. Ta zanimiva slika klerikalne podivjanosti ae v kratkem Se popolni, ko bo namreč obravnava proti celi vrsti klerikalcev is Tomaja, ki so napadli peterico naprednjakov iz Štorij. Tako vidimo povsod, da dela klerikalstvo z vinom, s poleni in noii proti političnim nasprotnikom in da hoče vsacega kar ubiti, kdor se ustavlja duhovniški vsegamogočnosti. — Kako kvitira Koblarjev list trud nsrodnih dam in požrtvovalnost nsrodnih krogov za družbo sv. Cirila in Metoda. DanaSnja štev. .Slovenskega Lista" ima tole notico: .Ciril Metodova veselica se je v .Narodnem domu" tako izborno obnesla, da so jo zalivali do belega dne z dragim Šampanjcem, baje po 8 gld. steklenica. Odli kovali so se pri tem za podporo slovenske mladine na periferiji namenjemu (!) podjetji seveda korifcje slovenske inteligence kakor dr. Tavčar, Lozarjev Pavle, dr. Kušar, Pro-senc itd, da podpirajo človekoljubne narodne namene. — Žal, da ima korist od tega le židovski fabrikant slastae a drag* tekočine!" — Komentara p*č ni treba! — Dvojna mera. Na travniku za Bežigradom se razvija prav živahno nemško življenje. Na prostoru, ki ga ima v zakupu nemško Športno društvo, bijejo žogo tudi nemški srednješolski dijaki ter se vadijo v tej koristni stroki telesnih vaj z vidno vnemo. Vse te igre pa vodijo indirektuo Členi športnega društva in ljubljanskega .Turnvereina". Mi načelno nimamo ničesar zoper to, da nemška društva vzbujajo v svoji mladini zanimanje do telesnih vaj, odločno seno pa zoper dvojno mero, s katero se meri dijaštvo. Svoje čase namreč so zahajali slovenski dijaki v sokolsko telovadnico. S) pač čutili potrebo do reda, do vsestranske, sestavno gojene telovadbe. Toda ko so zvedele šolske oblasti za ta gr^h, uvedle so se preiskave, ki seveda niso bile brez posledic za naše d jaštvo. Prepovedal se mu je vstop v aokolsko telovadnico s pristavkom, saj imate vse v šoli, telovadno dvorano in igre. — Res, vse tisto je slovenskim dijakom na razpolago kakor nemškim in vendar se vzdržuje dvojna m-.>ra. — Občinsko gospodarstvo v Horjulu. Občina Horjul je v rokah odločnih klerikalcev Kakor povsod tako izkoriščajo klerikalci tudi tukaj občiso V občinskem proračunu za letošnje ieto se nahaja postavka .za farnega organista 300 K". Kako pa prida občina do tega, da plačuje cerkvenega organista? Prej so imeli v Hoijulu organista, ki je dobival samo bero, od občine pa ničesar. B^ra za organista se izterjava še sedaj, povrh pa mu hočejo klerikalci še iz občinske blagajne plačati 300 K. ObSinarji so se seveda proti temu pritožili na dež. odbor. Dobro bi bilo tudi, ako bi se dež. odbor pri ti priliki tudi zanimal za to, kako mora horjulski župan Tomaž Zdešar, ki dobiva .za za mudo Časa in pisarijo" na leto 360 K, računati za vsak prepisek proračuna po 1 gld 5 kr. Saj vendar ni župan, da dela dobiček! — Kriza v Gorjah. Iz Gorij pri Bledu ee nam piše: R>di neredov v županskem uradu je več kakor polovica členov občinskega odbora naznanila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da izstopi iz občinskega odbora. Več v kratkem. — Na Dobravi pri Kropi se je tudi pojavila nujna potreba, ustanoviti Marijino družbo. Ondotni g. župnik je pojasnil to potrebo in oznanil, da se družba ustanovi. Umeje se ob sebi, da bi bil lahko dobil prav obilo Marijinih devic, toda ker je določil, da mora vsaka devica plačati menda 7 gld. vstopnine, se projekt ni obnesel. Dobravske device so namreč rekle, da tako potrebna Marijina družba vendar ni, da bi vsaka članica plačala 7 gld. vstopnine in zato ni hotela Marijini družbi nobena pristopiti. — Dobrodelni bazar na korist Eli-zabetne bolnišnice za otroke in društva žensk v Ljubljani. Dodatno k naSemu prvemu poročilu o tem bazarju se naznanja, da bode vstop v soboto, 11. maja v veliko dvorano v vladnem poslopju v Ljubljani k dobrodelnemu bazarju odprt od pol 7. ure zvečer do 1. ure ponoči proti vstopnini 1 K za osebo. Čistega dobička je namenjenega tričetrtine za bolnišnico otrok, četrtino pa za druStvo žensk. Gospod polkovnik, poveljnik 27. peSpolka, Friderik pl. Reinerz je dal za ta večer ljubeznivo na razpolago polkovo godbo z ozirom na dobrodelni namen bazarja ter bode godba svirala na galeriji dvorane. Poroča se nam tudi, da dohajajo že darovi za bazar ter se izraža prošnja, naj bi se blagovoljno pošiljali na-daljni darovi na stanovanje preblagorodne gospa baronice Heinove kot pokroviteljice tega podjetja (vladno poslopje, vhod z Erjavčeve ceste.) — Shod ljubljanskih gostilničarjev in plvovarnarjev, katerega je sklical pred včerajšnjim popoludne k .M a I i č u" zadružni odbor, je bil dobro obiskan, in nič manj živahen. Zborovanje otvoril je načelnik g Iv. Tosti ter predvsem razlož'1 namen teg« sestanka. .Naš krčmarski obrt", dejal je mej drugim govornik, — „jeöi zadnjih deset let pod težo davkov, pristojbin in režijskih stroškov, zadnji čas pa *o pritisndi nanj še prodneentje. Zato je zadruga sklenila se upreti in si pomagati z drngimi sredstvi, da prepreči zapiranje gostiln, ki se je že pričelo. Naš današnji seetan^k velja, na kratko povedano, konkurenci s prodajanjem piva v sodčkih in steklenicah od ulice do ulice in od hiše do hiše, ter ustanovitvi lastne pivovarne, ako se krešnjarske te razmere ne izboljšajo". Na to da be^ado gosp. Jos. Mačku, kot poročevalcu o tem predmetu. Gosp. Maček opozarja pr*d vsem navzoče gg. pivnvarnarje in založnike piva na škodljivo krošnjarjenje s pivom, ki se je pričelo kultivirati v Ljubljani pred 4. ali 5. leti. Poglejte gospodje, je dejal governik: Od hiše do hiše in ulice do unče se vozijo in nosijo sodčki in steklice piva za znižano ceno, za isto ceno kot za gostilničarje, m hsuzira se ž njim kot s figami, in le še piščalk ali zvonca, kot ga imajo premegarski hlapci, marjka, pa bi bih ti tudi. onim po dobni. Zoper to konkurenco se moramo upreti, ker se pravi ž njo' gostilničarje uničevati Ako ne preprečite te konkurence za bodoče, prisiljena je zadruga ustanoviti si lastno pivovarno, za kar ima na razpolago dovelj denarja in drugih sredstev. Gospod Türk omenja, da Koslerjsva pivovarna po starem prodaja in ne v škodo gostiln G. Petrič predlaga, naj s** pivovarnarji in založniki pozovejo z resolucijo, opu- ti ti to razpečavanje piva in se zavezati, da kdor se ne bode tega držal, plača globe 100 gld. G. Pock je za tako ureditev, da si pivovarnarji oskrbe zalogo s filijalkami po go^ stilnah, vsak v svojem okraju, s čimnr sa tudi g. Kramar in dragi strinjajo Gosp. Zabukovec predlaga, da se branjevci uvrste med privatne stranke pri odjemanii piva, ker ne plačujejo davka, kateri pred'og obvelja. G. Fröhlich a Vrhnike ae atrinj* s predlogi ter povdarja, da je pri niem upe-ljana stara navaJa: Privatnim strankam oddajati pivo dražje, nego pa gostilničarjem in ostalim obrtnikom te vrste, in prosi, da se resolucija dopošlje tudi njemu, da ukrene daljne korake. — Po teh debatah da gosp. načelnik na glasovanje predlog, da odbor sestavi resolucijo, ki naj pozove pivovar-narje in založnike piva, da v 14 dneh izjavijo, so li pripravljeni ustaviti prodajo piva privatnim strankam za znižano ceno in ustanoviti zalogo po gostilničarjih. To obvelja, in se zaključi na to sestanek. — Žensko telovadno društvo v Ljubljani priredi 5. maja t 1. ob 11. uri dopoldne telovadsko skušinjo, h ka teri bodo imeli pristop izključno le povabljenci. Vabila na imena se bodo razposlala pravočasno. — Stavbna in javna dela. Na stavbi ščih je zopet vse živol Pretekle dni pri-rojila je v Ljubljano zopet tista tropa furlanskih zidarjev in delavcev, ki otepa v Ljubljani polento in motovileč — denar pa pošilja domu mej svoje .brate"! — In ti in drugi .faktorji4 torej — menda jih je nekaj čez 400 — so otvorili letošnjo stavbno sezono. Pričela so se pred vsem na novo dograjena poslopja: justično, šolsko pri sv. Jakobu, deželni dvorec, Palu-sova hiša v Zatiških ulicah, Dražilova na Mirji, jubilejska ubožnica v Bohoričevih ulicah, Reisnerjeva na Resi je vi cesti in hiša pekovskega društva v Komenskega ulicah zunaj in znotraj snažiti in ometavati. Pri dež. dvorcu se izvršujejo na strehah tudi kleparska dela. Razen imenovanih delavcev so v uporabi tudi kaznenci in prisiljenci — Pri Palusovi hiši koplje se zajedno tudi cestni kanal do Ljubljanice. — Pri hiSi St. 59 na Sv. Petra cesti, oziroma št 1 na Radeckega cesti, so rekonstrukcijska dela dovrSena in se je poslopje zdaj osna-žilo in pobarvalo. Nekoliko teh del izvršilo ae je tudi pri hiSi St. 20 na Reseljevi cesti. Na oglu Sv. Petra ceste in Škofjih ulio so podrti del vrtnega zidu nadomestili z novim v ožjej črti in ga zaradi železničnega tiru zaokrožili. Polaganje relsov in tlakovanje ySgT Dalja v prilogi. ~a£B Priloga »Slovenskemu Narodu" St 90, dn6 20. aprila 1901. tira za električno železnico je dovršeno tdaj a Pred Škofije do Ambrožovega trga. Napeljani pa so relsi po vseh glavnih že-lezničnih progah. V Trnovski cerkvi so odri ia slikanje postavljeni ter se prične v kratkem dotična dela, instalacija električne razsvetljave (ob straneh in pri lestencih) pa je že v tiru. Regulacija ulic in cest se izvrši po projekt-h deloma letos, deloma prihodnje leto Med železniškimi deli po-stavil se bod* tuli železnični most čez Ljubljanco pri Sv. Petru. — Zgradba Fran Josipovega mostu napreduje dokaj nagle in se zdaj, ker so nekatera betonska dela v temelju že končana, nadaljuje ustavljanje železnih delov na mostu in sestava istih. Na Dunajski cesti zgradi se tekoče leto jedno, oziroma dvoje poslopij. Materiala in delavcev je povsod že dovelj na razpolago. Vr^me je za stavbna dela prav ugodno, — Mestna blagajna. Zaradi snažen ja uradnih proatorov bo tukajšnja mestna blagajna prihodnji pondeljek in torek, t. y dne 22. in 23, aprila zaprta. — Zaradi tatvine prijeta je bila včeraj popoldne šivilja A. H iz Pianine v Kozjanskem okraju. Vkradla je prodajalki Mariji Zidnikarjevi v Prešernovih ulicah kikljo, srajco, šerpo in nekaj denarja. — Pobegnil je od svojega očeta llletni fant Franc Noliman. Vzel je očetu srebrno uro in 6 K denarja. — Čoln izpustil je po Ljubljanici šolski učenec Val. Lucin iz nagaiivosti. Čcln, ki je mastna last, so delavci pri zgradbi novega mostu vjeli. — Na poti v šolo sta se sprla in stepla šolska učenca J. S. in A. Z., oba stanujoča na Karolinški zemlji. Prvi je poslednjega vdaril s kameno in po glavi, da je bil takoj ves krvav. * Rumunjski škofi med seboj. G.a silo ogrskih Rumunov, .Tribuna* ter ,Tri buna Poporului" se že dve leti ljuto koljeta. Za prvim listom stoji grško iztočni mitrc-polit Mttionu, za drog«m pa škof Goldis. Ta je prinesel lani pastirsko pismo, o katerem je trdila .Tribuna', da je plagiat neke pridige, ki je bila tiskana že pred « leti. * „Pustite male k meni priti I" je dejal Jezus Kcist. V Montealegru na Španskem pa so se nedavno igrali dečki od 7—8 let pred župnjiščem s svojo žogo. Parkrat je priletela žoga tudi v vrata žup nijšča. Nakrat so se vrata odprla in župnik je pridirjal s puško v roki ter ustrelil na igrajoCe se otroke. Pet otrok je ran.l, dva celo nevarno. Ondotni prebivalci so hoteli župnika ubiti, in le s težka se je oblast-vcm posrečilo, preprečiti še večjo nesrečo. Vendar pa je žapnik že zaprt. In vendar se klerikalni listi pritožujejo, kolika krivica se dela španskemu duhovništvu. * Nesramna razglednica — konfisci-rana. Drž. pravdmštva imajo zadnja leta mnogo posla s konfisciranjem n«sramno-iiustriranih razglednic. Krakovsko državno pravdni št v u je na pr. te dni konrisc ralo po § 493. in 516. drž. zakona razglednico, na kateri so bili — kakor poroča uradna .Wiener Zeitung" — .otroci v henravnih situacijah". Na tej razglednici z naslovom .Naši otroci kakor se smejejo in jokajo" je videti par lepih otročičkov s krivljemm hrbtom, ko sedajo na neko posod co. Ta slika je po § 516 in 493 nemoralna, po hujšljiva, javni nravnosti nevarna, zato je kcnfiscuana. * Samomor šolskega vodje radi bede. Iz Budjejovic poročajo: V Budislavu pri Sobieslavu na južnem Češkem se je na pokopališču obesil vodja ondotne ljudske Sole František Houska, ker je imel pre majhno plačo, da bi mogel preži viti svojo družino z otroci. * Ljubosumnica v hlačah Mlada žena nekega meščana v moravski Ostravi je sila ljubusunjna, dasi baje čisto brez uzroka. Dne 11. t. m. zvečer, ko je odš«l mož z doma, se je odločila, da ga poišče. Trdno je bila prepričana, da najde soproga v ženski družbi. Da bi ga iznenadila lož.e, se je oblekla v njegovo obleko ter ga šla iskat. Ali ko je Sla po ulici, je neki bistroviden policijst takoj pogruntal, da ni mož, nego Ženska. Stopil je torej k njej ter se takoj prepričal, da se ni varal. Ker pa je mislil, da je preoblečenka nevarna vlača-gaiica ali celö zločinka, jo je aretiial in gnal seboj na rolicijski urad. G. spe je bilo seveda atraSno aram, ko so jo uradniki natančno ogledovali ter ji končno ukazali, da mora moško obleko sleči ter se obleči v navadno obleko. Poslali so torej domov po gospejina krila, odvedli gospo v majhno sobico, kjer se je izvršila ukazana meta-morfoza ter jo potem poslali domov, čez par dni pa je dobila seveda Se diktirano primerno globo! Gospa je danes še bolj preverjena, da jo mož vara, in nihče ji ne vzame prepričanja, da je bil policijst z njenim možem zmenjen. Književnost. — ..Slovenski Pravnik" prinaša v 4 številki dve zanimivi daljši razpravi. V prvi navaja g. K \V. slučaje napačne uporabe kazenskih zakonov glede prestopkov in opozarja, kako bi bilo pravilno postopati. Z-deti je, da bi g. pisatelj, ki gotovo deluje pa višii istanci, nadaljeval svoje dobrohotne nasvete. V drugi razpravi nadaljuje g. dr. Ž m a v c iz Prage svoje študije o glavnih pojmih politične ekonomike in se bavi z bistvom in pomenom kredita. Razprava je manj teoretičnega, kakor pa praktičnega pomena; ravno zato naj bi se širši krogi seznanili s temi velepončnimi izvajanji. G dr. Hrašovec iz Celja je priobčil obširen pravni slučaj, ki so ga reševale vse tri instance, in ki pojasnuje, kakšne pravne posledice lahko imajo denarne dajatve med zakonskimi in kdaj se sme to, kar žena da v denarji možu, smatrati za doto. Jed<. Slatina, krhiju ju. Prospekti se dobe pri ravnatelju. ♦ Kopel Rogatec Meteoro!ogično poročilo. VUlnSj n»d inorjom 306-2 m. Srednji tračni tlak 736 0 mm Stanje Cas opa-! baro-zovanja j metra Iv mm. Vetrovi Nebo lil s' 19 j 8. zvečer 20 i 7. zjutraj ! 2. popol 7407 7412 7383 7 9 si. jzahod del. oblač. g 27 si sever 138 al. jug jasno ;£ jasno o Srednja včerajšnja temperatura 72°, normale: 10 4'. Dunajska borza dne 19. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4'/0 . . . . Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 46/0 . . . . , Av8tro-ogrske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista........., Nemški državni bankovci za 100 mark, 20 mark .\........., 20 frankov.........., Italijanski bankovci........ C. kr. cekini...... . . . 98 35 9795 11780 9745 11755 92 90 1676 — 695 75 240 20 117'60 2352 19-09 9045 1131 Teško prebavljenje katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje kaiari v sapniku. zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se naravna alkaiična kisSina po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobi-tim uspehom. (25—2) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah. Varaj svojo ženo! f&% vsako rodbino najvainejiu i /Knjigo T otroških sadevmhs ieil [tisoe zahvalnimi pismi pošilj-1 liikretno sa 90 vin. v avstr snamk»h (odprto 70 vin.) gospa A. Haupa, ..Berlin S. W. 110 Lin-denstrmass M I (300-31) Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod f,i.v»8" Gradec, poste restante. (766-2) do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (606—5) Mokarija z vso potrebno opravo (štelaže, posoda itd.) odda se takoj v najem. Natančneje se izve v slaščioarnici J. Zalaznika na Starem trgu. (785-4) Dva spretna krojaška pomočnika za salonske suknje in žakete vsprejme takoj Fran Kraigher (833) krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg št. 5. Išče se sposobna osoba ki je po Kranjskem dobro znana, za agentiranje s „slivovico" in „tropinoveem". Nailcv pove upravniätvo .Slovenskega Naroda". (819—i) Trgovski pomočnik išče službe v večji trgovini. Službo nastopi takoj. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (815-1) Učenka se takoj sprejme v neko tukajšnjo špecerijsko trgovino. (822—1) Kje? pove npravniStvo „S!ov. Naroda*. Na mestnem trgu št. 8 v III. nadstropju se oddasta 2 meblovani mesečni sobi s 1. majem t. I. — Razgled na Glavni trg. (784-3) l^egorslto blago LJaclau t^autet^g, Cela^cuicc na Ce (470) Akcijska d užba w Alf a-Separator Dunaj, XVI. GaDglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošura brezplačno. (611—3) Kisova esenca Vinacet daje, z vodo zalita, naj z dr a vej ši, naj. trpežnejši in najokusnejši kis. Mala steklenica za 5 do 10 litrov kisa K 1'—, Velika Hob Iva Me % M|lt*f«'l*ljMl4llt , delikatenmllt In «li-ojcei-ij. Nkili proda-Julnuli. 20 40 . 3- Pazi nuj ne na lamlvrno znamko. (711-3) Tovarna ustanovljena I. I890. Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlach) Horo^ko priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. p«*«"Balit<"t«» s Trocevne puške prav lahke, 2 ky Hi dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predel o % a ii Je, narejam nova kopitSča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. SPaT" Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno In franko. ~W (1963—31) Veliki krah! rjt New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. 4* komadov skupaj samo a;Id. <»•«(». Vseh teh 42 predmetov je poprej 8talo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na mOamMaattani slepariji zavezujem ee s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva ae edino le v (2116-24) A. HIRS€HBEHG-a Eksjiortni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. PoSilja8e v provincijo proti povzetju, ali čo se znesek naprej v pošlje. ♦ Člatllnl prašek za njo tO kr. £ * Pristno le z zraven natisnjeno varst- "S « jH veno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem. Bil sem a pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. ~S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Hiša v Ljubljani enonadstropna s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsako obrt, zlasti tudi za kakpga duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve. Proda se iz proste roke, plača se tudi lahko na obroke. Natančno se poi^sve pri g. pooblaščencu Rožne ulice št. 17, I. nadstr. (708—6; Išče se spreten korespondent popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in stenografije. Vatop čim prej mogoče. Ponudbe naj se poäiljajo pod naslovom: Paromlin v Celju. (818-it Karbolincj Patent Avenarlus Že 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo. Pred ponarejanjem se svari. Tovarna za karbolinej R. Avenarius Amstetten na NIŠ. Avstrijskem. Pisarna Dunaj, 111,1, Hauptstrasse 18. Prodaja L. Spoljarič, Ljubljana. (717—2) ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—89) Edmund Kavčič 7 Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. Kdor potrebuje šaluzij, lesenih in pletenih rolet, železnih in lesenih štacunskih kapk, naj se obrne naravnost na prvo hrvatsko tovarno šaluzij, rolet, lesenih in železnih kapk in kartonaže G. Skrbic v Zagrebu Meduličeva ulica 16. Ceniki brezplačno in franko. Varovati se je popotnikov, ki (120) denar zahtevajo naprej I (4) )bleke..^^^*Popravila. znamka Omoriki manšBie, srajce * Regisirovana znamka: * Avstrija. Ogerska. Francija. Portugal. Nizozemsko. Srbija. Norveško. Nemčija. Zjed. države. Brazilija. Osm. država. Egipt Grška. Bolgarija. Rumunlja. Italija. Ms Joss A Lüwenstain c. kr. dvorna dobavitelja JEpitepsija* (571-6) Kdor trpi na padavi bolezni, krCa ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehiranen-Apolhekr, Frankfurt »./Ml. L to*1 obliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem Itd. itd. = Glavna zaloga: L, Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling-. Lnser-jei-Ä Dobiva se v vseh lekarnah. V L j u bij an i: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Šavnik. (627-5 4 A * 4 , , «| -*» •*» »*- •*» Ženitoa ponudba. Samski služabnik, 46 let star, s 1000 K letne plače in 4000 K prihranjenega denarja se želi poročiti z lepo in pošteno služabnico, staro od 38 do 42 let. Ponudbe s polnim naslovom se prosi do 26. t. m. pod: „F. H. 312" poste restante v Trstu, glavna pOŠta. (823-1) 10.000 gld. skupaj ali v manjših zneskih odda se na posodo po 5°/0 proti primernemu varstvu. • -~—----- Pod ugodnim pogojem se proda na Klancu pri Kranju s tremi sobami, kuhinjo, hlevom, podom in saJnun vrtom. Pojaanila dase Mercina na Primsko-vem št. 72 pri Kranju. (788-2) estitucijski fluid. RONCEG-NO najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji« klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno v lekarnah. vodo in (712-3) Kopališče Roncegno Južno Tirolsko, posUja Hl»ug&u»li« železnic«, 1»/* ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče pr^e vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolorr.ite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tennis. Senčnata izprebaiališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Ruacegnu. Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom 3 HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Mofit (Brüx) €>Mko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec..........., 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—36) tpsf Jltutntviini ktiUUug zaatonj in jH>xtnin* jiromto. Za keselj in katar so Kaiserjevi prsni bonboni. (2117-23) jspešno sredstvo, -ar se pr poznava 2650 notarsko overovljenimi spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. C. in kr. priv. voda za umivanje konj. Cena steklenice K 2 80. Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju, i. (1363—13) ffj Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno Ä razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne šte-*&m vllke ..ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v založbi ,,Narodne Tiskarne". — Te knjige so: v*vm Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do 5 3 XI, broširan ä 6C kr., elegantno vezan a 1 gld. ..ljubljanski Zvon", letniki II., DX, V., VI., broširan ä 3 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan ä 4 gld.. vezan v Bonačeve platnice ä 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XYII1., broširan k 4 gld. 6<> kr., vezan v Bonačeve platnice k 5 gid. 20 kr. Posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona" po 4^' kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan ä 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan ä 2 gid. 80 kr. Zarnlkovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan ä 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000''. Povest, broš. ä 50 kr. S S s k :«: ä :®i :•: ;•: Tnrgenjev: Otoi ln sinovi. Roman, broširan ä 50 kr. — Štiri novele, broš. ä 20 kr. Benes-Tfebizsky: Blodna duše. Roman, broširan ä 70 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan ä 50 kr. Stat nominis u m b r a: Časnikarstvo ln naši časniki, broširano ä 40 kr. Tolstoj: Dva romana, bročirana ä 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana k 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bazne pripovedke, bioširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. T h en riet: Undina. Povest, broš. k 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod ä 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „P rtelwesen der Slaven", broširano a 5u kr. 8 Prej 50 kr., sedaj A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki Mil in o 30 5xi~. JfcST" Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. TÖJ Schwentner knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. Ljudevit Borovnik piiNliiii' v Borovijali (Ferlaeh) na HoroHknu se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako- • vrstna popravila, ter jih točno in dobro $ izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- * valnici in od mene preskuSene. — ü^stro- m (2692) vaai ceniki zaitonj. (15) ^ (UMNMMIIM ■a mM Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Hkane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgötovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip ^a\jr>laaz<- (502—8) načelnik. ....... Otvoritev podružne trgovine. Naznanjam, da sem izven svoje, pred enim letom otvorjene trgovine z mešanim blagom na Javorniku odprl sedaj tudi filjalko v hiši g. A. Kolbl-na, katero sem založil posebno z železnino, vsakovrstno kuhinjsko opravo in posodo, okovi in orodjem za mizarje in kovače in z vsim potrebnim orodjem za poljedelstvo. Naročujem tudi vsakovrstne stroje, štedilnike, železne peči, traverze in sploh vso stvari te stroke po nizkih cenah. Imam tudi posodo iz porcelana in glaževino vsake vrste v zalogi. Upeljal bodem tudi navadno železo in jeklo za kovače in ključarje, ter se priporočam: mizarskim, kovaSkim, ključarskim in stavbenim mojstrom in sploh vsemu občinstvu za obilen obisk, zagotavljajoč točno postrežbo in dobro blago po najnižjih cenah. v Stefan Podpac (821-1) trgovec na Javorniku, (lorrnjitko. Št. 73. Razpis učiteljskih služeb (731-3) Na novoustanovljeni III. mestni deški petrazred.nl ljudski šoli v LJubljani, ki se odpre dne 16. septembra 1901, je stalno popolniti mesto nadučitelja in štirih učiteljev s službenimi prejemki, kakor jih ustanavlja zakon z dne 14. maja 1898, dež. zak. št. 25 Prosivci naj vlože svoje prošnje do 14. m a j it tO Ol po predpisanem potu pri zdolaj navedenem šolskem oblastvu. Po določenem roku dospele ali nedostatno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 4. aprila 1901. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla o butal a samo (24—16) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se q ^ |^ prjT. povsodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- fjBF~ P i T7ow«ftloni»5f ""S sti pazi naj se natančno na moje Ime mW "t. £ erUOlgUUU. -%n Važno! z» Važno! QOspodinie.trgovcePživinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografiene aparate in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 16 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za* iivfnope|ce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Vnanja naročila izvršujejo ae točno in solidno. Dfogerija Anton Kane Ljubljana, Selenburgove ulice it. 3 Prej J. Zor /zor Alojzij Erjavec črevljarski mojster i Ljubljani, Čevljarske ulica 3. Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnologi čnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, po&teno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vo&čila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 17 lere u ihrujijtj*. — Tanj« naroČilo« naj u pridu« nor«. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na 11 n cttli št. 99 fiilijalka: Selenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo atrvaffaraklh del laatnes* Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 17 MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi priporoča ® @ © @ © v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ® HENRIK KENDA 17 Skladlioe za modno blago, pozamentrije, trakov«, öipke, svileno blago, perilo, s s s s s klobuka sa dama, tkana in kratka roba na debelo in drobno, a a a a a Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 Tu ae dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi Sörzen kruh^5 hlebekl po i«, ta In »« kr. V slasčlčarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in a finimi pristnimi likerji ter a Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanska krofa in napolnjena zavitka. 18 ,m«jm#j#juu«»aim»uj Q&T Prva kranjska tovarna sadnih destilatoy in pristnega žganja priporoča svoje edino pristne Izdelate kakor: deHtllat Iz l»«9««jja9 dlestllat iz drnnll, to le v buteljkah* dalje I« slivove« Im domačih £ešpel| in I« brinjevec v Modrkih in manjših množinah in drage destllate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. pS£" Preknpcem večjih množin ugodni pogoji in popnst. "Saj Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v LJubljani. # ■ MP«a>fj«£§* ugodni. ■ » (616-5) Lastnik tovarne: Pranjo Petsche, Staritrg pri Rakeku. Št. 227. (781-3) Službo okrajnega ubožnega zdravnika odda podpisani okrajni cdbor. Letna plača 1600 kron. Znanje obeh deželnih jezikov je neobhodno potrebno. Pmšnje, opremljene kakor za službo okrožnega zdravnika, vpoäljejo naj se do 1. majnika lOOfl. ,(Opomba: Okrajni ubožni zdravnik mora dobiti še tudi službo okrožnega zdrav nika, kakor hitro se zdravstveno okrožje sestavi.) OlrxaörLi ocLToor Brežice dne" 11 aprila 1901. I morsko kopališče Sistiana. Postaja: €4 Devin-Sistiana h avstrijske ^ južne železnice. Ml Lastnik: I4nez Aleltmander pl. Thurn-Tamis. Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta 8/4 ure vožnje po železnici. Odlično biva- 'mj r# lišče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski Cl TJ voz na postaji. a^ (487—15) Ravnatelj Frane Cianismuller WA fJr. poprej hötel Munsch in nadvojvoda Karl na Dunaji. IV.4C0,86 38. (806-2) OKLic. Pri c kr. okrajni sodniji v Kamniku se bode pri prostovoljni dražbi dne 8. majnika 1901 ob 10. uri dopoludne v sodni pisarni (izba št. 2) prodala .Kremžarjeva" hiša št. 13 v Kamniku (na Šutni) z i nadstropjem, z drvarnicami, s posebno pečnico, z lepim vrtom in z meščanskimi korporacijskimi pravicami. V hiši je že veliko let pckarija t&c leži hiša öb glavni cesti, na za kupčijo ugodnem mestu Izklicna cena je 11 000 K ter prevzame kupec na račun kupnine vknjiženo terjatev 4944 K, ostanek pa ima izplačati v dveh obrokih: polovico čez 3 mesce, drcgo polovico pa v šestih mescih po dražbi. Ponudniki imajo pri dražbi položiti 1100 K varščine. Kupcu se jamči, da se razua gori omenjene terjatve vsa druga vknjižena bremena zemljeknjižno izbrišejo. Vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice pridržane ne glede na prodajno ceno. Natančnejši dražbeni pogoji in zemljeknjižni ekstrakt se lahko vsak dan med opravilnimi urami vpogkdajo v tusodni pisarnici. C. kr. okrajna sodnija v Kamniki! odd. I, dne" 13. aprila 1901. Železo za stavbe, traverze, železniške Sine, štorje za strop, sveži roman in portland cement, Štedilnike nove vrste (že obzidane), razne okove v veliki izberi po najnižjih cenah pri Knrol Havšcka nasl. Schneider dt Verovšek trgovina z železnino na drobno in na debelo Ljubljana Dunajska cesta štev. 16. Velika zalog-a najboljših poljedelskih strojev kakor: mlatilnic, gepelj-nov, slamoreznic, jeklenih plugov, posnemalnikov za mleko itd. (728—3) SlOTrenslri cenilci strojev "brezplačno in franke! 1 i rednemu občnemu zboru »Notranjske posojilnice" v Postojni kateri bode dne 28. aprila 1901 ob 2. uri popoldan 1 > ii e v 11 i 1. Nagovor ravnatelja. 2 Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzorovalnega cdbora. 4 Volitev ravnateljskrga odbora in sicer: o) ravnatelja, l) blagajnika, e) kontro- K polnoštevilni udtležbi vabi častite deležnike najuljudneje red: lorja in d) dveh namestnikov, e) Vo lit«v šestih članov v nadzorovaln rdbor. . Predlogi društvenikov. (828) Ravnateljski odbor. Amerikanske pisalne mize krasno izdelane ter z neprecenljivim praktičnim konlbrtom urejene. Jedina tvornica novo patentovanih trgovskih in uradnih knjig. Lastna iznajdba in j edini lastnik patenta! Na prijazni ogled vljudno vabi z vsim spoštovanjem Jos. Petrič v Ljubljani tovarna papirnatih izdelkov. (828-1) Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za Novomesto in sosednje vasi Čermošnice, Gotna Vas, Jediščina, Šmihei, Kandija, Žabja Vas in Bršljin, katerih stroški so pioračuajeni na 310000 K, se bodo oddala potom javne konkor Dotične poncdbe, katere naj se raztezajo ali na vso zgradbo ali pa na nje p >saun?zae-dele, sprejema podpisani de?elni cdbor do 15. maja t. 1. opoludne V ponudbi, katero je koifccvati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpis'Oi: „Ponudba za prevzetje vodovodne zgrndbe za Novome3to in okolico" mora ponadn:-v izrecno potrditi, da so mu stavbni pogoji popolnoma zn^ni, da jih v polnem ol prizna in se jim podvrže. Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5° 0 stavbne svote, bodisi v gotovini, bodi-; v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kursni ceni. Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da ne glede na visokost pc-nndbe po svojem prevdarku izbere podjetnika, da izroči vsa dela ali jednemu samemu podjetniku, ali pa, da odda dela po posameznih vrstah (stavbao delo, dobavo strojev, kopanje jarkov za polaganje cevii, dobavo cevij iu armature itd). Tuli si pridržuje d«, želni odbor pravico, da razpiše novo obravnavo. Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogiji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani (830-1) dne 17 aprila 1901. REMI E R kolesa znamka (658-4) j The Premier Cycle Co. Ltd. Odlične novosti. Cene brez konkurence, r4^r "Zastopnik: Fr. Čudett, trgovina z bicikli v Ljubljani. Heb (Eger) in Dunaj Ljubljana št. 13. VeHta zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 17 Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — ä 1 K. Jelkino Francovo žganje ä 1 K 20 h. ^ €r Pulcberin-Creme fäsfr ^ dela kožo lepo, či- cd ra tu Velika zaloga (1012d) pristnih Jos. Reit- isrmff hoffer sinov Pneumatik katere nudim po Isti kolGSi :---" eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Izdelovanje bicev in hlačnih jermenov. Fran Ptačnik <7M-5» Visokö myto (Hohenmauth), češko. P rasko üomaoe mazilo iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi je staro, najprej v Pragi rabljeno domača zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicab I 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. BazpoSilja se vsak dan. Ako se vpoSlje naprej gld. 158, se poSljejo 4/1 puSice, ali za gld. 168 6,2 pušic, ali za gld. 2 30 6,1 puSic, ali za gld. 2 48 9,2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. ' Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito do-ponovano varstveno znamko. Glavna zalcgra: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna ,.pri vrnem orlu" Praga Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoli, U. pl. Trnkbczy, M. Mar-b detschläger, J. Mayr. 1742-17 Kupuj pa „le v steklenicah". V LJubljani pri gospodih t Jan. Fabian F. Groschl C. Hölzer Ivan Jebačin Adolf Kopriva Jožef Kordin Anton Krisper A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Peter Lassnik Anton Ječminek | Kham & Murnik j Karl Lexander Bled: Oton Wölfling, P. Homan. Krško: F. H. CrnomIJ: Andrej Lackner, Karol Müller. B. Schweiger, A. Zore. Draga: P. S. Tnrk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar. Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Sabelj. Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Pece, J. Köthel. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici. I A. Lilleg J. C. Rüger 'Ivana Per dana A. Šarabon 1 nasledniki Viktor Schiffer Rudolf Petrič Anton Stacul j Karol PlaninSek Fran Stupica Aumana sin, R. Engeisberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schüller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri' Bkofu. Novo mesto: Kussel & Končan,! Adolf Pauser. Polhovi Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko- geja vdova, G. Pikel. Radsčs: J. Trepečnik, I. občno rade&ko konsumno društvo, J. Haller. M. E. Supan Ferd. Terdina J. Tonich Uradniško - kon-sumno društvo. Radovljica: L. Fürsager,Friderik Homan, Oton Hornau. Sodrsžica: Jean Levstik. Skofja Loka: £. Burdych M. Žigon. Slika: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Vsliks Lašče. Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R. £. Mihelčič, Jan. Müller aen. Žužemberk: Jakob Dereani. Fo^or: v hotelu Virant se točijo naslednja pristna vina: belo istrijansko.....po 4© kr. pristen dolenjski cviček • 99 44 Goriška rebula.....49 črno istrJjansko.......4*» .. Štajerski Bizelec ...... is .. Jeruzaleinec staro ljutomersko po 60 kr. Toči se vsak dan slovito Drcherjevo marčno pivo. Priporoča se izborna kuhinja — dobe se mrzla in gorka jedila ob vsakem času — zmerne cene. Sprejemajo se tudi abonenti. Lepo na novo opravljene sobe za prenočišče so na razpolago. V nedeljo to je dne 21. aprila se odpre kegljišče na vrtu. JfcäE*" Postrežba vedno točna in reelna. Slavnemu občinstvu se priporočujoč bilježim z odličnim spoštovanjem (831—1) Franc Č i r i 6} hotelier pri Virantu. Založena 1847~|^ ~&| Založena 1847. |H&" Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 17 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. F. Gassermann krojač za olvilne In raznovrstno uradniška uniforma In povsrjsnl sslsgstslj oes. kr. unH. blagajne dri. ieleznlo uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstva srn izdelovanje civilnih }oblek in naprs-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tnsamako robo ima na skladišča. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsskovrstnlh uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: ssbljs, meče, klobuks itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa am izdela vanje talarjev in baretov ITTTT Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann = iirar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vssh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do nsjflnsjis kvalitete po nizkih consh. ŽToveatl v kspnih in stenskih arah so vedno v salogL 17 Izvriujsjo nsjtočnsjs. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vss v to stroko spadajoča poprsvlls In vnsnjs nsročils točno In osno. _ 17 Su menih ostankov vedno veliko v zalogi. Za JL in t se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in^manufak-xxx turnim blagom x x x 17 Hugo Ihl xxxv Ljubljani xxx vSpitalskih ulicah št. 4. Vzorci na zabtevanjs poštnine prosto. Udajatelj in odgovorni uradnik: Joaip Nolli _ Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«.