mMCRICAN in spirit TORSION IN LANOUAOS ONIY SLOVSNUN MORNING NCWSPAPSR IX SLOVENIJE ŽUPNIK V BUDANJAH — ob nedeljah pa celo dve.- Mini-ZLATOMAŠNIK. — Duhovni [stranti so ga moral podpirati svetnik g. Ivan Debevec, ki žup- k oltarju in od oltarja. Do fe-nikuje že nad 40 let v Budanjah'bruarja letos je še opravljal sv. na Vipavskem, je slovesno pra- daritev. Naj počiva v miru, Bog znoval svojo zlato mašo. Slavja bodi njegov plačnik, svojega spoštovanega dušnega Mr. in Mrs. John Simončič ,...___________________sta praznovala včeraj cerkvi pel jubilant, je Pri|sV0M) zlato DOTOkO lovalo 13 njegovih sobratov. J r pastirja se je udeležila vsa fara, prihitelo je pa mnogo ljudi tudi iz sosednh župnij. Sv. daritvi, ki jo je-v nabito polni, lepo okra šeni cerkvi pel jubilant, je pri sostvovalo 13 njegovih sobratov. Zlatomašnik, ki je skoro vse' svoje življenjske sile posvetil Budanjam in Zgornji Vipavski dolini, je skromen in ljubezniv gospod ter ves živi svojemu poklicu. Bog naj ga ohrani še dolgo vrsto zdravih let! v Mariborski tovarni čnim varjenjem strojev očistili olja in volnenih odpadkov in je zato nastal požar. Kom. tisk pravi, da se iz takega početja “zrcali poostrena borba kapitalističnih elementov proti naporom delovnega ljudstva za izgraditev socializma.” KRAJEVNIM PREDSTAV. NIKOM sed. režima v Rogaški Slatini ljub, titovsko časopisje očita malomarnost, ker se krajevno kulturno življenje ne razvi-“zadovoljivo.” Na 5. nov. 18999 sta bila v Trstu poročena Janez Simon Pozor v Euclidu! CLEV^t.ANP g, 0., MONDAY MORNING. NOVEMBER 7, 1949__________ LETO LI.—VOL. LL RAY TURK Euclidu kandidra v šolski odbor tudi naš poznani rojak, čič iz Št. Ruperta in Jožefa, fin mlad mož, Ray Turk. On je že bil na šolskem odboru v Euclidu in sicer je bil prvič izvoljen leta 1939, potem pa 1943. V maju 1944 je bil posian od časopisa Cleveland News na Pact- Zobec. Ženin je bil doslužil. svoj vojaški rok pri dragoncih in je dobil službo kot voznik v Trstu. Rojena sta jima bila dva , ----------- ------ otroka, Janezek in Emica. Leta ‘Vigojna” niso pred avtogeni- 1902 ,se je Janez Simončič od- ■ _________ ..._. ........... .... ločil, da gre v (Ameriko za boljšim kruhom. Dobil je delo in pisal je domov po družino. Žena je prišla za njim leta 1906, hčerka Ema je leto prej umrla na posledicah udarca konjskega kopita. Jan«|3 Simončič, ali John, ka' kor so mu rekli v Ameriki, je pridno delal in hranil. Na 6404 Carl Ave. sta si postavila s ženo lepo domačijo, kjer sta še zdaj. Njegov dobri sin John vodi pa gostilno na 6524 St. ‘ ‘ aavoio-ženko "— fik kot vojni poročevalec. Ne šteto naših fantov je tam ob iskal in se ž njimi pogovoril o domu in starših. V šolskem odboru morajo biti osebe velikih sposobnosti in trdnih, poštenih karakterjev, da so dobri voditelji in vzgojitelji šolske mladine. Mi toplo priporočamo državljanom y Euclidu, da napravijo križ pred imenom Raymond J. Turk. Slovenski državljani v Eucli- ostro grajal slabo gospodarstvo na državnih posestvih. Na račun upraviteljev teh posestev je izrekel grozilne besede, da bo treba “iztrebiti vse omahljivce, rovarje, izdajalce, domišljave pretendente in sebičneže.” IZVRŠILNI ODBORI po3a- ____ ______ Simončičeva sta i- mena tri otroke: hčerki Mildred, ki je poročena UAanija in Joan, ki hodi še v šolo, a sin Johnny je bil v zadnji svetovni vojni ubit. Oba zlatoporočenca se veselita najboljšega zdravja in živita prav zadovoljno življenje. Številni prijatelji, katerim se meznih okrajev so dobili iz Lpib. pridru-ujemo jimaže. ljane pooblastdo da lahko sam. f let zdravja in za- tenn e o z globo do 5,000 dl- _____. kaznujejo z globo do 5,000 narjev vsako utajo pri popisu živine, sadnega drevja in vinskih trt. PRI NEGOVI, OKRAJ LJUTOMER na Sp.-štajerskem je v visoki starosti 83 let umrl najstarejši duhovnik lavantinske škofije, zlatomašnik, župnik pokoju in duhovni svetnik Franc Bratkovič. Leta 1933 je stopil v pokoj a je moral 1.1941, ko so Nemci izselili župnika Granfola prevzeti na svoja ramena vso težo dušnopastirskega dela. Daši gluh in slab v nogah je dobri starček imel vsak dan sv. mašo, dovoljstva. John in njegova žena sta jima priredila' včeraj prav bogato gostovanje v svojih .prostorih na St. Clair Ave., kjer je bila v krogu lepega števila prijateljev prav prijetna zabava. WUR*W»MEft Lepo in nekaj gorkeje danes; jutri megleno in gorko. Toplomer bo kazal okrog 60 podnevi. Paul J. Seliškar V četrtek je umri Paul J. Seliškar, star 34 let,‘ stanujoč na 24996 Lake Shore; Blvd. Bolehal je za srčno boleznijo. Nad štiri leta je bil zaposlen kot inženir pri Parker Appliance Co. Rojen je bil v Clevelandu in je dovršil John Carroll univerzo. Zapušča ženo Dorothy, mater, brate: dr. Jim, John, Richard, Carl in Donald' ter sestri Mr. Elizabeto Kuhar in Mrs. Mary Sweeney. Pogreb je danes i? cerkve sv. Williama. Ana Zupaniii Po dolgi in mučni bolezni je preminula na svojem domu na 14507 Saranac Rd- dobro znana Anna Zupančič, rojena Grmošek, stara 76 let. Bila je vdova. Scprog J op ep h je umrl leta 1931. Tukaj izapušča sinove Joseph, Charles in Louis hčere Mrs. Agnes Petsher v Brewster, Ohio, Mrs. Anna Te-kancic, Mrs. 1 Rose Knaus, Mrs. Mary Komidar, 16 vnukov, 12 pravnukov ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Martiniji Vasi v fari m. Lovrenc na Dolenjskem. Tukaj je bila 52 let, več čas na gornem naslovu. Bila je članica dr. Mir št,. 142 SNPJ, pod'. 10 SŽjZ, dr. sv. Josip št. 99 HBZ, ter Oltarnega društva fare Marije Vnebovze-te. Pogreto bo v sredo zjutraj DEMOKRATSKI SHOD V S. N. D. Nocoj ob 8 bo velik demokratski »hod v SND na St. Clair Ave. To je že stara tradicija 23. varde, da imamo de dicija 23. vara«, na imamu ut- •— ~ ~...... mokrateki shod dan pred volit-1nocoj namesto jutri. Prememba vami Ne toliko, da bi agitirali ije radi volitev, ki bodo jutri in za volitve, ker se ob tem času iker več članic dela v volivnih kože itak odloči kako bo volil, «*b. Seja bo ob navadnem času ampak da se državljane poživi, i” v navadnih prostorih, Pri- JOHN A. FAKULT Vprašali smo John A. Fakul-ta, kandidata za mestnega odbornika iz 32. varde, kaj je res niča glede njegove pripadnosti tej ali oni politični stranki. Mr. Fakult nam je odkrito poveda1, da je vodil vso sedanjo kampanjo in jo še vodi kot čisto neodvisen kandidat. Rekel je, da'mu je bil ponuden denar in vsa pomoč stranke, ako bi kandidiral pod njenim praporom. Odklonil je, ker se je hotel držati danes besede, da je in ostane neodvisen. Mr. Fakult je dalje izjavil, da ga njegov nasprotnik napada, češ da voli republikansko. “Kako more Mr. Vehovec kaj takega trditi, mi je uganka," je re- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Prememba seje— Društvo Danica št. 11 SDZ ima svojo redno mesečno sejo da gredo v čim večjem številu na volišče. Glavni govornik na shodu bo župan Tom Burke. Bodo pa tudi drugi dobri govorniki. Za petje b oskrbel kvartet “Four Steps of Harmony,” za godbo pa Johnny Pecon in Lou Tre-bar. Ob 6 zvečer bo se pa razvila velika parada z avtomobili od 62. ceste in Grdina Drive v prilog izvolitvi Ed. Kovačiča mestnim odbornikom iz 23. varde in se nazadnje ustavila pred SND pred začetkom shoda. Pozdravni večer v čast kanoniku Koretiču Pri Grdinovih je bilo včeraj popoldne zelo živahno. Na povabilo sorodnikov preč. g. kanonika Koretiča se je zbralo veliko hodnje seje bodo pa zopet kot navadno: vsak drugi torek v mesecu. — Podobno premembo naznanja tudi podružnica št. 18 SŽZ, ki bo pa imela sejo v sredo zvečer namesto jutri. Vaina seja v Euclidu— Nocoj je redna seja kluba društev SDD na Recher Ave. Vsi društveni zastopniki in direktorji so prošeni, da se gotovo udeležijo. Praznovanje 45-letnice— V soboto sta praznovala v kro. gu svoje družine 45-letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Joseph Planisek, 445 E. 158. St. Želiiho jima še mnogo let! Za 40-letnico poroke— Jutri bo poteklo 40 let, odkar sta bila v cerkvi sv. Vida poročena John Kamin in Mary Bol-dan iz 877 E. 73. St. Obenem .praznujta tudi 40-letnico, odkar sta se naročila na list, ki nosi zdaj ime “Ameriška domovina.” uBy.uu.rn U. .U.B, te. Pogreb bo v sredo zjutraj k* ^am, im je ugan«., ju -- sorodnikov in prijateljev pa tudi _ • . Slovenski državljani v Euch- o tebne!ga zav0. kel Mr. Fakult. “Zadnjih 16 let d ih znancev g. kanonika. Driia. du! Kdo vas in vaše otroke *a- na 468 E.W ni*«n volil v primarnih voli- Priju w stari in novi Weljen-fejS“feS* S’ stopa danes pri šolskem odboru?!.. VruJtvah in kako sem volil pri gla- ■ • u živahnemul1® -1 3 lsareno oesuuiju ut juu stopa danes pri šolsltj pogrnite, d» J [v Euclidu vi.--------- _ milijon dolarjev od vašega dav- ^ Ka,yariia. čnega denarja. Pošljite v šolski Angeline SušteršU odbor finega in energičnega mo- y ' n remi. ža Ray Turka na katerega se # A Hne Mteršič, S692 lahko zanesete da bo pazil na to, rojena Konich, stara da se vas davčni denar ne bo ’ razmetavalo. ■ 11 —v* Pogajanja unije jeklarjev zastala Vove pogodbe z jeklarskimi podjetji Cleveland, Ohio. — Jeklarska unija je imela tudi preko nedelje razgovore s podjetj. Upa jo, da bodo kmalu razgovori 25 let, rojena tukaj v Clevelandu. Bila je članica dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Poleg žalujočega soproga John Šuštaršiča iz dobro znane Šuštarjeve družine iz Issler Ct. zapušča tudi sina Ronalda, očeta Joh-Preti nova stavka pri Timken mater Sophie Konich ses- Roller Bearing Co. tre Florence Klaf “ G^trude Gleason. Pogreb bo v sredo zju-Ker jekla primanjkuje, je traj g.30 iz pogreibnega za MidlaUd Steel Products Co. za- yoda Ferfolia v cerkev časno odpustila 800 svojih de- 8y Lovrenca, kjer bo sv. maša lavcev. Predsednik kompanije je ^ 9 urj izjavil, da- ima podjetje samo še Frances Blaško za deset dni jekla na zalogi ya j)an€fl zjutraj je preminula polovično produkcijo Pri Tim- Framces glaSko, »tara 60 let, ken Roller Bearing Co. pa preti staMj0Ča na 22601 Nicholas nova stavka. Delavstvo zahteva, ------------- -------- Ave., EuClid. Umrla je v Worn da jim podjetje, da iste ugodno- ^ boMnici. Ppgrel) oskrbuje sti kot so jih dobili jeklarji v že]etw ipo?r0bni ^<*1. Ko bo ioniTdaTeaLoT.arji ***> ■ ^ določen čas pogreba, bomo še Podjetje je voljno dati vse ugod- ^ p0r0^aii. Irina dan Videti je, da je spor med Stalinom in Titom nepremostljiv in da Tito, učenec in nekdanji apostol Moskve, ne more več nazaj. vračali na delo ta teden. Najbolj dozorela so pogajanja S Republic Steel Corp. McClouth Steel Corp. je podpisala novo pogodbo in dovolila penzijo po $100 mesečno. The Lukens Steel Corp. je tudi sprejela predloge unije in je ■podpisala novo pogodbo. Razgovori za novo pogodbo so se obnovili z Jone? & Laughlin Corp. v Pittsburghu. Le U. S. Steel Corp. je še vedno nepopustljiva v svoji zahtevi, da morajo tudi delavci pri spevati za penzijski sklad. -o- V komunističnem katekizmu namreč ni besede: odpuščam! * • * Dokler bo Amerika vzdrževala Tita, bi životaril. Ko ga spu- jn širok. Veselite se, ljudje. . Vsi sovjetski predlogi propadfi predloge Sovjetske Rusije in njenih satelitov glede Balkana, „„„„ je obsodil Albanijo in Bulgarijo jene. radi podpiranja grških gerilcev in sklenil, da se prepove vsako la Uta. Di zivouun. ©*» ------------* • .. . sti iz rok, bo telebnil kot je dolg dobavljanje orožja Albaniji m Bulgariji. 4?«3t=gS5=“SŠS^5: nosti še niso razčiščene in ure- dobiti pomoč za oboroževanje v ne hoje. Samo kadar je stilena, gremo iezcnto. Evropo. 'volil tako ali tako, se lahko prime volivni odbor, ki je izdal uradno tajnost. "Nasprotno,” je izjavil Mr. Fakult, “je pa fakt, da je Mr. [Vehovec pred dvema letoma Vehovec pred dvema letoma je vsem gogtiteijem jn dobrotni-vprašal republikance v 32. vardi kom zahvaiil z iepjm nagovorom, podporo in jo je tudi dobil. Posebno Je nagi^ naj bomo g. Grdina Anton. Kazal je najprej vrsto premikajočih slik iz življenja ameriških Slovencev in raznih krajev Slovenije, posebno z Dolenjske odkoder je slavljenec doma. G. kanonik ee Saj ve vsak, da je republikanska stranka volila solidno za demokrata Mr. Vehovca. Ako imajo pa letos med seboj kakšno kupčijo, pa ne vem,” je rekel Mr. Fakult, “in česar ne vem, tega tudi ne raznašam okrog.” ■o Slovenci zvesti Jezusu in Mari-jt, naj zaupamo v nujno varstvo inprosimoza rešitev z njuno pomočjo. Gospe in gospodične so postregle z raznimi dobrotami v SND na 80, in večer je minil v prijetnem st- v sredo veSer-razgovoru med sltarimi in novi- Važna seja— 6 obešenih na Češkem mi znanci. Praga, Češka. — Cehoslova-ška vlada je ozvršila smrtno obsodbo z obešenjem nad šestimi obsojenci radi političnih dejanj. Obsojeni so bili bivši policijski uradniki, oficirji, ter voditelji skavtske organizacije.. Obtožnica pravi, da so to bili člani naj- Ca JJJ.CIv*, ua ov w - večje zarote proti komunistični ko Nives, nosti kakor jih je priporočil L”:*! SŠesta«* zunanjih sluje 10,000 delavcev v Canton, ministrov V PaiTZU Columbus, Mtr Vernon, Zanes- Washington. — Trije zapadni vladi kolikor jih je doslej bilo v čehoslovaški. Vabilo na sejo— Podružnica št. 15 SŽZ ima sejo v sredo 9. nov. ob 7:30. Seja bo kratka in zanimiva. Po seji bo pa praznovanje rojstnih dni članic. Izvrstni kuharici F. Šraj in J. Ce3ek sta obljubili za ta., večer nekaj posebnega. Ker bo ravno pred sv. Martinom bodo krstile tudi mošt. Saj ni nikjer rečeno, da je to samo moško delo. Naprodaj bodo tudi fini kro- Novi Slovenci prihajajo v Združene države Amerike: V St. Paul, Minnesota: Dr. Ludvik Puš z ženo Marijo, V Chicago, Illinois: Artur Klobučar, z ženo Jožefo in hčer- Društo Kst. Borštnarjev št. 1640 prijazno vabi članstvo na-sejo jutri večer ob 7:30 v navadne prostore. Ta seja bo vfe-likega pomena za vsakega člana, zato naj se udeleže vsi- brez izjeme. V San Francisco, California: Valentin Leskovšek w»u.u««0, *------- , w asiuiiguni.— mjc ^^1.. ville in Wooster. Pogajanja zunanjj ministri se bodo v krat-med jeklarsko unijo in Republic k(jm gestali v ParizU| da razprav-Steel Corp. so začasno zastala, jjaj0 0 aktualnih nemških vpra-da bo podjetje proučilo pogodbo Sanjih Sestanek je predlagal kakor je sklenjena z Betlehem angini zunanji minister Bevin, Steel in se bodo nadaljevala pri- ki pravi) da nemjki politični vo-hodnji teden. Ni še nikakih raz- dj,te]jj izkoriščajo dejstvo, da govorov med unijo in United mgd zapadnimi silami ni dovolj Steel Corp., ki zaposluje v Cleve- kupnega nastopanja in enotne landu in Lorainu $16,000. Pred- pojitike glede vseh nemških za-sednik unije Murray je dal di- dey striktnim zastopnikom navodila naj se delavstvo vrne takoj na A*. . PiVrnnft delo, čim kako podjetje sprejme PJ« Za fcWOpO določbe pogodbe sklenjene z Be- Washington. — USA Je Rame najnovejše svetovne vesti _ ^ . j aaiv j-1_... Jb .laU nri CLEVELAINU. ■ rrtKu <*,uvu jo <— General Motors, ker podjetje nima več jekla za avtomobilsko produkcijo. 7r**°njš«le so število delavcev in delovnih dni tudi Cle-trac division Oliver Corp in Geometric Stamping Co. .Aft smislu dogovora v severnoatlantski zvezi. Takoj, ko bodo CLEVELAND. - Preko 4,000 delavcev je izgubilo delo pri ^^ranila^demonstri- DETROIT. — Chrysler Corp. je ustavila delo v tovsrnah za Chrysler, Dodge in DeSoto avtomobile. S tem je ostalo brez dela kakih 35,000 delavcev radi pomanjkanja jekla. V Detroitu je sedaj 49,000 ljudi brez dela. Hudson Cor Co. tudi napoveduje, da bo morala deloma ustaviti delo, če ne bo mogla dobiti jekla v prihodnjih dneh. Komunistična demonstracija v New Yorku New York. — Kakih dva tisoč komunistov je napravilo parado svojim voditeljem, ki so zapustili zapor potem, ko so položili sodne kavcije po 30 in 20 tisoč dolarjev. Za parado niso imeli jim je zato branila demonstracijo. Začeli so metati kamenje v policiste in nekaj je bilo lažje ranjenih, da so jih morali odvesti v bolnico. Policija ni ranila nikogar. Le pretirala je štiri črnce in dva bela. Po eni uri so se demonstranti razšli. WASHINGTON. — State Department je izdelal načrt mirovne pogodbe za Japonsko. V mesecu decembru se bodo začela po- Komunističen raj na Češkem Praga, Cehoslovaška. — Češko sodišče je obsodilo na smrt štiri le pogodbe za Japonsko. V mesecu aecemDru se ouuo milbib isoaisce je uusuuuu liania z Veliko Britanijo in drugimi zavezniškimi vladami gle- člane podzemske organizacije i ... jl. v. L. nViinfMMlft Mn/Ii wstiiiniorti9 nrrtti koiAUlli- de sklenitve te pogodbe. Ko bo pogodba sprejeta, bo okupacija na Japonskem končana in japonska vlada bo zopet dobila vso oblast v upravi države. WASHINGTON, D. C. — Konferenca zunanjih ministrov ječe. ikoj ko bodo WASHlNGTUn, U. C/. — aoiucichub buubuju. vprašanje ekonomske združitve zapadne Evrope. radi vohunjenja prati komunistični vladi. V posebnem procesu je bilo obsojenih 18 katoliških duhovnikov na po več let SJZ. POMAGAJMO JIM! £|Q tentu Domovi vi O« St CUr An. (JAUK DKBXVCC. editor) HfnAr MM Or etana L Ohio Ij annpt Saturdays, Sunday« and Holiday« _ NOVEMBER •V« MON nit WID THD FKI SAT i * 3 4 5 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27282930 NAROČNIN/ Za Zed. države »8.60 aa leto; za pol leta »6.00; za četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6.00, za 8 mesece »8.60. SUBSCRIPTION RATRS United States »8.60 per year; »6.00 for 6 months; »8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »8.60 for 8 months. Sc tend u second-clue matter January Mb IMS, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Sot of Kerch 3rd 1SW. No. 218 Mon., Nov. 7, 1949 Sovjetsko-nemška zveza je Stalinova evropska politika Niti evropska situacija ne bo rešena dokler ne bo urejeno nemško vprašanje, niti spor med vzhodom in zapadom se ne more urediti dokler ne bo glede Nemčije nekaj odločeno. Od vsega začetka po vojni je bilo jasno, da je Nemčija tisto ozemlje, kjer bo spor najdolgotrajnejši. Rusi so v zadnjih tednih in mesecih pred koncem vojne zahtevali ne samo, da njihova vojska okupira celo Poljsko, ampak, da mora njihova vojska dobiti oblast tudi nad celo vzhodno Nemčijo in Podonavjem. Ker so zapadni zavezniki popustili v tem bistvenem vprašanju, se je sovjetski imperijalizem razširil in je komunizem postal naslednik nacifašizma v srednji in vzhodni Evropi s Prusijo vred. Kako resno mislijo Rusi na to, da bodo obdržali v svoji oblasti vso vzhodno Nemčijo, so kazali vsi dosedanji spori v skupni vojaški upravi, ta njihova zahteva je povzročila berlinsko blokado in ta njihova zahteva je preprečila, da bi pfišlo do kakega sporazuma glede skupne začasne nemške vlade. Posledica tega sovjetskega zadržanja je bila delitev Nemčije v vzhodno in zapadno državo, ki sta se v zadnjem času organizirali. Ko je vzhodni, ruski del Nemčije dobil vlado kakršno so postavili rdeči sovjetski generali, ko je začel delati sov-jetsko-nemški parlament, ki ni bil od nikogar voljen ampak Je od komunistične stranko imenovan, je sam Stalin uporabil to priložnost, da je v najslovesnejši obliki pozdravil vzhodno Nemčijo kot novega zaveznika. Stalin ni tako pozdravil niti Jugoslavije, niti Poljske, niti kake druge slovanske države, ko je padla pod njegovo peto. To kaže koliki pomen pripisuje vrhovni sovjet ravno Nemcem in Nemčiji v svojih načrtih za bodočnost. “Naj dolgo živi in napreduje združena, neodvisna de-mokratična in miroljubna Nemčija,” vzklika Stalin. Dalje pravi: “Nemci in Rusi so napravili največje žrtve v zadnji vojni, ta dva naroda imata največje zmožnosti v Evropi, ta dva nkroda sta zmožna npraviti največja sktlpna dela v bo ciočnosti.” Tako besedilo jasno pove, da Stalin smatra, da je nem-ško-rusko prjateljstvo na komunistični strani trajna zveza, da sovjeti hočejo, da se sedaj nadaljuje nemško-ruska zveza kot sta jo pred drugo svetovno vojno sklenila Ribbentropp in Molotov, oziroma Hitler in Stalin. Vsa strašna druga svetovna vojska ni nič spremenila na trajnosti rusko-nemške zveze, le nesrečna začasna prekinitev je to bila. Spomnimo se, da se je ta politika začela z zavratno, tiransko delitvijo Poljske in da so bili Rusi prav tako zavratni morilci poljske republike kot nacisti. Stalina ne moti nič smrt milijonov Rusov, ki jih je pobil Hitler, ne moti ga nič dejstvo, da je Sovjetska Zveza komaj izvlekla živo glavo iz vojske in bi bila propadla kolikor je je, če bi ne bilo ameriškega orožja in denarja, ki je rešil Rusijo in svet pred nacistišno zmago in vsemi njenimi posledicami. To vse ni nič. Amerika je sedaj sovražnik miru in imperijalist, Nemčija pa prijatelj in sovjetski zaveznik, ki bo v bodoče še roko v roki z Rusi “dokončava! in izvršil velika dela svetovnega pomena,” kot to pove Stalin v svoji pozdravni proklamaciji. Ta proklamacija ponovno dokazuje, da sta imela Hitler in Stalin resen namen skupno osvojiti Evropo in Azijo in skupno postati mogočnika svetovne politike. Hitler je Stalina izdal, Stalin pa ni izdal skupnosti, ne te skupne politične linije, ne misli na svetovno gospodstvo Nemcev in Rusov. ' Stalin povdarja, da sodelovanje Nemcev in Rusov more za vedng končati evropske vojne. To je res. Če Nemci in Rusi skupno nastopijo s svojo tiranijo, bodo uničili svobodo vseh evropskih, narodov in konec bo vseh prepirov med evropskimi narodi, ker teh narodov več ne bo. Stalin ponuja Nemcem njihov delež v tej bodoči skupni, podjarmljeni Evropi. Normalen človek ne bi bil nikdar mogel pričakovati take spremembe v ruskem zadržanju po vsem kar se je med Rusi in Nemci zgodilo. Pa sovjetski imperijalizem gre preko vsega. Sedaj hoče dobiti Nemško moč in zmožnost za svoje namene. -Začenja se divja gonja za nemško naklonjenost. Tekma za vpliv nad Nemci, tekma za to ali bodo Nemci šli z vzhodom ali zapadom. Za Nemce je Stalinova ponudba zelo zapeljiva. Stalin jim nudi privilegirano stališče v sovjetski zvezi. Upanje je le, da bodo zapadni Nemci prav ocenili vrednost povabila in bolj visoko postavili demokratične svoboščine, ki jih ima- Upamo, da si od nove politike gospodovanja in osvojeva-nja, ki jih je v preteklosti tako globoko spravila v nesrečo, ne bodo obetali blagostanja. Gotovo pa je, da bodo Nemci sedaj lažje uveljavljali svoje zahteve tudi napram zapadu. Zapad bo moral na nek način ustreči zahtevi Nemčije, da se vključi v zapadno-ev-ropsko zvezo, Francozi bodo morali biti popustljivejši v svojih proti nemških zahtevah,.nemška industrijska in gospodarska moč bo zopet rastla. V veliki meri bodo Nemci jeziček na tehtnici v vseh evropskih zadevah. Sovjeti apelirajo na njihovo oblastiželj-nost, zapad jim kaže razvaline, ki jih je politika njim samim povzročila in jih vabi na solidno, skromno sodelovanje med miroljubnimi narodi. Radi nove sovjetske politike bo evropski mir v veliki meri zopet odvisen od Nemcev. BESEDJI IZ NABODA V Metliki je Čas šel nazaj Joliet, lil. — Kjer so ljudje, tam so besede, pravijo. Tako je navadno tudi, kadar se snideva jaz in moj prijatelj Jure. Govoriva in govoriva, da ne veva, kdaj končati. Včasih pride k nama napravit zaključek Juretova boljša polovica, ki navadno malo pogodrnja in pravi, da midva z Ju rtom ne veva, da čas hiti naprej. Tako je rekla zadnjič, ko sva predolgo klepetala spodnjem štuku. Juretu jih pa tudi nikoli ne zmanjka, in jo je brž zavrnil: “Ja, pa včasih pa gre čas tudi nazaj.” “Morda pri tebi, pri vseh drugih pa vedno naprej,” mu je zagotovila dobra žena. “Vrjemi ali ne verjemi, v Metliki je čas velttalu zaj. Sam sem ga videl, vem,” 3e je veril Jure. Tu posežem jaz vmes, da kaj takega bo Jure težko dokazal. Pa ni- bil Jure prav nič v zagati. Povedal je, da je v Metliki svoj čas bival neki uradnik, ki se je pisal čas. In ta je, je rekel Jure večkrat kaj pozabil doma, ko je hitel v jutrih v svojo službo, pa se je vračal nazaj. Ljudje so rekli: “Lejte, Čas gre nazaj.” Vidite, tako se igra z nami ta presneti Jure. Nikoli mu jih ne zmanjka, kakor beraču uši ne. Za vse in za vsakega ima svoj odgovor. Pa s^ bodi ž njim, če se ti splača! Zadnjič smo se pri Juretu pogovarjali tudi o zdravju. — Jure je priznal, da tako se se-vedada le ne počuti več, .kakor se je takrat, ko je po metliški 0-kolici voglaril pjred skoro 60 leti. Zena pa je dostavljala, da mu ni nobene sile. Ona pridno skrbi zanj, da ni nikoli lačen, da je vedno snažno oblečen in če mu kaj pofali, ga brž zdravi z raznimi rožami in zelišči. Tako bo lahko še dolgo živel in sodobnikom pripove-dovi^l svoje dogodljaje iz življenja. Jure pa je zopet dodal, da za svoje zdravje se i-ma zahvaliti Bogu, ki mu da vse potrebne stvari, da si z njimi krepi svoje 'zdravje. “Posebno pa za onole tamle, ki je v sodu,” je pokazal s prstom na sod v kotu. “Tisti me pa drli pokonci, da lahko diham, da sem vesel in živahen.” Da pa ne bomo besed sukali vedno okrog sodov in okrog tistega, ki v sodih brca in diha, sem pa začel Jureta vpraševati, naj mi pove, če ve kaj move-ga. “Novega je dosti,” odgovori. “Danes sem čul na radio, da bomo dobili od vlade ali od social security večja nakazila za pokojnino. To je že dobra no- treba čakati do sodnega dne za to. Tam v Washingtonu le vse preradi govorijo in obetajo. Dajo pa nič.” ‘Enkrat bo že prišlo. Počakati je treba,” odgovorim. “Tako kakor oni, ki je s hruške padel, kaj ne?” “Stvar je težavna, je treba vse dobro urediti preje, pa tudi dohodke pripraviti za ta namen. Veš, državna pomoč in podpora je kakor sod (o, pardon, smo že zopet pri sodu), če vanj nič ne naliješ, iz njega dolgo ne teče.” “To vem,” je dostavil hudomušno Jure, “ampak zakaj so pa tako spretni in hitri, kadar pošiljajo račune za davke. — Tinta še ni suha na prvem računu, ko ti že drugega potiskajo v roke in pod nos. Ampak za čeke, ki bi jih imeli pošiljati nam za starostno podporo, pa menda tinte večkrat zmanjka. Vsaj tako izgledaV’ “Jure je v pravem, je res tako,” sem rekel njegovi ženi, ki je naju opazovala pri tehi ragovoru. “Bogme, sem,” je krepko dostavi}: Jtire, “kdor ni slep, ta lepo rdeč, velike in močne postave. Naša jubilanta imata svoj dom na 877 E. 78 St., torej sta St. Clairčana, pa ker i-mata oba v Newburghu sorodstvo, se večkrat oglasita v našem “Novem mestu.” Gospa Komin je pa doma iz Trebče vasi, fara Žužemberk in je sorodnica poznane Per-kotove družine iz 82. ceste. V zakonu 1B0 se jima rodile štiri hčere, od katerih so tri že poročene. Na 8. novembra 1909 ju je Rt. Rev. B. J. Ponikvar v cerkvi sv. Vida zvezal tako dobro, da ta vez še po 40 letih prav dobro drži. In prav takrat, ko sta prejela 7. zakrament, sta se tudi naročila na Ameriško Domovino 0-ziroma takratno “Clevelajnd-sko Ameriko.” Torej praznujeta zdaj dvojni jubilej. Ob Vajini 40 letnici srečnega zakonskega življenja Vama želim jaz in vsi Vajini prijatelji še nadaljno srečno zakonsko življenje v krogu svojih dobrih hčera, zetov in vnukov, da bi vozila zakonski voz zdrava in zadovoljna vsaj -še 10 let ter oba čila in zdrava praznovala tudi še zlato poroko* Kadar pa katerega izmed Vaju božja Previdnost pokliče s tega sveta v brezkončno vfeč-nost, naj bo Vajina pot lahka. Saj se zavedamo, da nas naša zemeljska pot vodi le v našo pravo večno nebeško domovino. Tam bo naš pravi in večni dom. Spre j mita k Vajini 40 letnici moje prav iskrene čestitke. Jacob Resnik. ------k)---— Podružnica Lige SKA v New Yorku New York, N. Y. — Zopet se oglašamo. Pa ne da bi pripovedovali kaj tu- delamo in počenjamo, ampak pred vsem zato, da bi ■ — lahko vidi» tudi drugod začeli vsaj z nekim 1 Nato smo Vključili pogovor. de,om Imimo ’ zat0 J«, in mahnil rfnmnv k sestanke redno vsako sredo. Kar vica. Samo da bi se to zgodilo jo v zvezi z zapadom kot pa privilegije v Sovjetski Zvezi, kaj kmalu, da nam ne bi bilo Jaz sem jo mahnil domov k počitku, Jure je pa rekel, da bo natlačil še eno prešo, potem pa bo odšel tudi on v bajno kraljestvo spanja. Pa še drugič kaj. Tone s hriba. -----ro------ Volimo za Burke-a in Vehovca Cleveland, O. — Fakt je, da je Anton Vehovec dobil naj* več glasov pri primarnih volitvah izmed vseh kandidatov v 32. vardi. Vehovec si je zamislil svoj lastni program še predno se je odločil zopet “ro-nati.” On hoče izboljšati transpor-tacijo v vardi. V mislih ima zemljišče v' vardi, ki ga namerava kupiti za mestni park. Vi vsi veste, kako je nevaren ovinek na Lake Shore Blvd., ob zemljišču Villa Angela, kar "bi bilo treba, da se izravna. Vodovod, ki je v delu, ga skrbi in se trudi, da bi bilo delo čimprej gotovo. V splošnem ima vardo na vidiku dnevno. Torej, volimo za župana Thomas A. Burka in Antona Vehovca za councilmana v 32. vardi. Neumnost bi bila v sedanjem času spremeniti naše zastopnike, ko jih najbolj potrebujemo. • Louis J. Dugar, , Committeeman. čestitke k 40 letnici poroke Cleveland, O. — V torek, 8. novembra bosta naša zakonca in prijatelja John in Mary Komin praznovala 40 letnico srečnega zakonskega življenja. Naš jubliant je doma iz vasi Trbanji vrh, fara Čatež pod Zaplazom in sorodnik pisca teh vrstic. Saj Zaplaz je znan skoro vsem Dolenjcem radi znamenite božje poti na Za-plazu. Pravi, da je star 62 let, v resnici pa izgleda kot kak štirideset - letnik. Saj je vedno redno se sestajamo vedno na isti dan in ob istem času, da člani lahko računajo in si prihranijo ta večer za Ligo. Na zadnjem sestanku nam je govoril Dr. Alfonz Čuk o primorskih’ Slovencih. V kratkem nam je dal lep pregled o kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju in stanju med goriškimi, tržaškimi in beneškmi Slovenci. Cilje in težave Slovencev ob narodnih mejah, bi morali vsi Slovenci dobro poznati, da jih bomo mogli vsi v odločilnih' časih podpreti in braniti. Veliko bi pomenilo če bi vsi v Ameriki bivajoči Slovenci podprli težnje in cilje vseh naših obmejnih, to je koroških in primorskih Slovencev in de-lalk za združenje vse Slovenije. Zato pa je treba ta vprašanja poznati. Priporočamo taka predavanja po naših društvih, posebno pri podružnicah Lige. — P. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Dekliči, to vam rečem, da če po nesreči niste bili zadnjo nedeljo na Akademiji pri sv. Vidu, je najbolje, če se začnete kar takoj kesati. Kar je res, je pa res. Sami angelčki ne znajo tako lepo, vam rečem. Mene je kar privzdigovalo, ko je tistih par završkih fantov zažingalo tijito o Katrci. O, saprmiš, le kje so se navadili. Našemu je bila pa posebno všeč tista o I-zidorju. Samo v tistega basista je gledal, ki je pritrkaval: tingltonktonk. Jej, je rekel Rad bi slovenski glas Pred 'par dnevi sem po sreči dobil v roke Ameriško Domovino in sedaj se obračam na vas s prošnjo, če mi jo morete u-slišati. Rad bi stopil v dopisovanje s kako ameriško Slovenko, da bi si preganjal ta strahoviti dolg čas i-n domotožje. Star sem 23 let in doma iz Kamnika. Začasno sem na Indo-Kitajskem kot vojak. Od tukaj bom kmalu odpotoval v Francijo, torej zopet v tujino. Rad bi našel osebo, s katero bi si izmenjal misli. Prosil bi tudi, da mi obipriliki pošljete nekaj časopisov, da vidim, kako se imajo naši ljuidjč po svetu. Z najlepšimi pozdravi vsem, ki čitajo Ameriško Domovino, ostajam Kopitar Edi Mie, 46918, 20 eme. C ie. S. P. 52830, BP.M. 406 T. a E. Indo-China. Franklin A. Polk Na republikanski listi kandidira za žujpana' v Clevelandu Franklin A. Polk. Je član šolskega odbora in bivši predsednik odvetniške zbornice za o-kraj Cuyahoga. Njegove kampanjske obljube so sledeče: manjši davki, manjša cena prevoznine, več protekcije na ulicah, boljša mestna postrežba, boljša dobava vode in dru-go. Mr. Polk pravi, da je sin narodnostnih skupin in da je že radi tega upravičen do vašega -glasu pri volitvah v torek 8. novembra. naš, samo še basista Franceta iz Newburgha manjka in če bi še jaz zraven stopil, pa bi bili trije. Pohvalila sem ga, da šteti- pa zna, tisto pa, tisto enaj dve, tri. On pa govori predvsem o basistih, v katero kategorijo je pristopil tudi on, odkar mu je revmatizem vzel tenor. Prej je samo naprej in počez, mi je povedal. “Tistegale s špeglami poslušaj, kako lepo jo zamahne počez,” sem mu šepnila. On je imel ušesa pa samo za basista in še dolgo zvečer je doma brundal: tingl-tonk-tonk, tonk. Naš je vedno taki Kadar sliši kakšno posebno lepo melodijo, pa jo žene, da me že kar ušesa bolijo. Tisto: Stara sem šestnajst let, ne smem še fanta imet... je pel tri mesece noč in dan. — Naš France v oficu nam jo je prinesel, potem je bilo pa kar naprej: Ko se v nedeljo zjutraj vesela prebudim. .. Enkrat jo je France, enkrat jo je naš. Nekoč sta si ravno odpevala, kakor veliki teden v cerkvi, ko je nekdo govoril po telefonu. Vprašal je, če imamo radio v oficu. Povedala sem mu, da- ne samo enega, ampak dva, pa take sorte, da ju niti naviti ni treba, niti na elektriko udariti. Zdelo se mi je najboljše, da ju pustim, bosta že nehala, kadar se bosta naveličala. In res sta se! Ampak ni bilo dolgo zatem, ko sta prinesla pa drugo: Ko bi jaz vedela, kje je moj ljubi. . . . Potem sta pa tisto gonila, da ni bilo ne konca ne kraja. čakajta, sem si mislila: vaju bom že izmodrila 1 če se že mora peti, pa vsi pojmo. In ko sta nekoč ravno odnehavala, sem začela pa še jaz s svojim drob-čkanim in milim glaskom, ki se mi nekoliko trese: Ko ptičica ta mala, sem res tak kunštna •’-la. . . Videti bi ln B’m. J. Rogers V 15. -vardi kandidira za mestnega odbornika tudi poznani in siplošno priljubljeni William J. Rogers. Prej je že služil 7 let v mestni zbornici in vsak mu prizna velike zmožnosti. Je član Kolumbovih vote-z,ov in eden njegovih sinov pravkar študira za duhovnika. Mr. Rogers se toplo priporoča našim državljanom, da v torek 8. nov. oddajo zanj glas. ------o------- Zdaj ji bo lahko dokazal “Dragi gospod,” pravi zdravnik pacientu, “vi imate trakuljo.” “To pa "je lopo,” odvrne pacient, “to mi ugaja. Zena se bo pa jezila!" “Zakaj?” “Ker sam jo sijajno potolkel. Vedno pravi, da nimam nobe-nego notranjega življenja.” zijala, enčeš: kakšen ofic toll Ali smo začeli operno šolo, kali? Vested pa je le pomagalo. Od takrat nista več odprla ust v o-ficu. Našega sem že večkrat silila, da bi enkrat skupaj nastopila, najsibo na radiu, ali pa kje drugje in bi zapela v dveh precepih tisto mojo, ki je zares tako fletna: Ko ptičica ta mala. . . . Meni se zdi, da je prav zame narejena, ki tako lepo poje o dekliču, ki se je dal pretentati. In namesto, da bi se našemu dobro zdelo, da bi nastopil z menoj, ki sem zares f letna, kadar se napravim za druge ljudi, je pa samo rekel: Avša! Pamet! Moja bordarja sta me ves teden po mojem rojstnem dnevu naganjala, da bi jima razodela, koliko sem stara. Ali jima gre kaj v nos? vas vprašam. Naš ta mali me bi bil skoro speljal, ko se mi je na vse mile viže prilizoval in mi govoril: “Joj, toliko si že stara, pa nimaš na obrazu še niti ene gube!” Nasmej la sem 3e in mu dala velik kos keksa za dopadljie besede. Zvedel pa le ni za moje rojstno spričevalo. Saj ni zastran tega, da n» bi hotela povedati, ampak zastran tega, da se obdrži stara tradicija v veljavi, da ženska nikoli ne pove svoje prave starosti, dokler ne gre za prisego. Da bo vse prav peljano, naj povem, da me naš še ni peljal ven, kakor je obljubil, da me bo “kakšno soboto” za moj rojstni dan. Da bi le ne prišel prej drugi, predno se bo naš zganil ali domislil. Domislila pa se me je Jevniko-va Tončka, pa mi sheklala tako luštkan facanetelček, da nikoli tega. S špičkami je obrobljen, da ga bom lepo nase pripela v nedeljo, ko bom šla k maši. Meni je napravila enega, enega pa je dala Turkovi Zofki. Obe se bova postavili. Zakaj pa ne, vsa vprašam, saj sva zakej. Nemčija in Saar v zapad-ni zvezi ' Paris, Francija. - Zunanji ministri zapadno-evropakih držav so sklenili, da zapadna Nemčija in Saarsko ozemlje postane, ta Člana zapadno-evropske zveze. Avstrija je odklonila članstvo ,Vš, da bi morda tak korak napravil še več težav za sklenitev mirovne pogodbe, ki jo Avstrija sedaj predvsem želi, da bi postala neodvisna država, v THE CLEVELAND PLAIN DEALER THE CLEVELAND PRESS THE CLEVELAND NEWS VSE DELAVSKE UNIJE KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ders št. 46 SDZ priredi božični ples v SDD na Waterloo R si lahko tudi ku. | Rrnčanp. Veseli bova. ce se kdo . «... a _________tr_______22 Brnčane. Veseli bova, če se kdo oglasi s kakim pismom. Manca im Alojzija Preša, — 5372 St. Clair Ave., Cleveland, 3, Ohio. Naj še jaz kar tu pripišem svojo zahvalo. Tudi jaz sem varovanec Mr. Mervarja in sem prišel v Ameriko pod njegovim sponzorstvom. MT. in Mie. Mervar, najlepša Vama hvala. Bog Vama ipovrni Vašo dobroto. ___ Franc Vrečar. ■o ha. Dobi ae tudi garažo. Vpra- g šajte na 935 E. 209. St., IV 7110. g, (218) ODVETNIKI POZNAJO DOBRE SODNIKE James I. Cassidy, David John E. Sweeney, Charles A. Vanik Priporočeni za ponovno izvolitev na mestno sodnijo, od S CLEVELAND BAR ASSOCIATION Raymond E. Cookston, Chairman miimiuninnnmiiinumniniiiimiinwimiič Ali Ste prehlajeni? ZALOŽBA TRIGLAV OPOZARJA >iv, napet izvirni roman iz sodobne'ga življenja v slovenskih krajih Pomagajte Ameriki, kupujte Vietorg honde in mamke. PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave.tnK.i8th JUTRO BREZ SONCA SPISAL IVAN JONTEZ Roman, ki izide v nekaj tednih, bo vseboval okrog 800 strani napetih prigod, ljubimkanja z " ni in romantike, COUNTY (HARTER COMMISSION da študira našo okrapo vlado in da napravi čarter, da ga vam predloži v potrdilo prihodnje leto. X YES - • SHALL A COUNTY — — CHARTER COMMIS- NO SION BE CHOSEN ’"'•Sne d, m*1-** To so-najbolje kvalificirani kandidat je, zastopniki narodnostnih skupni, pošteni, inteligentni, priporočeni od vseh clevelandskih časopisov kakor tudi mnogo dvičnih, socialnih in bratskih organizacij. Služili vam bodo brez plače. Glas “Yes” ne bo zvišal vaših davkov. Candidates for the County Charter Commission Vote for Not More Than Fifteen Pazite na naznanilo, kdaj bo nova knjiga na trgu I OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite ae * vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1140 E. II. St HEZ7M m ir Ob vsakem strelu je čisto jasno videla dim; kmalu nato je slišala žvižg, ki je sledil vsakemu poku. Po vsem videzu je bil nastal majhen odmor, kajti rahli oblački so se poiagoma razkropili. ‘Gotovo »e. krepčajo!” je kriknil mali. ‘‘Brž, brž, dajte mi roko, da se izgubiva!” Prijel jo je za roko ter jo prisilil, da je šla za njim; in obadva sta predirjala odprti prostor, drug ob drugem, sključenim hrbtom. Na koncu sta se skrila za neki kozelc, in ko sta se ohranila, sta zopet zagledala granato padla je na revnost na uto, na tisti kraj, k ier sta pravkar še stala. Po lem je bil strašen, uta se je po rušila. Deček, ki se mu je zdelo to z,lo smešno, je naenkrat zaplesal v norem veselju. ‘‘Bravo! To je čepinj! Kaj ne, čas je bil pa vendarle!” Toda Henrijeta je že drugič naletela na nelprekoračljivo zapreko: vrtno zidovje, in. nobene poti. Njen mali tovariš se je smejal kakor prej, meneč, da že prideta čez, samo če v resnici hočeta.. Splezal je na vogal nekega zidu in pomagal še nji, da se je povzpela na vrh. Z eni skokom sta stala v zelenjavnem vrtu med fižolovimi in grahovimi prekljama; krog-inkrog so bili plptovi. Da prideta na prosto, sta morala iti skozi nizko vrtnarsko hišico, ZvHgaje fn mahaje z rokami je šel deček naprej nič ga ni presenečalo. Odsunil je vrata in je bil v sobi; odondot je prišel v drugo, kjer je bila stara ženska, nedvomno edina duša, ki je ostala tu. Stala je pri mizi, topih oči; motrila je neznana človeka, ko sta šla skozi njeno hišo, in jima ni rekla besede, in tudi ta dva je nista nagovorila. In že sta stopila na drug strani v uličico, koder sta mogla nekaj časa naprej. Nato so se pojavile zopet druge težkoče, in tako je šlo skoraj cel kilometer daleč; zidovi, ki sta jih morala preskočiti, žive meje, ki sta jih morala preplezati, bližnjice skoki vrata vo-zaren in okna stanovanj, kakor je pač velela pot, ki sta jo morala ubirati. Psi so lajali nad njima, in. kmalu hi jih bila podrla krava, ki je 'bežala v divjem galopu. Vendar pa sta se morala bližati cilju; vonj po- žara jima je prihajal naproti, veliki rdečkasti oblaki dima so liki lahka, plapolajoča žalna tenčica vsako minuto zastirali solnce. <• Naenkrat pa je deček obstal ter se postavil pred Henrijeto: ‘‘Dajte no, povejte, gospa, kam pa greste pravzaprav?” “Saj vidiš, v Bazeilles grem.” On je požvižgal ter se zasmejal s svojim ostrim sme-h<$i nepridiprava, ki je izšel Iz šole ter si napravil zabaven dan. “V Bazeilles? Ah me, to ni . — .......----- zame . . Jaz pojdem kam dru- šalo presketanje pušk. gam. Prav lep adijo!” Zavrtel se je na petah in odšel, kakor je bil prišel, ne da i mogla ona izvedeti, odkod ali kam. Našla ga je bila v jami, jami, izgubila ga je za vogalom, iif nikoli več ji ga ni bilo usojeno videti. Ko je ostala sama, je navdalo Henrijeto čudno čuvstvo strahu. Varstva ji res da ni mogel dati ,šibki otrok, ki je hodil z njo; toda omamljal jo je s svojim čebljanjem. Zdaj je trepetala, ona, ki je bila tako pogumne narave. Granate niso več padale; Nemci so bili nehali Streljati na Bazeilles,, očividno v strahu, da zadenejo svojce, ki so bili zdaj gospodarji yasi. Toda že nekaj minut je slišala žvižganje krogel, tisto brenčanje velikih muh, o katerem so ji bili pravili in ki ga je zdaj spoznala. V daljavi jeJbeanela takšna izjnešnjava vsakovrstnega divjanja, da se tem ljutrin trušču niti ni sli-Ko je zavila okrog vogala neke hiše, ji je udaril v uho medel šum iz najbližje bližine: rušenje ometa, ki jo je primoralo, da je obstala. Krogla je bila odbila še kaj premišljevalo in preudarjalo. Niti verovati ni skušala več, hodila je vsa pokon-cu, z dvignjeno glavo, spešeča korak le v želji, da 'pride na kos pročelja, in Henrijeta je cilj. Krogle so se lomile oko- vsa prebledela. Nato, še ‘preden se je vprašala, ali bo imela pogum nadaljevati pot, jo je zazdelo po čelu, kakor udarec s kladivom, da se je omamljena zgrudila na kolena. Druga krogla, ki je odletela, jo je nekoliko oprasnila pod levo obr- li mje, pač dvajsetkrat je malo manjkalo, da ni bila ubita, in videlo se je, da sama ne ve za to. Njena lahkotna urnost in tiha ženska spretnost ji je kar nekako pomagala biti v ne-( varnosti tako drobna in gibčna, da ji je uhajala. Naposled je postala vrnitev v Sedan nemogoča, kajti Bavarci so preplavali Montivillierski park in odrezali pot. Bil je sam, s puško in s patronami, ki so mu ostale, ko je zapazil pred svojimi vrati devetorico vojakov, zaostalih kakor on, ločenih od tovarišev in iščočih zavetja, da vsaj in srdito odločeni, da se ne vda- ‘Kaj‘ Laurent, vi ste poleg!” je vzkliknil We&s, presenečen, da vidi med njimi velikega suhega fanta, ki je držal puško, pobrano pač ob strani kakega mrliča. Laurent .oblečen v hlače in vjo, a ji ni pustila hujšega, me- bila v Bazaillesu in je prekora-go debelo bunko. Dvignila je čila deteljno njivo, da dospe na roke do čela in ko jih je pogle-'cesto, v glavno ulico, ki deli dala, so bile rdeče od krvi. A jas na dvoje. Ko je že zavi-čutila je pod prsti, da je lo- la vanjo, je spoznala dvesto kotanja še trda in nepoškodo- rakov dalje svojo hišo, ki je vana in da se osrči, je pono- gorela, ne da bi se v jasnem drago prodado svojo kožo. Na- jopič iz sinjega platna, star ka. glo jim je hitel odpirat in od- jkih trideset let, je bil v sosešči-tlej je imela njegova hiša po- ni vrtnarski pomočnik; neda-sadko, korporala in osem voja-vno mu je bila hudo vročica kov, ki so bili vsi polni gneva vzela mater in ženo. vila glasno: ‘To ni nič, to ni nič . . . Ne, nič se ne bojim, nič se me bojim!” Res je bilo tako, vstala je in hodila odlslej med kroglami z brezskrbnostjo bitja, ki je izlo- solncu videli plameni; streha je bila že napol porušena, in okna so bruhala gost črn dim. Takrat jo je zagrabilo kakor burja, in brez sape je stekla do nje . Weiss je bil tukaj že od | VOLITE ZA . . . ELI C. FOX NEODVISEN KANDIDAT ZA COUNCILMAN-AT-LARGE V EUCLIDU Ijlli je sin znane hrvatske družine in vam bo hvaležen za glas & m Sp. DrezsKrunosiju uilj», ai je laiu- vvetro jc čeno iz sebe samega in žrtvuje .osmih, zajprt in.ločen od čet, ki svoje ‘življenje, ne da bi zdaj so se umikale. Takoj nato je Državljani v Euclidu! VOLITE ZA šj|P STEPHEN FOX ČLANA ŠOLSKEGA ODBORA V MESfU EUCLIDU Stephen je sin znane hrvatske družine in vam bo hvaležen za glas IV0LITtiiBWIiWWl ZA IZDAJO MESTNIH IN OKRAJNIH BONDOV • ! OKRAJNO CARTER KOMISIJO • I ZA GLASOVNICO V FORMI OFFICE GROUP [ Splošne volitve 8. novembra s THE CLEVELAND CHAMBER OF COMMERCE Služi Clevelandu od 1848 Mi, ognjegasci v Euclidu, apeliramo na vas, da bi nam zmanjšali delovne ure od 72 na 56 na teden. To nam omogočite, če volite “VES” za 3-platoon sistem 8. novembra. Mi smo trdno prepričani, da če boste volili “VES”, ne bodo s tem davki nič zvišani. Vam toplo priporoča odbor: JOSEPH ŠUŠTARŠIČ, JOHN ZGONC An Ordinance proposed by Initiative authorizing and directing the Chief of the Division of Fire, Department of Public Safety, to divide and operate said Division as i three platoon system. I YES NO SHALL THE PROPOSED ORDINANCE BY INITIATIVE BE ADOPTED? —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhajše šele pride Volite za— John A. FAKULT NEODVISEN SLOVENSKI KANDIDAT za COUNCILMANA 32. VARDE Volitve 8. novembra 1949 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem I dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri brat in stric LOUIS POZELNK ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 4. oktobra 1949. Naš dragi pokojnik je bil rojen leta 1883 v Veliki Slevici, župnija Velike Lašče. Pogreb se je vršil 7. oktobra iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev, sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. Victor N. Tomc. Po sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se želimo v prvi vrsti zahvaliti č. g. i Rev. Victor. N. Tomcu, ki je pokojnikr ——"J-' - — zakramenti, zanj. opravil sr msio tsr i...a..|nii<,«a. molitve; prav tako se mu tahvalitno ker je truplo pokojnika spremil iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Za vse to Rev. Tomcu naš prav iskreni Bog plačaj stotero. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika ter ga tako ozalj-I šali, ko je počival na mrtvaškem odru. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega. ' Iskrena zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba ter mnogim tako omogočili | udeležbo pri pogrebu. Zahvala tudi vsem onim, ki so prišli pokojnika . kropit, ko je počival na mrtvaškem odru in prav tako I. vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne 1 sv. mase. Dalje.se zahvalimo vsem, ki so pokojnika obiskovali tekom njegove bolezni in prav tako vsem onim, ki so nam ob smrti pokojnika kaj pomagali. Zahvala uradnikom Lamson and Sessions Co. za naklonjenost Dalje zahvala pogrebnemu zavodu Fraak Zakraj-I šek‘in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso postrežbo, ki so nam jo dali. In končno hvala že enkrat vsem skupaj. A Ti, naš dragi brat in stric, počivaj v miru v zem-| lji ameriški in lahka naj Ti bo gruda; duši Tvoji blagi pa večni mir in večno veselje v družbi izvoljenih. Žalujoči ostali: [ 0 FRANCES STARC, sestra, ANTON POZELNIK, brat NEČAKI in NEČAKINJE Cleveland, Ohio, 7. novembra 1949. G. WHISKERS