Stanovska organizacija UJU Iz druStev: Vabila: = LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVQ bo zborovalo v sobo'to 21. marca v Ljubfjani vbeli dvorani »Uniona«. Na dnevnem r&dlu je poleg drustvdnih zadtev predavanije gi. Frana Finžgarja. Tema: »Na katere duhovne osnove gradimo v narodir vzigojo in prasveto?« Za* radi aktualnega prddavanja g. Finžgarja, !kakor tudi zaracR' važnih inlternih zadev dru« štva prosimo poJinoštevilTie ude'1'ežbe. Začetek ob 9. uri. Prosimo pa vse člane, da upošte? vajo točnoslti. = UCITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJIbo zborovalo drce 21. marca 1931. ob 11. u'ri v osmovni šoli v Kocevjiu. PoIeg društvenili ponočil je na d^nevmem redu pedagoško predavanje i'n poročilo adposilan^ ca UGP. — Uddežba obvezna. Poročila: + ŠMARSKO * ROGASKO UCITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje zboravanje v soboto 14. fdjruarja v Rogaaki Slatini. Od 87 ičJanov je bilo fnavzočih 47. t. j. 54%. I. Predsedtoik tov. Verfc otvori zborova* nje i<n pozdravi navzoče člane tn goste iz kozjamskega učitdjskega drtoštVa, ki so se <ude* ležili zjborovanja vlepem števihi kljub izred* no nengodnemu vreineniu. Posebej pozdraVi predsednik pros-vetnega imspekitorlja g. dr. F. Kotnika in se mu obenem zabvali, da ste jc odzval povabikr za predavamje o nalbkanju narodopisme sraovi. ' II. Zapianik o zadnjem zlborovanju se prečiita in odobri. III. O nabiranju narodopisne snovi predavai g. dr. F. Kotmik. G. pnedavatelj je Tazdelil snov na tri dele: 1. zgodovina narodopisja ls> posebnim ozitom na češko inarodo« pisna razstavo leta 18%., 2. pojem in obseg narodopisja in 3. navodila za nabiraraje narodopisine snovi v tukaj&njem srczu. — lPo= četiki narodopisja segajo v ,18. istofletje in naj* dejo rodo-vrtnih tal v dobi romanltike. Smo ter narodopisja je V tej dobi povzdiga narodne zave&ti in samozaves.ti, ki pa nerediko dovede do subjektivnega vrednotenja folt kJomih demervtov. Pričertek nove dobe v na* rodopisju znači češka razstava v Pragi Idta 18%. Pomen tega dogodka je dvojen: razstava jiazonno prikazuje olblseg, ^sebiino in sistes matiko Tiarodapisja, obenem pa da zlasti Južnim Slovanom dragdcenih pobud za delo v tem pravcu. Nanodoslovje postane zma* nost in dobi posfej bolj reallstičen in objektiven znača}, ločita se pojtma ernologija in etnografija, nanodopism elementi se irazdeHjo v duševne in materijelne, narodopisiju se pridelijo kulturne nalage (obnova narodopiiss nih občestev i. dr.). Narodopisje je postalo zlaisti pri nas važen element iza vzgojo k zp «vesti inarodnef in dnžavne slkupnosti, zaito je predvsem učitelj poklicaTi, da na eni sitrani posreduje zbiranje narodopisnega gradiva elasti iz svoje ožje okolice. na drugi stralnd pa khko postpešuje pronicanje foMdornih Clementov med narod. — Podrobna navodHa za delo sledef v debati. Sreski šoliski Teferent, *ov. Šumer poroča, da ts€ je v tukajšmjem srezu že nabiralo domoviinoznanako gradivo pred kakimi 20 letij med tem gradivom je tudi dosti itvari^ne, ki utegne imeti inarodopisno vrednost. To gra« divo bi bilo v doglednem času, vsaj tdko.m enega leta zbrati, izpopotoiti in razporediti, v to sVrho pa *o potirdbna učitdjs.t\Tj stro= kovna navodila. G. predavatelj se radeToIj:e odzx>ve prošnji, da bo izdelal podrdbna to» stvarna navodila, ki se bodo naito razposilala posameznim šolam v svrho obravnave pri dbmačili učiteljskib konferencah. Po komčanem predaVanju se je tovariš predteedmik zahvalil g. predavatelju z& trud, ki obeta dobrih usipethov, Isodeč po zanimas hj*u, ki iga je vzbudilb prefdavanje pri izboro* valcih. IV. Tovt (predsednik poda poročilo o eadnji .&eji širjega sosveta. Na predilog tiov. Finka izjavi društvo svoje sogksje s spomenico, izdelano na tcj s€jt. Tov. Stefanciosa prcdlaga, naj poverjeništjvo izrazv zahvalo učitelj&tva iza' izjave solidamosti' vsem tis<t!ira udruženjem, ki so bila o priliki znanrh izpa» dov na učiteljistvo na naši strani. V. O delovni šolV poroJča tov. Lorgera Mulejeva. Poročevalka obravnava' sdučaje iz prakse v svojem poizkusnem razredu, kadar učna enota (izhodišče) ne nudi dovolj snovi za vse predlmete. Dobro sc je obnesdo čitanje perijodičnega m'la(dinskega afiva (»Naš rod<q mladiiiske jpriloge dtievnilkov) v razredu. Pomoč bol'j nadarjeni'h, manj nadarje.nim rodi dobre sadovd, uspehi del'o\ine šole pa tse kažejo zlasti v tem, da si znajo tudi manj na» darjeni učenci sami pomagati. ZainimiVa po» ročila kažejo, da tov, Lorgerjeva pogumno in uspešno orje iledino nove šole <v mašem srezu. VI. Po končanem zborovanju se tovariš predsednik zahvali predaVateljem in ziborovalcem za udeležbo in zaklijuči zboroVanje. Pritiodnije zbomvanje bo 18. aprila v Roga= ški Slatini. Miloš Verk, ipredsJ. J. Rupnik, tajnik. + ZBOROVANJE SRESKEGA UCI< TELJSKEGA DRUŠTVA UJU — LJUBLJANSKA OKOLICA — vzhodnl del — dne 14. februarja 1931. ob 9. uri v osnovni šoli V Mositah. ' Od 113 članov priisotnih 71, f. ]. 63%. Dnevni red: 1. Otvoritev po tov. tprcd* sedniJou. 2. Predavanje g. idr. Ruisa: človek in priroda v 1'jubljainski dkoilici. 3. Letova.raje na Rabu — referiVa predsednik Kosin^ 4. Raznot&rasti. > I. Po otvori^vi zborovanja s ipozdravo.m navzočim tovarišem ih pozdrav ipredavalfelju g. dr. Rusu1 — poroča predlsednik tov. Kosin nai kratko o sejd širjega isosveta, ki ,se je vrišila dne 1. februarja 1931. v Ljubtjani. Na prVrtn mestu omeinja i»Spomenfco« banski uipravi, (ki jo je podp?sal v svojem in V imenu članstva — nakar se pri glasovainju ugoitavlja, da so vsi soglsano za Spo(mietai|cjo. Me'd drugim omenja iz poročila gJav> ne,ga tajn?ka, da se jc napravlla vloga, da bo banska uprava o*bjavrla vsa prosta mestea i— da se sltalni učitelj ne premesti brez discipM« narne preiiskave — dalje željo nekaterih dVuštev igJede ¦razdelitve »Matice« in »Našega poda«, kar pa ne gre, ker je število naročni'« kov narasilo. fri še mars-ikaj drugega. Koncem predsedlnikovega poročila se o'gksi toV. ILulik, ki zagovarja naše težko delo v šoli, ikolti naše pokiJiano delo in ne zdi se mu prav, da se nam inakga tprdkomerno izvenšolsko delio, za' katero posamezinii1 dostikrat niti kos ni. Idealnost je učitelja do« vedla do izvenšoifekega dela in sam bi si moral urediti ito prosvetao1 ddo. Po kratki stvarni debatf poudarja uči* tcljski zlbor, da je v popolmem soglaaju s to» varišem LuliOcom; zato se na !predilog tov. ErjaVca stavi v imeniu v.&eh navzotčih resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mesltu. III. Predavanje ig. dr. Rusa: »Človek ir» priroda v lljubljaiiskf okolici« je b?Io vse*» skozi; zanimivo, zato je žell g. predavatelj za svoje lepo izvajanje odlkrito prLznanje z živahinim a.plavzoro. III. Konono mas je /toV predsodinik v ži* vahnem govont na^duševal za letovanje \nat Rabu. • Po&lušali smo ga kot kakega Robinzona, ki1 nam pripoveduje o svcvjiih dogodikih Tia našem krasnem Jadranu. Ko je končal, je seveda sledtfb zadovoijno ipritrjevanje. IV. Pri raznoterostih amo prerešetali še manjša vprašanja, kakor o »Samoipomoči« o »Učiteljskem domu«, o Gospodarski poslovaDnlci, o pevskem zboru, glede sltanarine, kuriva in drugo; nakar je predsedniic zaklju* čil zboTovanje. M. Kossm, tt. č. preds. A. Malnar, t. 6. tajnica;