FOsamezna štev. 60 vin. Sev. 249. PoStnlna • •OS* - pavSallrana. V Llonifaou v temel, dne 25. tietemuni ml Leto MU »SLOVENEC« valja p« aošti u ni strani Jngo- slaflja la v Ljubljani: u oelo isto naprej. i* 100*--sa pol leta „ .. „ 5t>*_ ea četrt leta « .. „ 30*— aa tn mesec „ .. „ 10 — 2alBOBamatvooelole"no K140*- s Sobotna izdaja: == fcaoe.o leto.....& 20 — sa inozemstvo. « . 23- Enostolpna petitvrata (39 m si široka ln 3 mm visoka ali ■]• prostor) sa enkrat ... po K . uradni rasglaal, poslana itd.....po K 3*-« Pri naročilu nad 10 ah|av popnat 2fa|man]iloglas 59/9 amKr—< Isbajs vsak dan isvsemii pa* nadeljek tn dan po prasnil r, ob 5. ort rjntraj. __Uredništvo Je v Kopitarjevi nlioi šlev. 6/OL Ko*opisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemala. Uredn. telei. šiv. 50, npravn. itv. 328. m list za slovenski mM. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Bačan poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino tn št 349 sa oglase, arstr. in češie 24.797, «>.-,c. 23.511, bosn.-uaro. 7561 BoHCrc misli. »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljeU Ni ga blaženega miru na vsej zemlji, ker še v srcih in dušah človeštva ni odraza dobre volje. Božič, simbol miru in tihe, notranje zadovoljnosti, ali si še stari znanec človeštva? Že šesto leto mu nisi več, kar si mu bil preji Tudi tebi je morilka vojna zadala hud udarec. Neštete družine se bord za vsakdanji ■ kruhek, v Sibiriji in Italiji še na stotisoče vojnih ujetnikov hrepeni do Sveti noči v domovini, trpi in gine, dobršen del jih je Jugoslovanov. Pol milijona naših bratov in sester pa šc vedno čaka na osvobojenje izpod tujega jarma in z gnevom v srcu razmišlja o krivičnosti sodnikov, ki so oznanjali svobodo narodov, ki pa jih sedaj zopet uklepajo v okove. Borba, ki jo je rodila socialna krivica v Rusiji, je zagrabila več ali manj ves svet. Stoletna beda in krivice nižjih slojev so izzvale nasilen, krvav revolucionarni odpor, ki zametuje v dosego zaželjenih ciljev legalna, poštena sredstva in zamenja vloge: Tlačeni, brezpravni si je na najkrutejši način sam poiskal pravico in zdaj on dela krivico svojemu tlačitelju. Svetovni socialni boji so tudi v naši <*ržc>.vi našli odmev, ker imajo tudi pri nas m to podlago in predpogoje; vojna z vsemi svojimi bednimi posledicami jim je prilila olja. Vse vre in kipi; politične stranke se /a vse pripravljajo na volitve, pri katerih se bo izvojeval boj za državna in socialna načola. Vseslovenska ljudska stranka in njena mlajša sestra Hrvatska pučka stranka ste ze visoko in samozavestno dvignili svoj krščanski prapor v borbi za socialne pravice; zavedate se, da bodo končno socialni boji po celem svetu dobili dvojno obliko: Organizirana anarhija z negacijo vsake autoritete razen revolucionarne in priznavanje in naglašanje pozitivnega državnega reda ter krščanske pravičnosti do posameznika in celih slojev. Le jasna in radikalna načela brez kompromisov bodo zmagovala. Le stranke » takimi načeli so sposobne za borbo in zmago. To nam dokazuje volivna borba, ki se jc ravnokar končala v nekaterih državah. Le dve stranki ste bili povsod zmagoviti: Ljudska stranka s krščanskim programom in socialistična stranka. To se je aad vse jasno pokazalo 16. novembra v Italiji. Tudi v Franciji se je to pokazalo, čeravno morda manj za zunanji svet. Pro-gresisti in konservativci, ki bodo v bodoče fjrej ali slej stopili na plan kot izrazito irščanska stranka, so pridobili nad 100 poslancev, dočim so radikalci, liberalna stranka, izgubili skoro polovico mandatov. Poraz socialistov v Franciji je samo navidezen; število njihovih glasov je poskočilo od 16% na 24%. V Belgiji je ravno isto: Poraz katoliške stranke jc samo navidezen; njena prejšnja večina jc bila nekoliko pretirana, ker so ž njo šli tudi elementi, ki povsod gredo z večino. Toda moč katoliške stranice ostane nezlomljiva. Zanimivo je, da se je ta stranka postavila v Hamskih provincah na flamsko narodno stališče. Posebna mora pa leži na našem narodu in naši državi. Pol milijona našega ljudstva je odtrganega našemu narodu, in njegova zemlja z vsem svojim naravnint bogastvom je oropana naši državi. V času, ko vlada tu nevolja ljudstva, ker povojna doba še ni mogla zaceliti vseh ran in oligarhija nekaterih lažidemokratov jemlje ljudstvu zaželjeno politično svobodo, z gorečo željo in zavistjo upirajo naši rojaki svoje poglede iz solnčnega Primorja in lepe Koroške na nas in naše razmere Ne-odrešeni kraji! To je rana, ki strašno boli, skeli in peče. Naši bratje so tan, ki trpe hude duševne muke, ki jih popolnoma razume le tisti, ki je moral zapustiti svoj dom ali je okusil vso grenkobo zatrte svobode. Ni s a m o bratska ljubezen, ki nam zadaja jad in bolest, tudi skrb za bodočnost naše države ju narekuje. Država si bo opomogla in narodno blagostanje s cvetočo trgovino se bo dvignilo le, ako nam bo stvorjena pot do morja, ako bodo osvobojeni kraji naših zasužnjenih bratov. Ti kraji ne bodo za vedno izgubljeni, ker ne smejo biti izgubljeni. Rešili jih bomo, ako se te svoje dolžnosti zaveda vsak posameznik in cela naša država. Iskali smo pomoči drugod, in varali smo sc. Iščimo moči v nas samih, in čudili se bomo svoji moč), kakor o njej nismo sanjali. Različna čuvslva nas navdajajo ob letošnjem Božiču; tudi razveseljiva, ako se ozremo v temno preteklost naroda. Pa tudi v bodočnosti, četudi ne v najbližnji, vidimo srečno zvezdo zlatih dni naše države, ki nam oznanja čase, ko bodemo iz globine naše duše, z vso iskrenostjo in blaženostjo svete noči ponavljali angelski spev: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Dr. Anton Korošec: Tajinstvena svetost božičnih dni nam rodi želje po miru. Miru si želimo v naši duši, želimo tudi v svetu daleč naokoli. Toda kako brezupna je bližnja badočnost! Naši mladeniči in možje še stoje ob mejah v orožju. Napovedujejo se nam že za bodeči meser: občinske volitve po celi državi in potem čez par mesecev volitve za državni zbor. Ko se bodo udarjali v ustavo-tvorrii skupščini temelji naši novorojeni državi, bo vzduh nasičen z elektriko. Vsakdo je prepričan, da se ideje socializacije, ki sloje na Ruskem v nadčloveški borbi s staro korupcijo, ne bodo ustavile pred rr.šimi mejami in da bomo tudi mi v kateri obliki nc -smo — morali iti skozi to čistilišče. Tudi znaki kulturnega boja se ne dajo zanikati. Miru si želimo, a ravno zato sc mora*no pripravljati ua borbo. V politiki uživa lc ona stranka relativno precej mir:i, ki jc dovolj močna. Naša stranka je izob-sila svojo zastavo po celem jugu, kjerkoli živi katoliški element. Veliko pričakujemo. Da se ne bomo varali, treba je, da se vse roke gibljejo. Nekateri stoje še nezaupno ob strani. Vabimo jih prijateljski, da stopijo zopet med delavce za naša načela. Ne mi, ampak sveta stvar jih potrebuje. Majhna skupina v državnem zboru in ustavotvorni skupščini ne bo ničesar dosegla. Dobra tarča za napade, sla-] ba bromba za naše ideje. Bismarck ni mogel zlomiti moči katoliškega cenlruma. Mi nimamo Bismarcka, a lahko imamo repre-zcntacijo tročno kakor jc bil katoliški cen- J trum na Nemškem. Potem lahko z mirno dušo pričekujamo bodočnosti, magari tudi kulturnega boja. Odkar ram je umrl dr. Krek, nam manjka sejalec velikih idej, učitelj prosvetnega dela, navdušeni klicar na delo in na borbo. Kreka morajo nadomestili njegovi učenci lc s podvojeno marljivostjo. Stranka, ki nima svoje šole v znanstvu za ' seboj, jc mrtvorojeno dete. In stranka urai-I ra, kakor hitro se mora opirati samo na I svojo vsakdanjo časniško moč. Znanstveno i in popularno-znanstveno delovanje, ki ga jc vojska prekinila, moramo nadaljevati v Ljubljani, Zagrebu, Osjeku, Subotici, Sa-i rajevu, Mostarju in Splitu. Tembolj, ker j vidimo, da naše znanstvene delavec izključujejo z univerz. Čeprav smo na ta način v slabšem položaju, vendar moramo napeti vse moči, da se nikdo ne bo drznil. j našega znanstvenega dela označiti za in-! feriornega, kakor bi ga nekoji strastni nasprotniki radi videli. Naši politični in uaši prosvetni dclavci med ljudstvom trebajo bogate orožarne, da lahko mirno gredo na delo. Upamo, da bo »Krekova šola« kmalu I ustanovljena ter postala važno središče za i povzdigo ljudske kulture. Kmetska naša organizacija jc srečno prestala umetno ji pripravljeno krizo. Trdilo se jc, da mora vsa inteligenca odtegniti svoje roke od delovanja za napredek kmetskega stanu. Govorilo se je o vsej inteligenci, a mislilo samo na katoliško. Premagal io krizo zdrav razum našiK kmetov in gospodarsko delo naše inteligence mr?d ljudstvom. Vsako drevo, vsa-kabilka ima na stotine koreninic, s katerimi sca življenje, rast in moč iz zemlje za sc. Krivi preroki so hoteli, da bi bil kmet drevo, bilka brez korenin, navezan samo na svoje lastno znanje in na svojo lastno kulturo. Kme je videl stare svoje prijatelje med inteligenco ob pridnem delu ter odklonil krive nauke. Ljubezen in delo za kmeta jc premagala sovražni naval, in naglo se vrača zopet mir v razburkano morje. Gospodarsko or-ganizatorično delo za kmeta se bo sedaj lahko nadaljevalo s tem večjim naporom in holjšemi uspehi. Krščanski delavci stojijo pred veliko nalogo. S tem, da jc socialna demokracija sedla k buržonziji, ustavila svoj načelni boj proti kapitalizmu in zanemarila delo za socializacijo človeške družbe, jc krščansko-socialno delavstva naenkrat postalo edini resni in vzdrževanja vredni boritelj za socialno reforme v prid delavskega stanu. Naj se ne boji pogledati sedanjim socialno-reformaloričnim tokom z odprtim in bistrim očesom v obra/.. Kadar sc izgovori beseda socializacija, marsikoga obhaja zona. A ta. -marsikdo« nista ubogi delavec in od dela izmučeni kmet. V svetem pismu pa stoji pisano: »Vsi verniki so bili pa vkup in so imeli vse skupno. Svojo last in premoženje so prodajali in delili med vse, kakor jc kdo potreboval.-« (Dej. ap. 2. 44, 45.) Krščansko-socialno delavstvo, razpni svoja jadra in odpluj na morje daleč, daleč. Kako daleč? Meje li pokaže tvoja katol. naobrazba. Mir bo prišel, kadar bomo za trpeče stanove srečno izvojevali potrebne socialne reforme. Mir daje samo zavest vestno izvršenega dela. A kdor hoče delati, mora poznati tudi svoje naloge. To spoznanje jc prvi korak k delu in miru. Dne 28. decembra praznuje Krekova prosveta 25letnico svojega društvenega obstoja. Dr. Janez Ev. Krek je zanesel pred 25 leti misel organizacijo tudi med delavke, zlasti med one, ki so bile zaposlene v tobačni tovarni. Razlagal jim je pomen krščanske organizacije in jih vnel, cla so sklenile napraviti si lastno organizacijo. Dne 16. decembra 1. 1894. jc bil sklican ustanovni shod v prostorih na 2ab-jaku št. 8, katerega sc je udeležilo do 500 delavk. Ustanovili so »Katoliško društvo za delavke«. Prvi predsednik društva je bil 8©IIM večer 1015 v FM-skem ujetništvu. Opisuje Jos. Šušteršič, Da potrdim članke, katere je čitati v teh dneh po časnikih o žalostnem stao)U naših vojnih vjetnikov, sem sklenil popisati kot bivši vjetnik v Rusiji obupni položaj ..ivjjenja leh nesrečnikov, v katero so jih pahnili kruti kapitalizem in brezvestni tirani civiliziranega prosvitljenega dvajsetega stoletja. Bilo je pred Božičem omenjenega leta, v bližini glavnega mesta Petrograda, zaposlenih 2000 mož na novi železniški progi, katera se je gradila 65 km na dolgo, in se ccpi pri »Varšavski železni dorogi« na po-alaji Mšinskaja, ter drži do mesteca Volo-,'jovo. Ob tej naznačeni progi jc bilo nanovo iz svežega lesa postavljenih veliko barak, nekatere še v zemljo vkopane in z zemljo pokrite, v katere smo se naselili 7. novembra, prišedši iz Kazanslce guber-nije iz mesta Čistopol, katero stoji ob reki Kama, V teh barakah smo bili porazdeljeni po 60 do 100 mož, in sicer mešano po narodnostih, kar jih je pač premogla pokojna avstro-ogrska monarhija. Baraks. v katero sem prišel jaz s svo- jimi šestimi tovariši Slovenci, je bila nizka, znotraj 2 metra 20 cm. visoka, imela je samo eno malo okno; peč v nji je bila zložena iz kupa kamenja; od stropa je kar deževalo, ker je bil narejen iz sveže posekanega lesa, nad stropom pa je bila nasuta zmrznjena in s snegom namešana zemlja. »Prične«, na katerih smo ležali, so bile dvojne, ene vrh drugih, narejene iz svežih desk, na katere so nam položili malo slame, katero smo morali čez par dni vreči proč, ker je postala popolnoma mokra, ica-koršna je bila tudi naša obleka, s katero smo se pokrivali. Sedeti na »pričnah« ni bilo mogoče, treba jc bilo zavlečti na nje po vseh štirih. Bil je silen smrad, ko se je vse skupaj parilo, da jc prišedšemu iz svežega zraka kar sapo zapiralo. Zvečer smo imeli samo eno svetilko, da smo pri tako veliki baraki, v kateri nas je živelo 90 mož, imeli vedno tcino. Uši smo imeli toliko, da ni mogoče popisati. Ssnažiti je bilo skoraj nemogoče, ker jc bilo pranje zelo težavno; vsled hudega mraza je vse v rokah zmrznilo, in to perilo jc bilo treba zopet v baraki posušiti, da je bil nastal še večji smrad. Na delo so nas gonili prav strogo, koj po prihodu prvi dan, so nas žc tirali, da smo šli z lopatami in krampi kopat zmrznjeno zemljo in jo vozit v samokolnicih na označeno črto. Kjer smo kopali jc bilo vse oolno oarobkov, s katerimi >mo sc ze- 10 mučili, da smo jih izruvah in prišli do • zemlje; zakaj na mestu, kje; teče ta želez- J niška proga, je bil sam gJ'.d, in so morali najprvo posekati drevje t mi, koder je bila začrtana proga. Sneg je že 1 meter visoko (10. nov.) pokrival zemljo, in mraz nas jc neusmiljeno pretresal do kosti, parkrat smo si zanetili ogenj, da bi si ti: in tam ogreli otrple ude, i loda, ko jc stražnik to opazil nam jo vselej pogasil ogenj, da si nismo mogli nc sme- ! 11 pogreti odrevenelih rok in nog. Strašna zima, 30 do 40 stopinj mraza, j a mi smo bili lahko napravljeni, ne boljše ko poleti, nasa obleka jc bila že zelo raz- i padla, čevlji so bili raztrgani, bili smo brc* j gorkega perila in rokavic, in take so nas j neusmiljeno gonili s palicami in jermeni na i delo. Kdor jc bil bolan, je inoral dali svo- ! je čevlje drugemu, kakor tudi plašč, da ga i jo oblekel ta, ki ga ni imel. Vsled ostrega mraza, slabe hrane in nezdrave močvirske vode, katera jc bila j rudeča ko čaj, smo polagoma vsi oboleli, j , eden za drugim, z našo boleznijo je prišlo j tako daleč, da je bilo od 90 mož samo 10 j zdravih in sposobnih za delo. Razširil sc jc | med nami trebušni tifus. Zdravnika ni bilo j j v bližini nobenega, iz Petrograda se jc pri- j j peljal po enkrat na teden aH vsakih 14 dni j ter obiskoval po barakah in daial kake ; pa vsaj tudi škodovali nc. Kadar so bili vc- ! liW s-nežni zameti( pa sploh ni mogel pri- ; ti, da, Iudi o o ceh mcsec da ni bUo. i 24. deccmbra je bil eden najbolj mrzlih dni. Toplomer je kazal 40 stopinj pod ničlo. Strah in groza! Pa tudi ta dan nas niso pustili bratci v naših oguljenih capah v baraki, ampak izgnali so nas 10 mož šc na delo. drugi so bili žc vsi bolni. Rusi in begunci niso mogli v takih dneh mraza prestajati, ko so vendar bili na čudežne načine zaviti v kožuhe, a mi smo morali prestati ta mraz, ker smo bili sužnji! Zdržali smo tudi ta dan in prišli vsi premrznjeni v barako, kjer so sc nam polagoma otajali udje in odpadle od brk in brade ledene sveče. Nastopila je noč. Sveti božični večer. Ko smo se napili čaja in povžili nekoliko slabo pečenega kruha, kakršnega smo navadno imeli, smo sedli še zdravi tovariši skupaj in si pripovedovali razne dogodke iz minulega časa, odkar smo od doma, vzbujali razne spomine, kako smo vsako leto željno pričakovali teh veselih praznike, in, ko smo bili šc otroci, kako smo se radovali lepih jaslic, božičnega drevcsca itd. >0 blažena leta nedolžnih otrok, vi imate veselje brez težkih nadlog!«; — A kako je z nami letos? Kakor na smrt obsojeni, večinoma vsi bolni stokajo tovariši od slabosti, par nas jc šc zdravih, ki pa tudi v strahu pričakujemo, kedaj sc nas poloti bolezen. Zapuščeni smo v sredi gozda, kjer gospodarijo še divje zveri, t vlažni baraki, kjer nas nadleguje neljubi mrčes, za ležišče tfolc deske. — kot nai> pokojni prelat Janez Rozman, ki je dolgo vrsto let z vnemo deloval v društvu z mnogimi poučnimi predavanji skupno s prvim podpredsedniokm, sedanjim dekanom Matijem Mrak-om. Iz vsega početka je društvo marljivo delovalo, zbiralo okrog sebe mnogo članic in skrbelo za njih umsko in srčno izobrazbo. To društvo je bila njiva, na kateri je dr. Janez Ev. Krek tolikrat pral in sejal plodovite nauke, s svojo živo besedo, toplim prepričanjem in z resnično ljubeznijo do delavskega stanu. Ni čuda da je njegova beseda vžigala in ni samo donela, temveč prepriečvala in rodila pravo in gorečo vnemo za one vzvišene cilje, za katerimi hrepeni krščanski delavec. Niso bile blesteče besede, ki so vabile v društvo, temveč trdno prepričanje, da se tu kaže delavki prava pot, je bilo, ki je pripeljalo društvu vedno več članic. Društvo je postalo mnogim članicam pravi dom, kjer so iskale in našle daljne izobrazbe in razvedrila. Več članic šteje društvo, ki so od pričetka tega društva zvesto sodelovale skozi dolgo dobo 25 let. Vsa čast jim. Skozi petindvajset let je društvo delovalo, tudi vojska njegovega delovanja ni prekinila, bila je Krekova prosveta skoraj edino društvo, ki je tudi v vojnem času šlo svojo pot naprej. Danes po 25 letih šteje društvo nad 1500 članic in jc razdeljeno v 3 odseke: odsek za uradnice in trgovske nastavljenke, odsek za delavke in odsek za služkinje. Svojega dela društvo ni obešalo na veliki zvon, toliko bolj pridno pa je delovalo v svojem delokrogu. Društvu, ki bo 28. decembra praznovalo svoje slavje kličemo: Krekova prosveta, po, od svojega ustanovnika dr. Kreka, začrtani poti naprej! Spored proslave je sledeči'. 1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. 2. Ob pol 4. uri popoldne slavnostni govor in pete litanije v stolnici. 3. Po litanijah slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma. Zvečer ob 7. uri: Društveni večer v veliki dvorani Ljudskega doma. 1. Anton Medved: Vzori... Dramatični prizor. 2. Petje: * * * Na morje! Ženski zbor. Kimovec: Zaročenka. Ženski zbor. Moniuszko: Večerna pesem. Ženski zbor. 3. Ruta, dobra snaha. Igra v štirih dejanjih. 4. V novo življenje! Originalna igra v treh dejanjih. — Cene prostorom: I. sedež 6 K, II. sedež 5 K, III. sedež 4 K, balkon 4 K, galerija 3 K, stojišče 2 K. Branko Jeglič: Leto je minulo, kar smo vsi opojeni z zunanjimi dogodki pokopali našega, lahko rečemo, največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ta mož je odšel od nas, ko je narod otresal svoje stoletne verige raz izmozganih rok. Takrat smo bili vsi zamamljeni v žaru svobode in nismo tako zelo občutili te grozne izgube, ki nas je zadela. Zdaj šele vidimo, koga smo izgubili, zdaj šele vemo, da nam je usoda ugrabila moža, ki pomeni za nas celo dobo v literaturi. Spomnijamo se onih časov, ko so nastopili pri nas oni štirje ruski psevdonimi, ona četvorica, ki nam je naznanjala novo dobo, novo luč. Nastopil je naturalizem, ki pa je pri nas živel le malo časa. Posledica naturalizma je bila le, da so pisatelji natančneje opazovali samega sebe in svoje okolnosti. Ko srno imeli v rokah Župančičevo »Čašo opojnosti« in Cankarjevo »Erotiko«, se je rodil pri nas simbo- lizem. Kruta usoda je iztrgala iz naše srede najnadarnejšega Dragotina Ketteja in Josipa Murna- Cankar in Župančič sta šla dalje in vsa mladina ju je navdušeno spremljala. Po »Erotiki« se je Cankar posvetil prozi in jo spravil do viška. Na Dunaju, kjer je študiral tehniko, je spoznal gnilobo velikega mesta in buržoazije ia sam skusil trpljenje in bridkost dijaškega stradanja, krive poti in bedo bobema. Ta spoznanja so odtisnjena v njegovih spisih. Zaiskrilo se mu je mnogo elementov človeške duše (ljubezen, sovraštvo itd.), zato je ovrgel naturalizem, ki se mu je zdel brez idej, brez vsake večnosti, in le kos življenja. Vsem nevednim je pokazal pot v Kraje krasot, vsako leto je odpiral v svojih knjigah nove svetove . . . Začudeni smo jih brali, in srce nam je bilo polno občudovanj. Ko se je vrnil v domovino, je nadaljeval svoje veliko delo. Spoznal jc vse naše napake in očital nam jih je z brezobzirno besedo. Če ga niso poslušali, menil sc ni zanje, nadaljeval je svojo pot, zaupajoč v resnico. Premeril je »dolino šentflorjansko« in spoznal jo jc docela. Prišla je vojna in težki časi za našo zavedno inteligenco. Tudi Cankar je moral med drugimi »veleizdajalci« na ljubljanski grad. Iz te dobe nam je ostala krona vseh Cankarjevih del: »Podobe iz sanj«. In to je bila tudi njegova labudova pesem. Pred letom jc izginil iz široke ceste slovenskega slovstva, ki si je nismo mogli misliti brez njega, ki jo je polnil desetletja, in danes praznujemo že skozi dve prvo obletnico njegove smrti. Zdaj šele so prišla do popolne veljave vsa njegova dela, sedaj se izpolnjuje to, v kar je že on verjel. »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več kri-zantema siromaka, temveč bogastvo bogatega, že slutim zarjo tistega dne, sluti jo moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi!« »Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narčd pobral iz blata pohojeno ubogo kri-zantemo; očistil jo bo ler jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za spomin na grenko lepo preteklost. — Na enemu tistih tenkih belih lističev bo napisano moje ime,« (Ivan Cankar, »Bela krizantema«.) Cankarjevo ime je napisano na prvem mestu naše moderne literature, njegovo ime je zapisano v nepozabnost, in živelo bo, dokler bo živel njegov narod, ki ga je Ivan Cankar tako odkrito ljubil. Zopet se bližajo božični prazniki. Vsak človek jih z radostjo pričakuje in se potrudi, da jih kolikor bolj mogoče veselo praznuje v krogu svojih domačih. Tudi mi j slovenski vojni vjetniki v Italiji smo celo i leto z veseljem pričakovali teh veselih praznikov, ker smo trdno upali, da bomo vsaj do Božiča doma. Žalibog, tudi to upanje je šlo po vodi. Tu nas je na tisoče, ki prenašamo to žalostno življenje že tri, tudi štiri leta, v vednem uboštvu ip pomanjkanju, pod strogim nadzorstvom, brez ljube prostosti in oddaljeni od svojih domačih. Najbolj pa trga srce, kadar se bližajo kaki prazniki, katerih se človek živo spominja, kako jih je obhajal nekdaj doma. Tu nas je bilo dovolj, vseh mogočih narodov bivše avstro-ogrske monarhije, toda vsi so že srečno prišli pod krov domače jim hiše. Le naš slovenski narod je tako nesrečen in pozabljen, da se nikakor ne hujši hudodelci in razbojniki — ločeni od sveta, kakor ubogi gobavci na otoku Madagaskarju, Velikokrat se je pripetilo, da smo ležali v baraki vsi skupaj pomešani, mrtvi, bolni in zdravi. In ravno to noč nam je zopet en Hrvat umrl, Slovenec Tomaž Vrš-nik, doma iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, se je pa tudi poleg mene s smrtjo boril. Peljali so ga drugi dan v bolnišnico z mrtvim Hrvatom. Vršnik je pa tudi še isti dan umrl. Nekaterim se je zmešalo, da so bili kot pravi norci, kričali so in besneli, da jih ni bilo mogoče ukrotiti, dva sta pa ušla ter blodila po gozdu in zmrznila. Tak je bil naš sv. večer v Rusiji v letu 1915. Vsakdo si lahko predstavlja, v kako obupnem položaju smo bili. Na smrt bolni, pa ni bilo duhovnika, da bi nas bil potolažil s tolažili sv. vere, — ne zdravnika, da bi natn bil pomagal, s kakim zdravilom, ako je bilo še kaj pomagati, — ne dragih domačih, da bi nam iz ljubezni kaj postregli, ne nikogar. Živeli smo v prepričanju, da za nas ni nikake rešitve več, nego, da stoji pred nami le neizogibna smrt, katera je že rešila v tem kraju 20 odstotkov naših tovarišev nadaljnjega trpljenja. Stopil sem k okencu in žalostno, otožno gledal v krasno noč, mislil na ljubi domači kraj, na drago mamico, po kateri mi je neizrečeno koprnelo srce. Ali jo bom še kedaj videl? Bog vc, kako tudi ona misli na svojega sina v daljni Rusiji? Mesto nekdanjega slovesnega streljanja iz topičev, se je slišalo okrog nas vsled hudega mraza le pokanje dreves; mesto prijetnega božičnega zvonjenja se je čulo le šumenje pod snegom lomečih se vej. Iznad mogočnih je-loviii in brezovih dreves so na sinjem nebu blestele božje zvezdice in svetile v spomin na krasne nekdanje božične noči. — Luna v polnem sijaju je razsvetljevala gozd, posebno vitke visoke jelke s snegom pokrite, katere naj bi me spominjale na božično drevesce, obloženo z raznimi dobrimi in lepimi darovi. S svojim svetlim obrazom je sočutno pogledala skozi okno v to revno bivališče, kjer je ležalo okrog 70 bolnikov, pozorno je svetila, kakor bi jim prinašala pozdrave od svojcev iz daljne domovine rekoč: Tudi pri vaših dragih jaz svetim in vem, da ravno tako kako vi želijo slišati blažene besede »Mir na zemlji ljudem«, katerega narodi tako hrepeneče želijo. Bili smo prisiljeni iti moriti nedolžne ljudi v korist nekaterim mogotcem, kakor nekdaj Herodcževi vojaki, ko so morili nedolžne otroke, zato ker se je Herod bal za svoj sedež. Take in enake misli so mi rojile po glavi, ko sem stal pri okencu in gleda! v mesečno svetlo noč, dokler se nisem vlegcl utrujen na svoje ležišče poleg smrtno bolnega tovariša. mere rešit? te večne sužnosti. Med vojno se je trdilo, da so Jugoslovani najbolj pripravni za boj proti sovražniku in smemo reči, da smo bili mi Jugoslovani, ki smo tako dolgo vzdrževali bojno črto na Krasu. Bili smo vedno prvi pred sovražniki, med ved-nim bobnenjem topov. Sedaj, ko pa želimo vrnitve v ljubo nam domovino, smo zadnji. Minulo je že leto in dva meseca po premirju in mi ubogi Slovenci smo še vedno v istem položaju, kakor med vojno. Vseeno pa Siovenci še nismo izgubili poguma. Tu v S. Giovanniju nas je okrog 500 Jugoslovanov, ki se kratkočasimo z raznovrstnimi šalami in igrami, med katerimi se sliši veselo petje slovenskih fantov. Marsikatera narodna pesem zadoni v našem sicer žalostnem taboru. Pevski zbor vedno napreduje s petjem. — Upamo, da se prve mesece prihodnjega leta veselo povrnemo v ljubo domovino. Pošiljamo iskrene pozdrave in želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto vsem trdnim Slovencem in Slovenkam! Des. Goli Jakob, Ljubljana; des. Gogola Alojzij, Begunje, Gorenjsko; Anton: kaplar, Dežman Jakob; pešci: jatelj Joško, Št, Janž; Rubinik Mihael, Litija; Učakar Franc, Dol pri Ljubljani; Jev-nikar Ivan, Zatična; Preželj Jakob, Bled. — Vsi v R*parto, prig. di guerra, Castel-nuovo — S. Giovanni — Valdarno — Prov. Arezzo — Italija. Nastopni slovenski ujetniki v Nervesi, provinci Treviso v Italiji, žele vesel božič in novo leto svojim domačim in znancem: Butala Janez, Radenci; narednik Luka No-vakovič, Berek — Hrvatska; Zalar Franc, Begunje; Krainer Jožef, Kočevje; Košir Jernej, Poljane; Ranar Franc; brata Jernej in Jožef Novak, Mokronog; Zupančič Janez, Sodražica; Ozis Martin, Slivnica — Štajersko: Jeraj Franc, Vrhnika; Vezovnik Alojz, Št. Jurij — Štajersko; Delač Matija, Novasela; Bergant Ludvik, štab. narednik; Šuštar Jožef, Svibno; Zore Anton, Tre-belno; Mesojednik Franc, Mokronog; Kotnik Alojz, Lož; Zupan Jožef, Velesovo. Vesele božične praznike žele vsem nastopni slovenski ujetniki v Veroni, ki tožijo, cla bodo njihovi slabi: Ivan Gednov, Janez Škof, Anton Stelcer, ArLnak Franc, Kmetec Janez, Trtnik Leopold, Pezdirnik Alojzij, Malež Franc, Ilinčič Franc, Briški Jurij, Tomšič Alojz, Zorko Oton, Slovenski Orli-vojaki pri 37. pešpolku, telefonskem vodu, v Murski soboti pošiljamo prisrčne pozdrave in želimo vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto vsem Orlom in Orlicam kakor tudi vsem cenj. čitateljem »Slovenca«: Drago Pire, Ljubljana-Sv. Peter, Ivan Cerar, St. Vid nad Ljubljano; Ivan Centa, Vel Lašče; Anton Vrhovec, Dravljes Josip Markež, Jesenice; Franc Biček, Jesenice; Ivan Ra-zinger, Jesenice; Ivan Jensterle, Jasenice; Mihael JPikon, Jesenice; Anton Wilman, Koroška Bela; Franc Omers, Črnuče. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem fantom in slovenskim poštenim dekletom vojaki iz Koroške: Podnarednika: Petek Matija in Šiler Antorn kaplar: Dežman Jakob; pešci: Klančar Jožef, Podlogar Alojzij, Zabuko-vec Jožef, Jeršin Ivan, Pavlin Ivan, Srebr-njak Anton, Bertoncelj Ivan, Burja Ivan, Duhovnik Ivan, Narobe Ivan, BiŠčanič Martin, Sešina Franc, Kozamernik Valentin, Zupan Ivan, Blažič Anton, narednik Šmid Jakob in kaplar Novak Avgust. Primorski fantje pri 40, pp., 2. baona 3. čete obhajajoči oblctnico, odkar smo zapustili Ljubljano in odšli v koroške planine, voščimo vsem bratom in sestram iz primorske »obljubljene« dežele vesele božične praznike in srečno novo leto. Še vedno v upanju, da se srečamo zdravi in veseli v jugoslovanski Primorski, kličemo krepek: Bog živi! Enol. narednik Lojze Verdikon, Solkan; nared. Namar Avgust, Kanali nared. Vončina Andrej, Slap ob Idriji; nared. Boje Albin, Črni vrh nad Idrijo; podnar. Kemperle Ciril, Grahovo; peš, Zovadlov Andr., Štandrež; peš. Zorn Ivan, Prvačina; peš. Mohorič Ciril, Slavče v Brdih; enol. nared. Budol Stanko, Pod-gora. Iz planin slovenskega Korotana pošiljamo pozdrave vsem slovenskim fantom in dekletom in voščimo vesele praznike ter srečno novo leto telefonisti slov. kr. pp. 40. 3. četa II. baona: Knaflič Joško, Kastelic Lovro, Zorn Ivan, Jerman Anton, Blatnik Jan, Berčon Valentin, Vester Av-gust. Fantje iz zasedenega ozemlja na koroški fronti 40. pešpolka, 1. čete 2, baona, voščijo vsem goriškim beguncem najlepše božične praznike in 6rečno novo leto. — Upamo, da si v bodoče voščimo v naši solnčni Goriški. Jeranče Lojze, Gor. Bra-nica, Jeranče Gustelj, Gor. Branica; Mozetič Ivan, Gradišče; Birsa Polde, Rihen-berk; Kenda Peter, Podmelcc; Vouk Fra-njo, Kronberk; Ulekuž Ivan, Bovec; Bra-tuž Jože, Čepovan; Valič Franjo, Škrilje; Bavdaž Miha, Grgar; Marušič Edvard, Opaljc selo. Slovenski fantje pešpolka 40, 1. čete, 2. baona želijo vesele božifcne praznike in srečno novo leto vsem čitateljem in čitateljem našega lista »Slovenec«, vsem fantom in dekletom: Korošec Niko, Ljubljana; Rus Jožko, Dobrunje; Škoda Jakob, Javor; Režek Franjo, Cerklje pri Kranju; Marko Franjo, Cerklje; Brezar Jožko, Cerklje; Strmole Franjo, Zatičina; Grabnar Ivan Pluska, Št, Vid, Dol.; Ban Alojz, Vidovšče, Krško. Srčne pozdrave, vesele božične praz nike in srečno novo leto vsem fantom, dekletom in čitateljem »Slovenca« žele fantje kr. pl. pp. št. 40, 1. četa, 2. baon: nar. Grebene Ivan, Rakitnica (Ribnica); nar. Štimec Anton, Bosljiva Loka; podnar. Vončina Ignacij, Oselica; Orehek Anton, Brezovica; Žnidaršič Alojzij, Cirknica; kapi, Žabkar Franc, Raka (Krško); Rahne Julij, Brezovica; red. Sever AL, Šmartno; Mekl Al., Vel. Podlog, Krško; Podobnik Ivan, Oselica; Božič Fran, Nemška Gora; To-mažin Al., Straža; Debeljak Lov., Oselica; škof Iv., Suhor; Mušič Anton, Metlika; Jereb AL, Bučka; Preklet Fr., Kamnik; nar. Stare Ivan, Ig; kom. Jeglič Tone, Ljubljana; rač. nam. Šuštar Janko, Šmarca pri Kamniku. IMtlm^m LDU Belgrad, 23, decembra. Presbiro poroča uradno: Pariz, 22. decembra. Italijansko časopisje opisuje, da je govor Scialoja vzbudil v Italiji ne samo globoko razočaranje, nego pravo bojazen. V javnem mišljenju so 6e vzbudile iluzije, da Francoska in Angleška podpirata Titto-nijev predlog s pomočjo Zedinjenih držav in da zavzemajo tudi drugi zavezniki iste stališče, med tem ko dokazuje nota, ki je bila izročena Scialoji, da sta Francoska in Angleška na strani Zedinjenih držav in da svetujeta Italiji, naj nadaljuje diskuzijo o jadranskem in reškem vprašanju, kako bi se došlo do pomirljive rešitve, ki bi dala zadoščenje obema strankama in zagotovila varstvo interesov tako Italiji, kakor tudi naši kraljevini, »Epoca« piše: Zgodilo se je ono, kar smo predvidevali, da namreč zavezniki zavzemajo ameriško stališče, »Giornale d'Italia« se vprašuje, kar bi bilo v sedanjem času najbolje za Italijo, ali nadaljevati pogajanja z zavezniki, ki jo hočejo prijeti za vrat, ali pustiti reško vprašanje brez kake rešitve. »Popolo Romano« konstatira, da je bila izjava Scia-loje sprejeta brez navdušenja v italijanskem narodu, ki bo nezadovoljen, ako ne bodo italijanski in dalmatinski Italijani pod zaščito Italije. »Giornale d'Italia« piše na drugem mestu, da se je razočaranje italijanskega naroda povečalo z odkritjem, da se opušča popolna nevtralizacija dalmatinske obali in ostavlja kraljestvu SHS pomorske baze v Kotoru, Šibeniku in drugih mestih. Razočaranje, ki ga izražajo italijanski listi, vlada tudi v parlamentarnih krogih, ki očitajo vladi, da je dovedla stvar tako daleč, da se ne more predvideti, kaj bodo sklenile Francoska, Angleška in Zedinjene države v jadranskem vprašanju. Istotako zamerijo tudi vladi, da nima dovolj vpliva na velike sile, ki so ji pač dovolj znane. Ta položaj skušajo izrabiti socialisti, ki hočejo vreči vlado. Poslanec Modigliani je imel dolg govor, ki je bil naperjen proti Zedinjenim državam, Francoski in Angleški radi njihovega držanja napram imperialističnim italijanskim pretenzijam, in v katerem je kritikoval slabosti in nedelavnost zunanje politike, ki jo vodi sedanja vlada. Verjetno je, da je bila vlada v zelo neprijetnem položaju, ko je ta govornik tudi poveličeval internacionalo, o kateri je rekel, da je edina zmožna rešiti vsa vprašanja, ki so ostala nerešena po sklepu mirovne pogodbe. Istotako je priporočal ustanovitev buržoazijske republike v Italiji, o kateri je dejal, da je potrebna etapa, po kateri bi se došlo do zmage socialistične republike. Nitti je izkoristil to priliko, ter je posredoval in slavil koncem svojega govora vprašanje zaupanja. Na ta način je uspel, da je dobil glasove tudi onih skupin, ki hi glasovale drugače proti njemu. Vlada je dobila 242 glasov proti 216. Akoravno je ta večina zelo majhna, bi vendar zadoščala Nittiju, da se vzdrži na vladi in da se je more posluževati tudi v bodoče v boju proti socialistom. Samostojna srbska pravoslavna cerkev. LDU. Belgrad, 23. decembra. Pooblaščeni minister Panta Gavrilovič je odpotoval v Carigrad zaradi pogajanj glede odcepitve srbske pravoslavne cerkve od vazne-senske patriarhije. Dosedanja pogajanja so uspela ter sc je dosegel sporazum in zagotovila srbski pravoslavni cerkvi samo-stalna patriarhija. Za neodvisnost srbske pravoslavne cerkve mora naša država plačati 1V2 milijona frankov, in sicer pol milijona takoj, ostanek pa, ko bo izvoljen novi patriarh srbske pravoslavne cerkve. Ministrski svet. LDU Belgrar1, 23. dccembra. Ministf ski svet jc na včerajšnji seji sklepal o predlogu ministra za prehrano Bukšega glede sodelovanja države pri akciji ra zni- , žanje cen blaga in živil. Vprašanje še ni j rešeno in sc bo o njem še razpravljalo, ko t;c vrnejo v Belgrad vsi ministri. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se sprejme posojilo 25 milijonov dolarjev, ki ga je ponudila Amerika. konferenca gimnazijskih ravnateljev. LDU Belgrad, 23. decembra. Načelnik oddelka za srednješolski pouk v ministrstvu za prosveto je pozval ravnatelje ijimnazij na konferenco radi razgovora o preureditvi srednjih šol. Nove direkcije. LDU Belgrad, 23. dec. V svrho pospe-šenja in razširjenja javnih del po vsej državi je odločeno, da se osnujejo za posamezne pokrajine direkcije, ki bodo podrejene direktno ministrstvu za javna dela. Te direkcije za javna dela se bodo osnovale v Zagrebu, Ljubljani, Dubrovniku, Novem Sadu, Sarajevu, Belgradu, Kru-jevcu in Skoplju. t - Kolkovanje ▼ BaranijL ' LDU Belgrad, 23. dec. Včeraj se je pričelo kolkovanje v BaranijL Povišanje naročnine belgrajskim listom. LDU Belgrad, 23. decembra, Vsled vedno večjih stroškov pri izdajanju listov bodo belgrajski lastniki povišali s 1, januarjem naročnino, Belgrajska borza. 1 LDU Belgrad, 23. dec. V soboto se je pričelo notiranje češkoslovaške in avstrijske krone na belgrajski borzi. Včeraj j® bil kurz avstrijske krone 22 dinarjev, kurz jugoslovanske krone je beležen 26.10 dinarjev za 100 kron. To znači, da se za 100 dinarjev ne more dobiti več kot 384 kron, med tem, ko se je še pred kratkim dobilo 410 kron. Razna poročila. Jadransko vprašanje na mednarodni konierencL LDU London, 23. decembra. (DunKU) Bonar Law je odgovoril na interpelacijo v zbornici, da se bosta obravnavali na prihodnji mednarodni konferenci v Parizu glavni vprašanji, namreč jadranski problem in mirovna pogodba s Turčijo. Nova orientacija entente napram RusijL LDU Praga, 23. dec. (ČTU). Na skupščini časnikarjev ie izjavil minister za zunanje stvari dr. Beneš, da je položaj v Avstriji resnično slab. Čehoslovaki pa morejo .i&mo pomagati, ako jim bodo stali na strani zavezniki. V ta namen se mora predvsem odstraniti pomanjkanje vagonov. Vse vesti, po katerih so dospela pogajanja z dr. Rennerjem do gotovib dogovorov, ne odgovarjajo resnici. Do tega bo došlo, ko pride dr. Renner v Prago. Nadalje je izjavil tir. Beneš glede nove orientacije entente napram Rusiji: Gospodarski odnošaji silijo Evropo, da se ne more dalje odrekati ruskim produktom, vsled česar je bilo po daljših pogajanjih sklenjeno priznati sedanje razmere v Rusiji in izvesti mir med ruskimi strankami pod pogojem, da sc boljševiški režim orientira na desno. Ljeninov vpliv pada, LDU Berlin, 23, dec. (ČTU), Ruski listi poročajo, da je bila 20. decembra nova volitev izvršilnega odbora na kongresu združenih aovjetov v Moskvi, pri kateri je bil isv oljen Kalinin za predsednika, Ljenin pa Z2. drugega predsednika. S tem je moč Lje-tiuia v Rusiji dejansko oslabljena. Mirovni posvet in Nemčija. LDU. Pariz, 23. decembra. (DKU.) ■Atence Havas poroča: Glavni tajnik mirovne konference Dutasta jc izročil danes dopoldne v zunanjem ministrstvu šefu nemške mirovne delegacije Lersnerju odgovor aliirancev na nemško noto z dne 15. decembra, čigar besedilo je bilo izstavljeno v ponedeljek od šefa aliiranih delegacij. Pri izročitvi tega odgovora je podal tudi navodila vrhovnega sveta v nstmenem komentarju, Lersner je odgovoril Dutasti, da mora zaradi notranjih težkoč in važno-bii dokumenta povprašati svojo vlado za navodila. Zaradi tega je izjavil, da bo v četrtek zvečer v svrho sporazuma z aliiranci odpotoval ter pustil v Parizu zastopnike nemške delegacije. Povdarjal jc, da tc njegovo odpotovanje nikakor ne sme smatrati kot prekinjenje pogajanja. Agen-cs Havas pristavlja, da je Dutasla pri svoji i:; javi Lersnerju povdarjal, da razumevajo iliiranci gospodarske težkoče in da gojc željo, odpomoči jim. Glavni tajnik mirovne konference je nadalje opozoril šefa nemške mirovne delegacije, da se bodo v primeru izkaza dovršene ocenitve gradiva, ki se sedaj nahaja v lasti Nemčije in na katerega te nanašajo zahteve aliirancev, primerno znižale te zahteve. — Pripomba wolfovega urada: Uradnega poročila še ni. • Mažari grozč Čehom. LDU. Praga, 23. decembra. (ČTU.) 'Temps« poroča iz Bukarešta, da prihaja- jo na Čehošlovaško, kakor tudi v Rumunijo vznemirjajoče vesti o mažarskih vojnih namenih. Liga za integriteto Mažarskc deluje zelo energično zlasti za odpoklic ru-munskih čet. V Budimpešti plakatirajo tendenčne manifeste s pozivom k povračilu. Nova pangermanska stranka. LDU Gradec, 23. dec. (ČTU). Tukaj sc je ustanovila nova nemška svobodomiselna stranka za Štajersko, pod imenom velenemške ljudske stranke. Program nove stranke je priklopitev k Nemčiji, kantonalni sistem, boj proti židovskemu vplivu in izenačenje razrednih nasprotstev. Pod tozadevnim oklicem stranke je med drugim podpisan tudi dr. Wuttc. Železniška nesreča. LDU Pariz, 23. decembra. (DunKU.) Ekspresni vlak Lille—Pariz je v Douaiju trčil s tovornim vlakom. Dosedaj štejejo 12 mrtvih in 23 ranjenih. Politične novice. -f Meje med Grčijo in Jugoslavijo. Na vprašanje nekega poslanca v grški zbornici, ali je Grška zahtevala na mirovni konferenci Strumico, in zakaj je bila strumiška dolina prisojena Srbiji, četudi ne živi tam niti en Srb, je odgovoril Venizelos: V smislu pogodbe med Grčijo in Srbijo 1, 1913 je pripadla Strumica Srbiji. Leta 1915, ko je Bolgarija mobilizirala, sem se obrnil na g, Pašiča z vprašanjem, ali bi bila Srbija, če se vse njene aspiracije izpolnijo, pripravljena, spremeniti pogodbo \z leta 1913. G. Pašič je odgovoril, da bi Srbija bila pripravljena na to žrtev, če Grška ne pozabi na svoje obveznosti. Žalibog smo takrat pustil' Srbijo brez pomoči in smo dopustili, da so Bolgari porazili srbsko vojsko. Noben trenutek nismo mgli več misliti na to, da bi zahtevali od Srbije Dojran in Strumico. Na vse zahteve sem odgovoril, da ne smemo zahtevati Strumice, ker spada pod srbsko interesno območje. Venizelos je nadalje izvajal, da so zahtevali Strumico Srbi tako kot Bolgari, on je pa na mirovni konferenci vedno podpiral srbske zahteve. Prepričan je, da je nemogoče, da bi kak grški poslanec obžaloval, da je Strumica, — ko Grčiji ni mogla pripasti — bila prisojena Srbiji. Obenem je Venizelos povdaril, da Grki zunaj državnih mej ne smejo in nc morejo računati na to, da bo Grška vlada v bodočnosti vodila osvojevalno politiko na severnih državnih mejah. + »Times« o jadranskem vprašanja »Times« objavlja daljši dopis, ki mu ga je poslal eden izmed njegovih dopisnikov v Jugoslaviji. V njem razlaga način, kako iziti iz sedanje jadranske krize. Predlaga, da Trst postani svobodna luka pod protekto-ratom Italije; v pogodbi bi se jamčilo Trstu, da bo imel ravnotako razvit promet kot pred vojno. Trst bi ostal, kar je bil pod avstrijsko vlado, t j, prometno središče za blago ,s katerim se oskrbuje 30 milijonov ljudi. Reka, ki je bila prej izvozna luka za Hrvatsko in Ogrsko, bi ohranila svoje prejšnje stališče in bi oskrbovala povečano Jugoslavijo in Mažarsko. Ako bi bil Trst z mirovno pogodbo gospodarsko zavarovan in bi na ta način mogel zadovoliiti potrebe svojega velikega zaledja, potem bi reško vprašanje bilo rešeno, in odpadel bi vsak razlog za bodoče spore. Potem bi se reško vprašanje rešilo na isti način kot tržaško, pod prirodnim protektoratom Jugoslavije. -f- Francoz za Jugoslovane. Znani francoski publicist dr. Arthur Chervine je objavil v »Revue Jougoslave« članek pod naslovom »Salomonova razsodba«, v katerem razkriva italijanski imperializem ter brani pravice Jugslovanov na Reko. -f- Dr. Kramer o valuti. Ljubljanski dopisni urad je sicer državna ustanova, vendar obenem tudi v pokorni službi liberalne stranke, kar razvidimo iz naslednjega poročila, ki je prinaša o posvetovanjih v liberalni stranki: »Povodom navzočnosti trgov, ministra dr. Albert Kra-merja se je vršil danes pod predsedstvom podpredsednika Demokratske zajednice poslanca Adolfa Ribnikarja sestanek poslancev JDS, na katerem je g. minister podal poročilo o valutnem projektu, ki sc sedaj nahaja v razpravi ministrskega sveta. Ta projekt gre za tem, da se vrši zamena sedanje krone in sedanjega srbskega dinarja za nove novčanice, ki bi bile označene istočasno kot tlinar in krona, in sicer na ta način, da dobijo tako posestniki kron, kakor posestniki dinarja isto nomina'no vrednost. Pri zamenjavi se bodo vračunale tudi o priliki markiranja kron izdane priznanice. Novo novčanico prevzame posebna emisijska banka, v katero se pretvori sedanja Srbska Narodna banka s tem, da sc kot enakopravni ude-lcžniki pritegnejo gospodarski krogi iz vse kraljevine. Pri Statutu nove banke bi sc vpoštevalc vse glavne zahteve, ki so bile izražene svoj čas, ko je bil tozadevni nro-jekt predložen Narodnemu prcdslvaništvu. Nova novaOnica bi bila torej po sedanjem projektu bančna novčanica, iumlirnna ne lc s sedartiu zlato in valutno pudlogo Srb- ske Narodne banke in z bodočimi vložki novih akcionarjev, temveč tudi z ogromnimi zakladi državnih gozdov in rudnikov, ki predstavljajo milijarde vrednosti. V dis-kuziji, ki je sledila poročilu ministra dr. Kramerja, se jc priznalo, da bi projekt dr. Vcljkoviča, kakor ga je obrazložil dr. Kramer, mogel biti osnova za ozdravljenje naše valute in za izboljšanje krone, vendar le, ako bi se ustvarili izvestni pogoji, ki so jih smatrali poslanci v gospo-darskopolitičnem oziru za neobhodno potrebne. Na sestanku je bilo sklenjeno po-zvuti za. 2. januar v Ljubljano širšo konferenco JDS, ki naj zavzame k načrtu ministra Vcljkoviča končno svoje stališče. Na to konferenco se povabijo tudi somišljeniki iz Hrvatske in Srbije.« G. Kramer jc zelo nejasen. Nova nov-čanica bo torej prišla, ki bo istočasno označena kot dinar in krona. Recimo, na eni strani bo tiskana krona, na drugi dinar. Zamena krone se izvrši na ta način, cla dobijo posestniki kron isto n o m i n a 1-n o(!) vrednost kot posestniki dinarja. To se pravi, da sc bolj jasno izrazimo: Krona se bo zamenjala n. t>r. 5 K za en dinar. Novčanice bodo imele ca eni strani zapisano 5 K, na drugi strani 1 dinar; posestniki kron v imenovanju kron nc bodo nič izgubili, pač pa v vrednosti! To je stara liberalna metoda, da se zapelje, če le mogoče, nepoučeno maso ra krivo mnenje. Liberalna siranka jo vzela na znanje, kako se hoče na grd način naše ljudstvo oškodovati za svoj denar, Biležimo! Kramer pravi nadalje, da se bodo pri uposta-vitvi Narodne banke upoštevale vse glavne zahteve, ki so bile svoj čas v odseku Narodnega predstavništva izražena. Iz tega, da se hoče torej tudi valutno vprašanje rešiti brez parlamenta na absolutistični način! Kako ljudstvo pride do tega, da se mu zapirajo usta in o njegovih najvažnejših zadevah odločuje le par ministrov. -f Razlika med oktroaji. V demokratskih listih čitamo zadnje dni zagovore, da se uvaja z oktroajem nov volilni red za Narodno predstavništvo. Ti zagovori se glasijo: *Saj je res, da se izvaja zopet ok-troa, toda ali ni bil oktroa tudi sestava, današnjega narodnega predstavništva!« Le polagoma! Prvi oktroa se je izvedel v sporazumu z vsemi jugorlovanskimi strankami in z regentom, drugi oktroa pa izvršuje vlada, sestoječa samo od dveh strank, koji nimati niti v ljudstvu niti v parlamentu j večine, V tem leži bistvena razlika! -f- Zakaj se izvaža v Italijo? G g. Pre-peluh in dr. Frfolja sta tekoči teden iz Jugoslavije preko Logatca v Trst, kakor sc nam pravi, na račun Vojne zveze izvozila: 16 vagonov prešičev ,več vagonov volov in fižola ter 1 vagon kož. Mi vprašamo, kako kompenzacijo se je dobilo zalo in kdo razpolaga ž njo? Nerazumljivo nam je pa na vsak način, kako se morajo izvažati kože. Mi trpimo na pomanjkanju obutve, socialisti pa nam izvažajo kože in še to v — Italijo! Treba bo tudi nadzorovati naš izvoz lesa v Italijo in se vprašati, zakaj vlada za kompenzacijo ne preskrbi manu-fakturnega blaga za obleko! -f- Jako lepo! Le naprej! Naše žito izvažajo v Avstrijo, v Češko in na tiho, da mi tega niti ne vemo, tudi v Grško, Sedaj pa se uradno poroča iz Belgrada še tole: Tukajšnje francosko poslaništvo poroča našemu zunanjemu ministrstvu, da namerava francoska vlada kupiti pri nas 50.000 ton žita, 100.000 ton koruze in 10.000 ovsa letošnje žetve. Z odpremo se ima začeti najkasneje marca oziroma aprila 1920. Pri nas je beda, tisoči stradajo, — vlada pa izvaža. -f Zagrebški komunisti. Na Hrvaškem je desničarska struja socialne demokracije, ki ji načeluje Korač, zgubila vsa tla med delavstvom. Strokovnih organizacij so se polastili komunisti, ki imajo v Zagrebu, Osjeku, Varaždinu in po industrijskih centrih močne postojanke. Priznati je treba, da imajo v vodstvu par inteligentnih glav, a množice ,ki gredo za njimi so nezavedne in niso prodrle v bistvo svojega programa. Na zborovanju dne 21, t. m., ki so ga imeli v Zagrebu, so sklenili, udeležiti se samostojno občinskih volitev. Tako ostanejo so-cialnopatriotični voditelji osamljeni, -j- Veseli socialpatriotski bratci. So-ciaipatrioljc so začeli v Ljubljani kljub pomanjkanju hrane in stanovanj uganjati vesele burke. Zadnjo nedeljo so priredili v Ljubljani za svoje ovčice shod, na katerem so jih, kakor razvidno iz obširnega poročila v : Napreju t cd srede, neusmiljeno vlekli za nos. Glavni govornik je ostro šibal vse napake, ki jih delajo sedaj z drugimi ministri vred tudi voditelji socialpatriotičnih jagnjet, ki jih torej uganja lastna stranka. Občinstvo je ploskalo, namesto da bi govornika nagnalo in sklenilo poklicati svoje ministre na odgovor. Korač je sedel v ministrstvu, ko sc je sklenila svobodna trgovina, a nedeljski govorniki so jim to zamolčali. Liberalne stranke so opora kapitalističnega sistema, a socialoatriofjc podpirajo njih vlado, r » jc udeležujejo in Kristan jc javno povedal, da so tem strankam najbolj sovodne. t> k:iko opravičenostjo torej zalitcvuio tovorniki odstranitev kapita- lističnega sistema! Najlepše pa je, kako so ti govorniki potegnili svoje poslušalce zaradi občinskega volilnega reda. Znano je, da je vlada Pribičcvič-Krislan-Bugšeg-Ko-rač pravkar vpeljala na Hrvatskem občinski volilni red z nazadnjaškimi določili, da se volitve vršijo ne tajno, ampak ustno, in da so delavske in kmečke žene od volilnega prava izključene. Socialpatriotski govornik z nedelje pa je široko odprl usta in zahteval demokratični volilni red za vse državljane obeh spolov, in tako je šlo naprej v neodkritosrčnosti in zamolčevanjul Backi ro mirno prenašali glumaške skoke svojih govornikov. Quosque tandem? Kako dclgo še? -f Dvojno Narodno predstavništvo. Demokratski listi z vso resnostjo trdijo, da bodo sedanji samodržci v Belgradu oktro-irali nov volilrri red in da sc bo po njem volilo zopet začasno Narodno predstavništvo, nc pa Ustavotvorna skupščina. Potemtakem bomo imeli kmalu dvojno Narodno predrtavništvo: sedanje, ki se po dogovoru vseh strank in slovesni besedi regentovi nc .nore razpustiti do Ustavo-tvorne skupščine in novo Narodno predstavništvo, oktroirano nam po demokratsko socialistični zajednici. Iz vseh teh zaplet-1 jajc v, ki sc nam obetajo in ogrožajo notranji mir, je samo en izhod. Predložite sedanjemu Narodnemu predstavništvu načrt volilnega reda, potem pa takoj na volitve za Ustavotvorno skupščino, katera zaradi notranjega miru predvsem potrebujemo^ Videant consules! -j- Svobodne roke. Naši demokratski modrijani so za dne 2. januarja pozvali svoje somišljenike v Ljubljano, da »rešujejo« valutno vprašanje. Uradno pa se nam danes poroča iz Belgrada: Na zadnji seji ministrskega sveta jc vlada finančnemu ministru pustila svobodne roke za rešitev valutnega vprašanja. Finančni minister ostaja tudi nadalje pri svojem prvotnem stališču, da se krona mora zamenjati lc z dinarskimi novčanicami emisijske banke, in sicer 4 krone za en dinar. V finančnem ministrstvu se živahno dela na to, da se zamena izvede že v januarju. Dosedaj so pripeljali v Belgrad eno in pol milijarde bankovccv. Včeraj je radi tega odpotoval v Pariz dr. Jovanovič, načelnik proračunskega oddelka državnega računovodstva, da prepelje te bankovce v Belgrad. — Čudna vlada! V tako važnem vprašanju kakor je valutno pušča vlada samo enemu človeku svobodne roke! Posvetovanje naših demokratov je le igrača, metanje peska v oči pristašem! -f- »Samostojna« poštenost. Čudno bi bilo> če bi sc listič »Samostojnih« ne spomnil tudi bivšega deželnega predsednika dr. Brejca, ko vendar samo od tega živi, da drugim podtika, kar njegovi lastni politični voditelji delajo. Ker mu nc vc kaj resničnega očitali, seže urno pod pazduho in brez obotavljcnja privleče na dan priprosto — izmišljotino, dolžeč bivšega predsednika, da jc »nekega dne« »neki kmečki de-putaciji«, ki mu je prišla tožit radi draginje itd., »nekako« tako »namignil«, da naj nikari ne kupujejo, ako so jim razne potrebščine predrage. Razumemo, da jc ^Kmetijski list« kot priganjač in pomočnik stranke liberalnih kapitalistov, verižnikov in izvoznikov vedno v veliki zadregi in stiski in da je nepošteno politično družbo težko branili s poštenimi sredstvi, toda če si že kaj izmisli, bi bilo v njegovem lastnem interesu, da si izmisli tako, da bi bilo vsaj malo — verjetno. -f- Posnetek naših zahtev. Samostojna siranka liberalnih kmetov jc na svojem veselem shodu v Ljubljani kopirala sklepe naše Jugoslovanske Kmetske zveze ter jih predložila dr. Žerjavu, ki je sklical sejo uradništva iz poverjeništva za kmetijstvo, da skupno z odposlanci liberalnih kmetov razpravljajo o njih. Kakor izvemo, so jih liberalni odposlanci strašno slabo branili, večina jih spoh ni znala povedati besede, kar je naredilo splošen slab utis. Glasilo liberalnih kmetov nima torej prav nobenega povoda, da se ponaša s temi resolucijami. -f Občinske volitve, »Pravda« poroča: kot izvemo, jc končno odločeno, da se v celi zemlji vršijo občinske volitve koncem januarja 1920. -f Nezadovoljstvo uradništva. Maribor, 22, decembra. Vlada dr. Brejca je dovolila uradniški menzi mesečno podporo in razen tega so ji bila prepuščena zaplenjena živila. Vlada dr. Žerjava pa prodaja zaplenjena živila na dražbi in je obenem odvzela menzi vsako podporo z izjavo, da za take izdatke nima kritja. Radi tega vlada med uradnišlvom veliko ogorčenje. -J- špilje — podoba naše vlade. Če sc pripelješ iz Nemške Avstrije v Špilje, si svoje domovine za hip žalosten. Od carinskih in varnostnih organov bi pričakovali vsaj malo več uljudnosti in hitrejšega poslovanja. Vlak puste dve uri stati brez revizije — tudi to se zgodi, nato pa pride ura trpljenja. Ali bi pri tem štabu uradništva nc bilo mogočo drugače? Seveda naša vlada nc čuti menda za to potrebe, da bi pridobili naši državi na zunaj ugled. Seveda čifuti iz Hrvatske pridno tihotap- Ijajo čez mejo iz Dunaja v Zagreb nekole-kovan denar, da ga doma žigosajo. Ni čuda, da se prvi dan kolekovanja žc dobe na Dunaju pri devigni centrali k o 1 e k o -v a ni jugoslovanski bankovci, ni čuda cla obstoja v Arnožu prava borza z jugoslovanskimi živili! Stanovanjska beda je svetoven pojav, ki ga je povzročila vojna. V Ljubljani je zavzela že ogromne oblike, še bolj pa trpita pod njo Zagreb in Belgrad. Pomanjkanje stanovanj rodi toliko škode na moralnem in telesnem zdravju prcbivalst\ d; da moramo poskušati, da jo vsaj zmanjšamo, če že ne odpravimo. Če bomo čakali, da zginejo same po sebi »vojne razmere« iu z njimi tudi stanovanjska beda, bomo prevarani. Nasprotno, mislim, da v Sloveniji, ki se polagoma, a nevzdržno industrializira, še nikdar ni obstojala tako močna tendenca, preseliti se z dežele v mesta, kakor obstoja danes. Stanovanjska beda je dedščina po Avstriji, ki ni mogla rešiti tega vprašanja in ni v naših deželah niti pokazala volje za to. Ima jo tudi Srbija s svojimi pogorišči in razvalinami. In vendar je potrebno tu nekaj storiti. Skrbeti moramo, da bo vsaj v par letih bolje. Delo stanovanjskega urada bi bilo plodno le tedai, če bi imel stanovanjski urad natančen stanovanjski kataster in kataster stanovalcev, če bi morale stranke in hišni posestniki pod strogo kaznijo naznaniti vsako izpremembo v stanovanjskem stanju in če bi druga stranka mogla zasesti stanovanje le s privoljenjem stanovanjskega urada. Pri tem bi odločala potreba, število družine itd. Danes imamo pri nas čuden sistem: Stanovanjski urad nakaže stanovanje onemu, ki ga prvi najde in javi; urad sam pa nc ve, kaka stanovanja so prosta. In ravno to bi moralo tvoriti temelj njegovemu delu. Samo z razdelitvijo žc obstoječih stanovanj, z rekvizicijami in stavbo barak ne bomo dosegli vsega. Mestno prebivalstvo stalno raste in bo še rastlo. Misliti moramo na zidavo novih stanovanj. Zasebni kapital si v sedanji finančni krizi ne bo upal začeti tega dela, ker ni niti siguren, ali bi mogel z najemnino amortizirati vloženi denar. Tri sile so, ki bodo morale tu poprijeti: Država, občina in samopomoč organiziranih poedincev. Glavno bo in mora biti samopomoč. Stavbene zadruge, ki smo jih pred vojno žc imeli, bo treba poživiti in ustanavljati po potrebi nove. Jasno je pa, da si povprečen zemljan ne bo mogel s postopnim odplačevanjem kupiti hiše. Zadrugi bo morala država priskočiti na pomoč s podporo in cenim kreditom. Občina pa, ki ima sama velik interes, da se končnoveljavno uredi to vprašanje, bi prevzela obveznost, zadrugam preskrbeti stavbišča — tudi potoni ekspropriacije. Država in občina bi sodelovale kot nadzorovalna organa v upravi zadruge, da se izključi vsako možnost zlorabe in pristranosti. Komunalna politika v Nemčiji je že davno razumela to svojo nalogo in jo po-voljno rešila. Tudi pri nas naj bi ne pozabili resnih besed, ki jih je zapisal slavni von Liszt: Razumna stanovanjska reforma je več vredna kot cel ducat novih kazenskih paragrafov! — Srečen in blagoslovljen Božič vsem naročnikom, sotrudnikom in prijateljem našega lista želi uredništvo in upravništvo. «— Za vojne ujetnike: Spisu »Božični večer 1. 1915. v ruskem ujetništvu«, ki ga prinašamo za »Listek«, je bil priložen tale oklic, ki ga priobčujemo: Predragi rodoljubi! Novo leto jc tu, darujmo za tc nesrečne žrtve, ki še zdihujejo pod tujim jarmom sramotnega suženjstva, kak novoletni dar, usmilimo se najpotrebnejših med potrebnimi. Prosim in rotim vas, dragi soto-variSi-ujelniki, ki ste sc zdravi in srečno vrnili v tolikanj zaželjeno domovino in živite sedaj v udobnosti, spomnite se na tovariše, ki še ječijo v revščini, pomanjkanju in trpljenju, kakor ste živeli vi. — Predvsem se pa obračani z milo prošnjo na vas, vojne dobavitelje, trgovcc in rokodelce, ako imate še iskrico usmiljenja v svojem srcu do bližnjega, darujte nekaj od svojega premoženja, katero se vam je množilo med tem, ko so se vaše »bratje« mučili po svetu. Spomnite se, da bi vi brez vojne ne dosegli takega blagostanja, v katerem sedaj živite, zalo pa pomagajte tem, ki so vam do tega pripomogli! Dborohotni darovalci naj blagovolijo darove pošiljali na »Slovenski rdeči križ v Ljubljani«.. Naj nc bo družine, posebno imovitejše ne, da bi v teh,praznikih ne padla z njene mize drobtinica daru v tolažbo in pomoč vojnim ujetnikom! — DijaJki transport na Dunaj. Onim g^č. koleginjam in gg. kolegom, ki so sc ra Dunaju prglarili za povralek dne 2. ja-nuara, sporočam, da odhaja transport iz Ljubljana v petek dne 2. ianuaria ob 14 uri 15 minut {vlak št. 32 a). Potne liste preskrbi »Ferijalni Savez«, tov. Zupajnčič, Žabjek od 7. do 30 decembra vsak dan od 10 .do 12. ure. Kdor želi znižano vožnjo, naj vloži prošnjo z ubožnim spričevalom na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubliani. Nakaznice za znižanje vožnje bom jaz za vse pri ravnateljstvu prevzel in jih razdelil na kolodvoru pred odhodom. — Lob6 Ludvig, cand. iur., Krojaška ulica štev. 6. — Društvo jugoslovanskih dobrovolj-cev za Slovenijo v Ljubljani poživlja svoje člane, ki so potrebni podpore, da nemudoma vpošljejo prošnje za čevlje in kocc na tajništvo društva. — Naročnikom na sobotno izdajo pošiljamo današnjo številko, ker v soboto po prazniku »Slovenec« ne more iziti. — Obenem prejmo ti naročniki položni-c o za plačilo naročnine. Za leto 1920 velja sobotna izdaja za Jugoslavijo 20 kron. — Oglase sa novoletno številko, posebno Novoletna voščila, moremo sprejemati lc do torka zjutraj. Nujne oglase osmrtnico itd., pa moremo sprejemati šc do srede opoldne. — »Bogoljub« bo stal v novem letu 6 kron 50 vinarjev — najnižja cena, ki jo je bilo mogoče pri teh razmerah nastaviti. To v vednost propagatorjem, ki naj z ozirom na to razmeroma nizko ceno tem pridneje zanjga delajo, — Iz Prekmurja. Vaš dopis iz Prekmurja, da je mesto guvernerja odveč, je bila jako umestna.. Tukaj zadostuje samo delavni glavar; treba je dobrih okrajnih zastopnikov, ki bodo skrbeli za cestno, avtomobilno, pozneje za železniško zvezo iz Monoštra v Prekmursko Soboto in od ondi čez Dravo v Ljutomer in Središče. Skrbeti bodo morali za primerne ccne, urediti trgovino, zapreti verižnike in mejo, med uradniki pa nastaviti može, ki se sami oglase in bodo z veseljem pri nas služili, ker Prekmurje ni »Straipo-sten«, ker je v marsičem boljše od drugih krajev. Uradnike pa treba takoj: v prvi vrsti politične, dobre gerente in župane; urediti treba kataster, ker brez njega ne morejo delati finančni uradi in uvesti vestne in vešče sodnike. Brez katastra tudi davkov ne bo in teh je državi nujno treba! Torej v prvi vrsti pisarne z uslužbenci, pred vsem tako uradništvo, ki te Icrajc že kolikorteliko pozna, torej od Drave in Mure. Najbolj pa je treba, da se vodilni krogi v Ljubljani sami prav pouče in nc streljajo talcih kozlov. — Istrski poslanec dr. Širne Kurelič, župan pazinski, se je 18. t. m. vrnil iz italijanskega ujetništva na svoj dom. Razen njega so se vrnili iz Sardinije in Pize še drugi istrski interniranci: sodnik Stanko Rodič, učitelj Ante Ladavac, stražmojster Jovanovič i. dr. — Proti zlorabi tiska potom reklame. V času, ko se vtika zakonodaja v najintimnejše razmere posameznika, ko spada pod kazenski zakonik vsaka težja kršitev dobrega tona in se zanima oblast celo za politično mišljenje državljanov — doživljamo dan na dan, da razni špekulanti, dobičkarji in patentirani lopovi potom oglasov zlorabljajo tisk javno in neovirano v svoje večkrat naravnost zločinske namene. Tako vemo, da se v največji meri poslužujejo tiska trgovci s človeškim mesom in razni lahkoživci obojega spola — v obliki ženitnih ponudb, ponudb za sklepanje znanja, ponudb služb in podobnega; v oglasnem delu listov se priporočajo sredstva proti materinstvu — torej za čine, ki so tudi po današnjih zakonskih določbah kaz-njivi kot hudodelstva; tu se priporočajo »umetnine« v besedi in sliki, ki sc morajo — ali bi se vsaj morale skrivati pred »očesom postave«. Potem pridejo razne zakotne pisarne, ki na sumljiv način ponujajo svoja posredovanje za posojila in dnige nepoštene kupčije. Končno najdemo oglase, ki ponujajo nerazumnemu ljudstvu cele zbirke predmetov za neko gotovo svoto, kar vselej vse skupaj ni vredno vinarja in je denar vselej naravnost proč vržen. Vse to so stvari, ki so v več ali manj tesni zvezi s kriminalom in spadajo naravnost pod kazenski zakon. Razen tega temnega dela oglasov pa najdemo tam tudi druge vrste reklamo, ki si upa s celim imenom na dan in se vozi v lopi kočiji... To kočijo srečaš povsod — po vseh listih in koledarjih, po vseh voglih. Ponuja čudovita zdravilna in olepševalna, rcdilna in krmilna sredstva. V mnogih slučajih so ta sredstva popolnoma za nič, večkrat naravnost škodljiva. Tudi tu gre torej koncem koncev za pravo goljufijo. Vse to sc godi v polni dnevni luči, pred očmi cele javnosti. Kako jc to mogoče, kaj delajo oblasti? Temu škandalu je treba napraviti konec, tisk se nc sme več zlorabljati v zločinske ali vsaj nepoštene namene posameznikov na škodo splošnosti. Predvsem sc morajo uprave listov tu postavili na višje stališče in odklanjati vsaj vse oglase, ki gredo očividno za nepoštenimi cilji. Glavna naloga pa. _ pripade policijskim oblastem, ki naj skrbno prebirajo oglasni del v listih in v vsakem dvomljivem slučaju uvedejo poizvedbe, Trgovsko-obrtne zbornico pa nr.' '<.'. skrbele, da bi se nepoštena trgov': šopirila na račun poštene samo zato, ker je ona drzna in ima sredstva za reklamo. Potov, da se to prepreči, gotovo ne manjka in jih ne bo težko najti. Doli s korupcijo tudi v reklamil — Prijava oficirjev. Komandi mesta Ljubljana naj čimprej javijo svoje naslove, oziroma sc osebno javijo pri tej komandi sledeči gg. oficirji: ppor. Edvard Prinčič, peš. kapetan Jos. J. Hočevar in konj. praporščak Janko Košenina. — Otvoritev pisemskega prometa z Mažarsko ter delna izprememba pristojbin za tiskovine v prometu z republiko Avstrijo ter Čehoslovaško. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja: Dne 15. dacembra se otvori pisemski promet z Mažarsko. V tem prometu se plačujejo pristojbine za luzemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih 100 gramov oz, del tc teže 3 pare — 10 vinarjev. Vsled tega odpade stopnjevanje od 50 do 50 gramov in za-okroženje parskili deselink v cele pare. Vsa ciscmska poŠta za Mažarsko in iz Mizarskega je podvržena cenzuri za inozemstvo. Od 1. januarja 1920 se tudi v prometu z republiko Avstrijo in Čehoslovaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine kakor zgoraj navedene v prometu z Mažarsko. — Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se je pri poštnem uradu Bled 2 otvorila dne 6. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu »Jesenice-Bohinjska-Bistrica« za krajevni ki medkrajevni telefonski promet. — Mlada tatica v Kočevju, Mlado dekle Pavla Majdič je ukradla v Kočevju 3500 kron in pobegnilo. Pripovedovala je, da gre v Ljubljano služit, toda ker jo v Ljubljano ni, se jc odpeljala najbrže v Novo mesto ali pa v Karlovec. — Veliki vlomi v Petrinju ia v Ogulinu. Veliko zlatnine in dragocenosti je bilo ukradene v Petrinju in v Ogulinu na Hrvatskem. — Zveza zavarovalnih družb v Jugoslaviji se snuje. Na sestanku ravnateljev vseh domačih zavarovalnic, ki se je te dni vršil v Belgradu, so v to svrho izvolili pripravljalni odbor, v katerem je zastopana tudi ljubljanska Vzajemna zavarovalnica. — Najnovejša londonska moda za moške predpisuje, da mora biti klobuk enake barve kakor lasje. Za večino, ki imajo nijave ali črne lase, to ne bo nič posebnega, toda tisti, ki imajo svetloplave ali sive lase, bodo pa menda že raie ostali pri stari modi, — Lesni trgovci, pozor! Glasom brzojavnega sporočila komande savske divizije se vrši dne 5. januarja 1920 v intendaturi savske divizije, Zagreb, Gajeva ulica 30, ofertelna licitacija za nabavo 10.000 kubičnih metrov drv za potrebe zagrebške gar-nizije. Kavcija, ki jo je treba položiti, je 10 odstotkov od kupne cene. — Komanda mesta Ljubljana. — Absolventinja strojepisnega tečaja želi vstopiti v kako pisarno. Ponudbe na društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Krškem. Blagajna našega podpornega odseka je prazna. Prijatelji naj nam pomagajo. Dijaštvo je v veliki bedi, zlasti v tujih mestih. Te dni razpošiljamo čeke, izpolnite jih prosimo. Ljubljana, na Božični dan 1919. Podporni odsek kat. akad. starešinstva : prost Kalan, dr. Kržan, dr. Šarabon, č. preds. preds. blagajnik. lj »Orest« na Ljudskem odru. Opozarjamo, da se bo v petek, dne 26. t. mes., torej aa dan sv. Štefana, ob pol 8. uri vršila na Ljudskem odru v Ljubljani predstava Antona Čehova enodejanke »Medved«, Publitzove enodejanske burke »Da-moklejev meč« in Stritarjevega »Oresta«. Ta večer obeta obilo vedre zabave. Predprodaja vstopnic se nahaja v prodajalni »Nove založbe« na Kongresnem trgu ter v trafiki gospe Modiceve nasproti Jugoslovanske tiskarne. lj Dramatični večer na Ljudskem odru sc bo vršil dne 30. t. m., ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Na sporedu sta dve lepi enodejanki, ki zagotavljata lepega umetniškega užitka. Igrala se bo znamenita Strindbergova enodejanka »Pred smrtjo« in Braccova komedija »On, ona, on«. Prvič na slovenskem odru. Gostovala bo gospa Zofija Borštnik-Zvonarjeva. lj Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da sc vrši v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v kapelici Leonišča po pravilih določena sv. maša za umrle člane in dobrotnike društva ter prosi obilne udeležbe. lj Društvo zasebnih uradnikov. Odsek za izobrazbo in zabavo Društva zasebnega uradništva otvori pričelkom januarja plesne prireditve. Priglasitev za gg. tovariše do 1. januar; . '■.:, tovarišicc ocJ 3. janu- arjaarja do 5, januarja v društveni pisarni Gosposvetska cesta 12, kjer se dobe na-daljna pojasnila. lj Sprejemne uradne ure pri predsedstvu višjega deželnega sodišča so vsak c'c-lavmk od 10. do 12. ure dopoldne. Ob 11. do 12. ure sprejema tudi predsednik višjega deželnega sodišča razijp ob sredah. lj Batine za verižnike. Minister za prehrano je izdal naredbo, da verižnikov in navijalcev ne bodo več zapirali, marveč jih bodo na javnem trgu pretepli z bati-nami. To se seveda ne bo zgodilo v Jugoslaviji, marveč jc to odredil mažarski prehranjevalni minister. Ljubljanski in drugi jugoslovanski verižniki naj gredo pogledat v Budimpešto ta prizor in naj si mislijo, da jih oni zaslužijo ravno tako po 25 ali pa šc več. Zelo zdravo bi bilo, ko bi pred Slonom stala lesena klop, zraven nje močan birič, ld bi nakladal ljubljanskim veri ž ni kom vsakemu svci del. lj Svetovni umetnik Abdul Riza beg je došel v Ljubljano in priredi v nedeljo 28. decembra ob 8, uri zvečer v dvorani Narodnega doma čarobni večer z obilnim sporedom iz telepatije, magije, hipnotike itd. Blagajna se odpro ob pol 7. uri zvečer. Abdul R iza. beg je. prepotoval Ameriko, Afriko, Azijo in Evropo in poseduje največji reperioir 15.000 K v svoji čarobni umetuosti in igra naenkrat za pet oseb. lj Kaj je vse v beli Ljubljani mogoče. Na policijsko ravnateljstvo jo jc primahal te dni neki zelo pošten mož s kolesom. Tako-le se je razvila šaloigra: »Gospod! Ali je že došla kaka ovadba, da je bilo kolo ukradeno? Gospod, nič ne vera, kje sem bil včeraj, samo to znam, da sem imel kolo pri sebi, ko sem prišel domov. In žena je bila huda, ker sem pripeljal v rožcah kolo domov.« — Ovadbe ni bilo nobene in končno ni izključeno, da je možakar vzel ka" kemu tatu ukradeno kolo, katero čaka zdaj svojega gospodarja kot izgubljeno blago na policijskem ravnateljstvu, lj Ukradena kontenina. Dne 22. t. m. so pregledovali na ljubljanskem kolodvoru vagon, naložen s kontenino, namenjen v Belgrad. Pri pregledovanju sc je dognalo, da manjka 96 kg kontenine. Precej izvedene poizvedbe kolodvorske policijske ekspoziture so dognale, da sta storilec Frančišek Tomšič, kateri stanuje na glavnem kolodvoru v vagonu, in neki Puro, kateri stanuje v Zalogu. Tomšič je pripoznal, kar je storil. Del blaga je že policija dobila. lj »Gospod! Ubil me bo!« H gospodu policijskemu adjunktu Modicu je te dni zjutraj prisopihal na policijo neki mož; na 6težaj je odprl vrata, zelo masivne mize malone da ni pcdrl; oči so bile izbuljene: znamenje, da se mož res boji. In odprle so se zatvornice govorjenja: »Gospod, ubil me bo! Je že obljubil, da me bo s sekiro posekal!« — »Kdo pa je ta?« In povedal je ime ter pristavil: »Nekaj sva imela med seboj, pa je rekel: Še danes boš hin, — kar zaprite ga! Kar precej pojdite po njega!« — In pricifrali so ga! »Ali je ta?« vpraša gospod adjunkt. »Ravno ta je, gospod!« — »Ali se ga res bojite?« — »Včasih, kadar grdo gleda.« — Nekaj časa res nista govorila in sta se gledala liki pes in mačka, Gospod adjunkt jima je pričel dopovedovati, da se ne smeta sovražiti in podala sta si roki in se pričela žc v uradu tikati. Odšla sta v neko gostilno. Čez dobro uro pa je slišal gospod pod oknom pisarne veselo klicanje: naša znanca sta bila, poznalo se jima je, da sta se ga nacukala in klicala sta: »Na zdravje, gospod, sva si že dobral« lj Tatvine. V Rožni dolini je bilo ukradenega več perila, ki se je še sušilo; mokre rjuhe so tudi vmes. — Tatu, ki je kradel mokro perilo na »gmajni«, je policija izsledila in aretirala. — Mesarju Marčanu so ukradene tri surove kože, vredne 5000 K Opera: Dne 25. dec., četrtek: »Prodana nevesta«. Izven abon. Dne 26. dec., petek: »Lepa Helena«. Izven abon. Dne 27. dec., sobota: »Rusalka«. Abonement C. Dne 28. dec., nedelja: »Coppelia, Kraljica Lutk«. Izven abon. Drama. Dne 25. dec., četrtek, popoldan: »Sne-gulčica«, izven abon,; zvečer: »Favn«. Izven abon. Dne 26. dec., petek, popoldan: »Pepelka«, izven abon.; zvečer: »Protekcija«. Izven abon. Dne 27. dec., sobota: »Protekcija«. Uradniška predstava. Izven abon. Dne 28, dec., nedelja, popoldan: »Pepelka«, izven abon.; zvečer; »Hlapci«. Izven abon, ¥es8nik S. S?. S. Z. * Slov. kat. izobraževalno društvo Ži-ri-Dobračcvo vabi k Silvestrovi prireditvi, ki se vrši dne 31, dccembra 1919 v Društvenem domu na Dobračcvem. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Na sporedu jc govorj pelje, igra »Dekle z biseri.« mera w ftobaSnl Ljubljana, 24. decembra 1919, •Razmere v tobačni tovarni kriče do neba. Delavstvo hoče belgrajska vlada oslepariti za 5 tedensko draginjsko do-klado, za vsakega delavca v znesku nad 300 K. Te draginjske doklade bi se bile imele izplačevati že poleti, a so jih zavlačevali, aokler ni delavstvo odločno nastopilo za svoje pravice. Vlada je poslala začetkom novembra iz Belgrada dva zastopnika direkcije državnih monopolov, ki sta se pogajala z delavskimi organizacijami v imenu vlade. Dogovor se je glasil, da se doklade začno izplačevati z dnem 30. oktobra dalje. Toda zgodilo sc ni nič, dokler ni delavstvo zopet energično nastopilo. Gospoda se je končno prestraši!" in začela izplačevati doklade, toda cHjnMjene doklade prejšnjih 5 tednov so o?Mi (Mavcem dolžni. Dne 17. decembra s«' \vru. Šele pred nekoliko dnevi so opazili smelo tatvino, ki jo je izvršil neznan uzmovič v Parizu v muzeju Louvra v oddelku za vzhodno antiko. Tu gre za kradež verižice iz rimske dobe, najdene v FenicijL Verižica je bila vložena v skrinjico s steklenim pokrovom. Pokrov je skoraj ves zdrobljen. Tat se je najbrže obrezal, ker so videli na skrinjici krvave kapljice. Muzejno ravnateljstvo je vsled te tatvine sklenilo, da bo vstop v muzej dovoljen občinstvu samo dopoldanske ure in da bo v imenovanem muzeju poostrena nadziralna služba. r Pariz brez luči. Iz Ženeve poročajo listom: Parižani jako trpe vsled pomanjkanja premoga. Zadnji ponedeljek zvečer so elektrarne tako slabo delovale, da je bilo mesto tupatam v temi. Tudi tramvaj je deloma prenehal voziti. r Koliko pokade na Angleškem. Znani angleški statistik mr. Moncrieff je dognal, da se danes na Angleškem pokadi več ko v vseh ostalih deželah na svetu. V 1. 1918. je izdalo angleško prebivalstvo za tobak 138,753.100 funtov šterlingov. Povprečno je prišlo na občana (moža, ženo in otroka) 1000 cigaret. To je vsekako sila veliko in mr. Moncrieff govori upravičeno o nikoti-novi bolezni v Britanski. Le 20% odbranega tobaka so popušili v pipah; 77% tobaka pa so pokadili v cigaretah ter samo 3% tobaka se porabi za smotke, ki jih, kakor znano, Angleži jako malo kade. Angleške zdravnike je ta statistika jako vznemirila, zato resno svetujejo, da bi se ne kadilo v taki meri. Mnogi zdravniki celo trdijo, da je večino slučajev srčnih in pljučnih bolezni pripisovati čezmernemu kade-nju. Drugi pa svetujejo, naj vlada vpelje občuten davek na tobak, pa se bo mnogo ljudi, posebno ženskih, odvadilo kaditi tobak, ako bo preveč drag. r Z aeroplanom v šolo »hodi« neki šo-larček v Texasu. Ta šolarček je sinko neke farmarke, katere farma leži jako na samoti daleč od večjega človeškega bivališča. Ker ne vozi do njene farme niti železnica, niti pošta, si je omislila farmarka najprej avtomobil, a kmalu potem še aero-plan, s katerim pride njen sinko v šolo še dosti prej in varneje kakor z drugimi prometnimi sredstvi. Farmarka krmari letalo sama. Vsak ponedeljek leti s sinkom v mesto, v soboto pa gre zopet z areplanom ponj. r Boj na Angleškem proti draginji. Da bi se omejila draginja ter delovanje veriž-nikov, so ustanovili na vladni predlog mestna sodišča in komiteje, ki imajo nalogo poživljati verižnike na odgovor ter jih kaznovati. Javnost si je veliko obetala od rečene naredbe, a nje upanje se ni uresničilo. Tako n. pr. deluje v Londonu tako sodišče že štiri mesece v raznih okrajih, ali uspehi so jako dvomljivi. Saj je rekel uradni tajnik za prehrano londonskega prebivalstva, da se je v nekem okraju pritožilo, kar obstoje zgoraj omenjena sodišča, samo 14 oseb zaradi previsokih cen. Sodišče je odobrilo samo 10 pritožb, a še pri teh je šlo samo za nekaj centimov. — Pri nas odirajo verižniki na debelo, na tisoče — a ne na krone, še manj pa na ficke. (»Matin«.) r Slikar v aeroplanu. Prvi slikar, ki je slikal v zraku, je angleški kapitan A. Coopcr. Vzel je vse slikarske potrebščine s seboj v aeroplan ter je slikal med poletom kraje iz ptičje perspektive. Njegova največja slika je pogled na Edinburg, narejena v višini nekaj sto metrov. Angleški muzej je kupil nekatere njegove slike zaradi njih historične vrednosti. O njih umetniški vrednosti pa niso zapisali niti besedice. r Električno kurjeno mesto. Iz Koda-nja poročajo: Magistrat mesta Bergena hoče napraviti poizkus, novi mestni del, ki jc nastal na pogorišču z leta 1915., oure- miti z električno kurjavo. Tok za rečeno, v istini najobširnejšo centralno kurjavo bo stal (1 kwj za uro 1*3 oerov, r Prazgodovinska Niagara, »Times« piše, da so drugi vodopad Niagare ravnokar odkrili v Thoroldu. Podjetniki primorskega kanala iz New Wellanda so naleteli, ko so vrtali 20 sežnjev globoko, na skalo in na njej na nekake stopnjice, iz-mlete z vodo in široke 400 metrov. Prvi vedopad jc pa"ta! s tako stopnico, visoko 25 sežnjev. Visokosti drugega vodo-pada doslej še niso dogna'i, ali vrtanje kaže, da je bil še veliko večji. r Li-Hung-Čangova zbirka na Švedskem, Iz Stokholma poročajo, da je švedski konzorcij kupil zbirko nekdaj mogočnega kralievega namestnika velike kitajske države Li-Hung-Čanga (1821—1901). Rečena ut^stniška zbirka ni znana samo na Kitajskem .ampak po vsem svetu kot velika dragocenost. Po novem letu jo bodo prepeljali na Švedsko. Skoraj desetina cele zbirke pride v Narodni dom na Švedskem, cstalo pa razdele med zasebnike. Še preje pa jo bodo razstavili, da si jo bodo vsak Šved Inhko ogledal v celoti. r Podpornik znanosti v Ameriki, Ro-ckefeller je zopet daroval milijon dolarjev ameriškemu zavodu za bakteorologijske preiskave. r Vseučilišče v Črnovicah razpuščeno. Kot poročajo, so zapustili Črnovice tudi slušatelji tamošnjega vseučilišča, da bodo nadaljevali svoje študije na nemških univerzah. Baje bodo kmalu zapustili Črnovice vsi slušatelji in profesorji; vseučilišče bodo morali na ta način zapreti. a Prodaja kruha. Od sobote 27. decembra 1919 naprej se preseli prodaja kruha iz Podboieve proda;alne na Sv. Petra ce-rti v M. Stravs-ovo prodajalno v Škofji ulici št. 17. Stranke, ki bodo hodile kupovat kruh v to prodajalno, naj prineso vselej legitimacijo *ehoj; brez legitimacije sc ne bo dobival kruh. pr »Dom in Svet.« — Vsled tiskarskega šlrajka se je izdaja zadnjih štirih številk letnika 1919. (XXXII. 1.) zakasnela. Vse te štiri zaostale številke izidejo gotovo okolu 1. februarja 1920. Cenjeni gg, naročniki naj nam to neljubo zamudo bla- fohotno odpuste. Prva številka novega etnika (XXXIII. 1.) izide 1. marca. Zamuda bo nadomeščena z dvojnimi številkami. Katoliško tiskovno društvo in uredništvo bosta storila vse, da pride list zopet-v normalen tek in bo redno vsak mesec izhajal. Naročnike prosimo, da nam kljub nerednemu izhajanju v zadnjih težkih letih ostanejo zvesti in ne pozabijo, da je ravo v tem času list kakor je »Dom in Svet« za našo strujo kulturna potreba, katere pomen je neprecenljiv. — Prva številka XXXIII letnika bo že obljubljena Cankarjeva številka. Uredništvo razpolaga sedaj s 7 neizdanirr.i spisi f Ivana Cankarja (5 leposlovne, 2 druge vsebine) in ima obljubljenih celo vrsto člankov o njem. Vse, ki bi želeli sodelovati pri tej številki, prosimo, da nam dopošljejo rokopise najkasneje do 20. januarja 1920. — Listov program v splošnem ostane dosedanji; okvir, v katerem se bo gibala njegova vsebina, jc označen z besedami: literatura (leposlovje) in umetnost; vse drugo je odvisno od sotrudnikov. — Uredništvo prevzame s XXXIII. letnikom dr. France Steld, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 80 (župnišče). UREDNIŠTVO. Na pologu. Igra v treh dejanjih. Spisal Ivo Šorli. O ti igri radi stavke in pomanjkanja prostora nismo mogli prej spregovoriti. To je bila druga slovenska noviteta v letošnji sezoni, ki so jo igrali s srednjim uspehom, če moremo soditi uspeh po razpoloženju občinstva, ki je na nekaterih mestih živahno apiavdiralo in na koncu dejanj klicalo g. pisatelja na oder. Igra jc* boij priložnostna igra, dasi ta označba tudi ni popolnoma točna. Gotovo je, da ne obdeluje kakega globokega splošno človeškega problema, ki bi zagotovil igri trajnejšo vrednost; igra se dotika dogodkov, ki so jedva šli mimo nas in ki so pustili grenke ali tople spomine v naših srcih, zato se zdi pikantna in nas dirne kakor dnevna vest, ohladimo pa se že koj drugi dan. Polnemška govorica Kulmerjeva, »bu-zarona« strica Pologarjevega, živio - klici na Jugoslavijo, prizor, ko vržejo cesarjevo podobo skozi okno, iredentiški stavek, ki ga zakliče Janez, to so bili dramatični pripomočki, ki so delovali na občinstvo. Kljub vsemu temu pa nudi igra precej zanimivosti; prvo in drugo dejanje mc je skoraj zadovoljilo. Zadnje — tretje — dejanje pa je padlo iz okvira in sloni njen razvoj na nogah, ki niso prad trdne. — Friderik Kulmer, ki jc videti kot nekak nemškutar, je postavljen v okolico, kjer ni prav verjeten; vsaj ne morem spoznati, ali se vrši dejanje igre na Primorskem, aii drugje, čc na Primorskem, čemu ni italijanaš? — čc v zaoadnem delu Koroške, so nam druge stvari nerazumljive. Da je bil Kulmer zadavil Pologarico (svojo pravo ženo, katere drugi mož jc bil), nam povč njegova hči, on pa je to nekoč izpovedal v sanjah. Na ti izpovedi sledi Kulmerjeva smrt, ki se nam sama zdi nejasna, ker bi od značaja, kot je orisan v Kulmcrju, skoraj ne pričakoval, da sc bo umoril. Drama ima zapletke, tu pa tam še premnogo, toda one enotnosti ne čutimo v njej, da se nam zdi kot iz enega liva. Če vzamemo značaje posebej, so nekateri prccej dobro posrečeni. Tudi Kulmer ni slab, Ločnik ga jc podal vestno, le nekaterih motivacij, ki jih nujno zahtevajo dogodki, ni v njem. To je opaziti tudi pri drugih osebah Stric Jakob, naiven v svoji starosti, ki nt> -nore razumeti novih dogodkov, je 'lri.ro (o^jbolje) orisan in istotako dobro tjdi igran. Napačen tudi ni Janez; njegova nafif sprememba v tretjem dejanju je aekoUkr, premalo utemeljena. Peter Pologar j« -lnh<*r ket značaj, dobro tudi igran. Enako sta storili svojo dolžnost tudi Wintrova in Juvanova ter ostali. Videti nI bilo, da bi storili manj, kot je zahtevala igra. F. B. ifisdsk" ©der. Kdor je zasledoval delo »Ljudskega odra« v prejšnjem letu in to sezono do zadnjih predstav, mora priznati, da je napredoval. Njegovo osebje je bogatejše, boljše, napredovali so posamezni igralci, posamezne predstave so stale na višini, da so mu delale vso čast. Vedno bolj se bliža svojemu cilju, ki je: dati ljudem prave duševne hrane, vzgojiti jih iz preproste igre do razumevanja težjih del in nuditi za nizko ceno vstop k predstavam onim, ki drugače ne premorejo, da bi obiskovali gledališče. Tretjič: vzgojiti in povzdigniti tudi sam sebe, kar se vrši od predstave do predstave in potom dramatične šole, ki jo obiskuje lepo število gojencev. Naj podam samo kratek pregled le-< tošnjega dela na Ljudskem odru. Sezona je bila otvorjena s prenovljeno Finžgarjevo igro »Naša kri«, ki so jo potem tudi ponovili. Predstava jc uspela precej dobro, dasi ni bila ena najboljših letošnih predstav. Kot drugo igro so igrali »Raztresen-ca«, to zanimivo in lepo situaciisko komedijo. ki so jo podali dobro g. Novak, g, V., g. Rojan in gdč. Podrforka. Ta predstava je bila precej posrečena. Manj je ugajal Murnikov »Napoleonov samovar«, ki ni komičen in za igralce kaj malo hvaležen, dasi ni bil slabo igran. Tretja predstava je bila »Mlinar in njegova hči,« stara igra, ki je vedno mlada in ki napolni dvorano do zadnjega kotička. Mlinarja je igral dobro g. Novak, primeren je bil cerkovnik, ki ga je podal g. V., Marica je tudi pokazala, da je zmožna igrati z lepim uspehom tudi težje vloge. Nato smo videli na Ljudskem odru izvirno igro, ki jo je spisal g. Puhar-An-drejev: »Požar«. To je narodna igra, dokaj zanimiva po svoji snovi, dasi morda danes ne bo več tako aktualna, ker obdeluje problem izmozfjavanja naših kmetov po nemčurskem priseljencu, pijančevanje, selitev v Ameriko in nastopa rodoljubni učitelj z ustanovlianjem posojilnice, ki ga potem upokojijo. Vendar je igra verna slika naših poloreteklih dni in so nekateri značaji in prizori risani dokaj plastično in lepo. Len je prizor, ko greclo ljudje v Ameriko. Nekatere di aloge v začetku igre bi bilo treba krajšati, isto konec. Igra bo hvaležna za naše večje podeželske odre. Igra je bila člede posameznih oseb igrana dobro, v celoti ni bilo sigurnosti, »Dekle z biseri«, ki jo je igral Ljudski oder to sezono, ni bila navadna ponovitev, ampak je bila igra, dasi s prejšnjimi igralci nanovo naštudirana. Igra je bila prenovljena, ena sprememba je v korist igri sami izginila; predstava te igre je bila takrat gotovo najboljša, kar jih je ta igra doživela. Nadaijna predstava »Telegrama«, »Damoklejevcga meča« in »Satana« je pripravila obiskovalcem Ljudskega odra mnogo smeha in dobre volje. Igri nista najboljši, dasi nista bili igrani slabo, četudi nekoliko proračunicno na dobro voljo občinstva. V »Damoklejevem meču« je vloga učenca ena najboljših Novakovih vlog. V »Satanu« je bil Rojan prav dober, občinstvo po navalih smeha med prvima dvema burkama zelo resno. Izvirna noviteta je bila tudi »Tončkove sanje«, ki jo je v verzih spisal za mladino naš domači pisatelj. Igra obsega tri dejanja, katerih prva dva, če izvzamemo nekatere predolge govore, ki se dajo skrčiti v korist igri, sta prav dobra. Naivnost, ki veje iz igre, je tako pristno otroška, da zagotovlja igri uspeh. Dobro jc tudi oplctena legenda o svetem Nikolaju. Zadnje dejanje je v bistvu dobro, le posamezne stvari bi bilo treba spremeniti, da se otroci spreoblačijo med dejanjem v darovane ob'eke za odrom in tako nastane mučen odmor, premalo utemeljeno odhajanje in prihajanje učiteljev in še par drugih stvari, ki jih ie motfoče z malim trudom popraviti. — Igra je bila vprizorjena urecej dobro. Ena najboljših predstav v tej sezoni bila gotovo »Maska satana«, v kateri je go: ovala naša umetnica gospa Boršt-ri": Zvonarjeva in pa Čehova groteska • Medved«. Igralci so storili svojo dolžnost od p-vega do zadnjega in dokazali, da so zreli, da podajo našemu občinstvu v vsakem oziru dovršenih predstav. Tako posrečen ni bil »Dedni logar«, deber sicer v posameznih osebah, vloge so bile dobro razdeljene, a v celoti ni bilo sigurnosti, zato med posameznimi stavki preveč odmora. Igra se je predolgo zavlekla, mrzlo razpoloženje med poslušalci in med igralci. Vse hibe se dado popraviti z malim trudom. Iz igre naj bi črtali ves balast, da bi bila krajša, in zato dejanje tesnejše in boljše; s par vajami sc da to doseči. Igra je lepa in zanimiva in škoda, da bi je ne videli dostoino vprizorjene. Na sporedu je Strindbergova enode-janka-drama »Pred smrtjo« in Braccova komedija: »On, ona, on«. Dalje »Ben-Hur« in »Zimska pravljica«, ter bu"ka »Zmešnjave«. Po novem letu sc namerava Ljudski oder reorganizirati in postati matica naših podeželskih odrov. Prirejati namerava po deželi dramatične, režiserske in ma-skerske tečaje. Biti našim odrom na razpolago glede iger, garderobe in vseh nasvetov in stremiti za tem, da sc naši odri po deželi dvignejo v vsakem oziru in dobe zasombo in nasvete v našem središču. Izpeljatev tega načrta bo zahtevala obilega dela, mnogo truda in požrtvovalnosti. Zato pričakuje Ljudski oder zaupanja in podpore od vseh strani, tudi od onih krogov, ki so danes omalovaževali to delo in stali na strani njegovih obre-kovalcev. Mnsefjlstuo na ljudski Bomo kmetska država. V kmetskih državah mora nele vsak kmetovalec vsak vinar trikrat obrniti v roki in dobro premisliti, če bo prinesel svoj sad, čim ga izda, *) Ad članek v št. 226 in v št. 242 z dne 17. XII. 1919. marveč mora varčevati na vseh koncih jn krajih tudi država. Danska jc istotako kmetska država in sc zato pri vsem svojem gospodarstvu drži načela: »Na kak način moreš najcenejim potom najhitreje največ doeeči?« Vsakdo, ki hoče po svojih močeh sodelovali pri polaganju temeljev bodočemu blagostanju naše mlade države in njenih narodov, naj ne prezre gornjega načela: ceno, hitro in največ uspeha, Kmetjstvo moreš smatrati kot rokodelstvo ali obrt, ker se v praktičnem kmetijstvu — še prav posebno pri nas — opravlja največ dela z rokami. Da mora kmet imeti razmeroma več teoretičnih pojmov o svoji stroki v glavi, kakor drugi rokodelci o svoji, je pravilno — toda ne dokaz, za trditev, da kmetijstvo ni obrt. Kot obrt so ga smatrali od nekdaj ludi Danci in danska kmetijska družba vzgaja že od leta 1820 dalje kmeti'ske in živinorejske učence po vzorcu naših obrtniških vajencev. Kmetijski učenci se morajo vežbati 3 leta, vsako leto na drugem posestvu; živinorejski učenci ce morajo vežbati 3 leta, dve leti na enem in eno leto na drugem posestvu; po končani učni dobi dobijo »učno spričevalo«, ki ga izpostavi posebni odbor kmet. družbe na podlagi spričeval, ki jih vsako leto vpošljejo učni mojstri (posestniki, katerim so bili učenci v praktično vežbanje pridel'eni). Kdor torej smatra, da naš kmet povprečno ni sposoben učiti svoje sinove v praktičnem kmetijstvu, ima tukaj vzgled, kako je mogoče temu odpo-moči, ne da bi se državni budget količkaj obtežil. Če smem računati, da razpolagamo s 500 kmeti, ki so dovršili praktično-teoretično kmetijsko šolo, imamo 500 učnih mest, kjer je mogoče umestiti sinove onih kmetov, ki kot očetje in gospodarji niso usposobljeni vežbati lastnih sinov v kmetijstvu. Potrebno teorijo dobijo na tak način plastično izvežbani učenci v 5 kmetijskih šolah z le teoretičnimi tečaji, — na vsako šolo 100 učencev, O vplivu ljudske šole na vzgojo otroka v domači hiši morejo govoriti tudi pedagogi, manj pa kmetijski veščaki. Iz tega vzroka ima tudi nadzorstvo nad kmetijsko-strokovnimi šolami na Danskem v rokah naučnl minister in ne kmetijski minister. Vsekako je gotovo, da česar ne moreta doseči pri otroku in mladeniču oče in mati, bo še manj mogel doseči ljudskošolski uči- telj — ki pri velikem številu otrok, katere mora poučevati, ne more vsikdar dovolj upoštevati individualnosti vsakega posameznika, Vzgoja pa mora biti individualna, če naj ima uspeh. Da bi mogel ljudskošolski učitelj s pomočjo nadaljevalnih tečajev zadržati doma in ohraniti verno kmetske-mu poklicu mladino, ki sedaj odhaja v mesta, jc zelo neverjetno, — kaiti to zlo izvira iz slabega gmotnega stanja roditeljev oziroma domače hiše, katerega stanja pa ljudskošolski učitelj pri najboljši volji ne more odpraviti. Odpomoči begu mladine od domače grude more le zvišana donosnost kmetskih poslov, kajti z ljubeznijo do do-kmetskega gospodarstva in zvišana plača mače grude ne boš nasitil lačnega želodcal Če naša mladina umsko torej dozori, kakor danska, potem imamo na,manj vzroka zametavati danske principe v kmetij-6ko-strokovnein šolstvu. Danski kmetijski učitelj pravi, da mora imeti učenec, ko pride v zimsko kmetijsko šolo, dovolj praktičnega znanja v kmetijstvu in dober razvit razum. Torej bomo naše fante, čim dovršijo svoje 14 leto, dali v šolo k dobremu, praktičnemu kmetijskemu mojstru, kjer se bo 3 do 4 leta učil praktičnega kmetijstva nakar ga z 18. letom pošljemo na 5 do 6 mesečni zimski, kmetijski tečaj, da dobi potrebne osnovne pojme o strokovni teoriji. Ali mar mislimo, da se bo fant v kme-tijskonadaljevalnih tečajih na ljudskih šolah v dobi od 14 do 18 leta naučil praktičnega kmetijstva? Ali morebiti cclo trdimo, da ima naš fant s 15 letom popolnoma razvit razum? Poglejte rekrute, ko gredo skoz Ljubljano k vojakom, pa povejte, če imajo z 20. letom že vsi »pravi« razum. Bržkone zori tudi mladina v Nemčiji hitrejše kakor danska in so zato z »najboljšim vspehom vpeljani kmetijsko-nadaljevalni tečaji na ljudskih šolah, — ali pa so ti tečaji upelja-ni le ,ker krije nemška industrija primanjkljaj nemškega kmetijstva, medtem ko bi morali Danci vsak državnogospodarski primanjkljaj kriti le iz kmeti stva. Brez dvoma ne bi škodilo, če bi vsak kmet obiskal srednjo šolo in visoko šolo za poljedelstvo, ker bi tedaj bolje razumel razne pojave v kmetijstvu — toda kdo bo plačal stroške šolanja? V razmerah, v katerih smo in bomo v Sloveniji živeli, je vprašati: Kaj potrebuje kmet najbolj? Teorije! Roke ima vsak kmet dovolj izvežbane. Kdaj je razum za teoretične nauke najbolj dovzeten? V mladeniški dobi — ki pričenja tudi pri slovenskih fantih šele z 18 letom. Moji članki imajo namen ,da se razširi naše obzorje na polju pospeševanja praktičnega kmetijstva. Vsakdo naj ima pred očmi: skrajno varčnost in največji praktični uspeh. Vsa izvajanja in pretresavanja naj sc gibljejo v teh dveh mejah. Polagamo t' melje, ki morajo biti trdni in zdržati stoletja. da bodo potomci govorili o zdravem razumu naše dobe. Zato razraotrivajmo stvarno, brez osebnosti in brez ozira na osebnosti. Anton Pevc. Kot primerna božična darila za mladino priporočamo: »Žepni koledarček« za leto 1920, h kateremu si lahko prvi najditelj zasluži Finžgarjev roman »Pod svobodnim soln-cem«, ako najde zelo šegav >ogtvšek stavca, ki mora strastne poznavalce cerkvenega leta spraviti v obup. Cena 7 K 20 vin. Martin Krpan. Ta krepka mladinska povest naše grče, Frana Levstika, ki ie opremljena z mnogimi lepimi, v slovanski mladinski literaturi do sedaj še nedosež-nimi ilustracijami, predstavlja eno najbclj-ših del naše domače mladinske literature. Velja lično vezan 8 K 40 vin. Gregorčič, Poezije, I. zvezek. Na no» vo izdana zbirka pesmi »Goriškega sl.ivč-ka«, obsega s svojo vsebino prvi največji del pesnikovega življenja. K delcu ie ra. pisal dober informativen uvod profesoi Dornik. Cena knjižici 10 K 80 vin. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani društva »Dobrodelnost« v Ljubljani o korist sirot, siejpcco, fnoaiidoo In ti ra.ceo. 1317 dobifcoo o skupni oreil- nostJ 80.000 K. Glasni dobitek o orednostl 20.000 kron. SrzCka 2 kroni. Srečka 2 kron!. Srečke se naročajo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. iebr. 1920 ob 6. uri zvečer. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Felleriev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 2 4 K. Trpite na počasni prebavi? Za- frtju? To zlo se odstrani s pravimi ellerjevimi Elza krogljicami, 6 škatljic 12 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stiibi-donja, Elza trg št. 134, Hrv. D ca »a hrano in stanovanje se spreime učenka. Naslov pove uprava lista pod 6308. ^Pdifl s°r>arnabanja, (Dampfvvahne i lUUU ub r«e'313 Mesečno sobo eventuelno s brano išče državni uradnik. Ponudbe pod «inženjer» na upravo lista. Tesale za takojšnji nastop proti dobri plači ter prosferau stanovanju in hrani sprejme „Dom", delniška družba za lesene stavbe v Zagrebu, Zrinjski trg 17. 6317 |3) novi godišnji SAJAM sa svakovrstoom zobom 1 marvom. Uje-dno se opčinstvo obavješčuje, da če se u Čakovcu mjeseca Januara, Marcluša, Majuša, Juliuša, Septembra i Decembra, svake sricdo, koja dolazi iza prvoga u mjesecu, obdržavati n^vi veliki godišnji sajam sa svakovrstnom robom i marvom. Aivo bi na taj dan pao svetac, prenaša se sajam na slijed. dan. Poglavarstvo slob. poveljoog trgovlšta u Čakovcu, dne 20. Decembra 1919. Načelnik fialran v. zv Bilježnik Kuncz v. r Staro železo kupuje po najugodnejših cenah Jeklarna na Ravnah (Guštanj-Ravne, KoroSko). f | jmm »MimtfotfttiMfmMmiiMMMftiittMmitt, HVescle božične praznike želi cenj. odjemalcem elektrclrrdka ..Svetla" general. reprer. za žarnice, baterije in clekl rolehn. j*edmete Mestni trg 25. minitll 111 iHIHlItn INIlMtllNIKI t"® V področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je po-polniti tri mesta resni a raa sira 3 in sicer: 1) pri Savi s sedežem na Dolskem, 2) pri Dravi s sedežem v Borovljah in 3) pri Muri s sedežem v Gorenji Radgoni, s prejemki določenimi po zakonih z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št 15 in 16, z dne 25. septembra 1908, drž. zak. št 204, in z dne 26. decembra 1899, drž. zak. št 255, in po ministerski naredbi z dne 24. septembra 1908, drž. zak. št. 234, po katerih znaša temeljna plača 900 K, pri podčastnikih, ki so služili pri vojakih več kot tri leta, 980 K, oziroma 1060 K, nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30% osnovi e plače, z letnim pavšalom za službeno obleko 160 K, in z obhodnim pavšalom v znesku 100 K za en mirijameter in leto. Dokler velja naredba o draginjskih prispevkih, se izplačuje draginjska doklada po določilih naredbe z dne 28. junija 1919 št. 125 Uradnega lista, ter 85°/0 povišek obhodnega pavšala. Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje za te službe naj se vlože pri »Gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani", (Turjaški trg št. 1) do dne 16. Iss?H2&ria 1920. Prošnji morajo biti priloženi nastopni dokumenti: 1) rojstni (krstni) in domovinski list; 2) vojaški certifikat ali drug dokument o vojaški službi prosilčevi; 3) uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti z& to^službo; 4) spričevalo o nravnosti; 5) dokazilo, da je prosiIcc vešč slovenščine v besedi in pisavi, da zna risati, kolikor jo to za gradbenega empirika potrebno in da je izvežban čolnovedja. Mesto so podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki jo je napraviti najkasneje tekom treh let, definitivao. Podčastniki-certifikatisti, ki so si pridobili certifikat v smislu zakona z dno 19. aprila 1872, drž. zak. št 60. dalje prosilci, ki predlože dokaz, da so izvršili prakso gradbenega empirika in so lzučeni v zidarski obrti, potem vojni invalidi, ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. V ostalem si pa pridržuje gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb proste roke. V Ljubljani, dne 20. decembra 1919. Gradbeno ravnateljstvo. naročajte »Slovenca"! Priporočalo se cenjenim čitatelfem sledeče domsce tvrdke: (Za dvakratno objavo v tednu sa računa 8 kron.) Brton'ce Zaje Fran, Dunalska cesta 12. Dobaoa in pokladanje parkstoo Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Cradaška ulica 22. Damske krofaCfce Minka Karo, Sv. Petra cesta 58. Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn, Dunajska cesta 22. Zavod za tebn. in elektrotehn Lastne tovarne, Glince 16. Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19 gramofoni In fgodbeni avtomati Rasberger A., Sodna ulica 5, Jauna skladišča »Balkan«, L Ljublj. jivno skladišče. Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Kavarne » Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg- Kleparji Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13. " 11 ■ mmmmmmmn- Knjigarne Ji:(.nn ceol'ar'2 Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. Peteline Josip. Sv. Petra nasip 7 Restaorscite »Perles«, Prešernova ulica. SobFD sliMarstoo Žuran Martin, Mestni trg 12. Stopljena pod]etia Čerr^ Ardrej, Sv Petra cesta 23. Fre-J Vflli!", arhitekt, mestni stavbenik, Gosnosvetska cesta 10, Svedfclisfta podtetgs »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel 366 ) Uher F. & A., Šelenburgnvc št. 4. (Tel. 117.) Trgooine s sja^riem Prodajama K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11. TrgooSize z $s;*nlRS In somšnikt Mikuš L., Mesfm trg 15. Trgooine z žetaznino in poljedelskima stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Tei. cesta.) fcatoisf! polil 'ua FojrUrf^ Filip, Sv. Petra cesta 17. Trgovine z urami in Černe Lnd., Wolfova ulica 3. Trgovine s Čadež Gvido, Mestni trg 14. SGklič J.. Pod Trančo 2. Zainfrkovalnice GroSel T., Poljanska cesta 7. S 1. prosincem 1920 prične poslovati novo ustanovljene obl. avtorizirano stavbene podjetje ter prodaja stavbenega materij ala Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska ces-a 6. ter se toplo priporoča p. n. interesentom za vse v to stroko spadajoča dela, katera iz vi kujeta strokovnjaško in po zmernih cenah. Načrti in prora?ur»A se izdelujejo točno po naročilu. Vsem cenjenim odjemalcem ledu naznanjamo, da se je ustanovila m •**»•*. /rr naznanilo. F! 19 il katera nudi vsem odjemalcem na ra polago blaga. Vsi odjemalci se glede dovoza in cene zglasite pri vodstvu zadruge Zgornja šiška št. 39. Slatina v Zgornjih Žerjavclh pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, imenovana „Svetotrojaška slatina" s posestvom okoli 7 oralov njiv, travnikov in gozda, z novo zidano hišo, gospodarskim poslopjem in slatinsko napravo je na prodaj. Lastnik je tudi pripravljen sprejeti dva ali tri družabnike v podjetje. Pojasnila daje: Fran Stupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. 6299 (3) ^'.V P. n. Podpisani vljudno naznanjam, da se je letos razdražlla družabna tvrdka Sever & Urbanič, koje soustanovitelj in solastnik sem bil ter da sem otvoril na tukajšnjem mestu lastno trgovino pod protokolovano tvrdko Specialna trgovina s semeni ln deželnimi pridelki, na Miklošičevi cesti št. 8, nasproti hotela Union, v lastni hišL Uverjen sem, da bodo moje dosedanje dolgoletne izkušnje in temeljita strokovna izobrazba, kakor tudi zadostna gmotna sredstva, uplivale karnajbolje na vsestranski razvoj mojega podjetja. Zagotavljajoč, da se bodem vedno ravnal po trgovskih načelih stroge poštenosti in solidnostl, Vas prosim, da blagovolite to moje prizadevanje podpirati s svojim častnim zaupanjem in prijazno naklonjenostjo. Z odličnim spoštovanjem vdaal Josip Urbanič. Oljnate sode 1 Vrčeinzaboje železne in iz trdega lesa | od petroleja kupuje v vsaki množini tvrdka Hrovat & Komp., Ljubljana, poleg realke. Skladiščnik za elektrotehričdi obrat, zmožen perfektno slc7. in nem. jesika, z lepo pisavo, ki jc vesten in točen se sprejme. Prednost imajo oni, ki so strokovnjaki v elektrotehnični stroki. Tudi invalidi (monterji) pridejo v poštev. Ponudbe na »Stroins tovarne in livarne d. d., „Blektro oddelek" Dunajska cesta št, 48,« Kupuje o f« dobro ohranjeni srnini siroii is sieials Pomdbe na Jos. Peteline, l.jn'jl|aoa i lim i M T« i * vsake vrste in V vaaki množini kupuje vedno ter plačuje naj bolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Kupil bi dve mali žagi (Gatter) Cenjene ponudbe je poslati na IVANA HAGLJAN. Čazma. Hrvaško. 6231 z gositino in vrtom ali tudi brez gostilne se tahaj kupi v j redmestju ali v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravništvo pud ,disa' 6i81. Šivalni stroj. Kupim enega ali dva nova ali rabljena, močna šivalna slroja. .Cilinder* «L>Qrlsopp» a.j Jax Naslov se pove v upravniitvu lista pod št 6286. I a bosanske Steoite s podplati 1 Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2 —, za otroške po K 150. se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „PEliO" - čevljev, Peier Kozina & Co., Ljubljana, Breg 20. v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni prldatek Konjak Rum Likerje Šamj anjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnino prosto Josip Fabiani Ljubljana, Prešernova ulica 54. slovenska stenografijo, nemško stenografijo, strojepis, slovensko korespondenco, nemški pravopis in korespondenco,računstvo, navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatki jezik in lepopis začnejo dne 5. jan. 1920. Zasebno užilišče lep! v Maribor«, Vatrinska ui. 71. No^i tečaji trajajo 4 r».esece, obširni prošpekt brezplačno. \n\fC,\\ r; a na p vajen vseh vrst žag W.Ul ICll LUyfll 1SCO službe na,raje v bMžial Ljubljane. Več se poizve na upravništvu Slovenca pod št. 6288. ..... II »II »I ......... Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem v Domžalah št 106 pričel sedlarsko in tapet« n sko obrt. Vsa v to stroko spadajoča popravila se najceneje in točno dovršujejo. Martin Mali, sedlar in tapetnik, Domžale. Obl. l^onces.informačni zauod Drago ISeseljal^ Cjubljana Cankarjevo nabr. S dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. 6135 v Ljubljani ali bližnji okolici, nadalje ali hiša z vodno močjo v bližini železniške postaje, pripravno za industrijo, se kupi takoj. Posredovalcem primerna provizija. — Ponudbo pod »Industrija 6249" upravi lista. K Jeklarna sna Ravnah (Ueorg Gral v. Tnrn'schoi S.nhiwcrk Slreiteben). - Ustanovljena 1774.1. GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, JunosJav>ja. Poštna postaja Gu?tanj. Železniška postaja Prevaljo. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Prolsva^- r izalonsi".« In bre*c ansko jekio v zabojih, s sidrom kot \arstveno znamko. Leg<°rana ln ro cjj.rana tejs in i* a e..la sa vsakovrstno orodje največje trajnosti. J:;; a .a orodie, arug višina, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta itd. l.? i ara .n neleguaua mari.novn jekla za vozovne in vagonske vzmeti; zn konstrukcijske dele posebno trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, t-e .iro, mo-tike. lopate itd. ISQ3'arija: Vozovno osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane e morejo dobiti po felo nizki ceni v «tkledišč»h Ralbansho-ilinispiškBgiilzvosnegallniitva (Balkan-AmBPican Export and Hppipation Co M) Belgrad, Kralja Petra ulica 35, Imenovano društvo ima v prodaji neko specialno usnje, pomešano z gumijem, za poinlate in pete. Cena je 40°/0 nižja od pravega u*nia, a je enako trpežno in prijetueje za nošnjo. rrMiera. J. S T®*"". Ljubljana, 'V-.rK-^a^fca ce3'n fter. 1', Stare kovfite baker, medenire, k©3ite? kupuje po najvišjih r-rrh t" govine. ■» ^'ei^lao iaročajte in širite,»Slovenca4! M 0 C ii 1 Breznik & Frttstfr, Ljubljana, Cankarjev-> nr>.r. 1 j r i I rvibtn, 'n ("ch-l pripelje na d "»m V. Scrg-^tt«, per-ri ?aga r* /-'rdvrrorr. I it M - * S SARKO1 zoper garje in srbečico. Znamka ,ITO". Cena 16 K, s poštnino 18 K. r/i in r» droben, ter karbtdne svetilke priporoča tvrdka Breznik & Fritscfo, i Ljubljana, Cankarjcro nabr. 1. Špecerijsko, ko'o«-jrijalnc»^»inrekraor-sko blago topit« cajeen«)^ ia najhitreje od znana reletrgpvlne Frucfus' d. ta promet 7emci?f»h«b proizvodov kolonijainega in drugega blaga Zagreb, Vlaška tU. 21 Telefon 10& U«sk>novlj. 1833. Tabfevajte cenik! «!I It ei M g « •"M O N h n les (smrekov, pikov, borov, mecnocoj nisem prišel, da vas grajam ... Ali oditi moram.« »Kam?« in z dolgim pogledom so posedale za menoj. »Sveto noč grem iskal, ko ie pri vas nisem našel.« Ustavim se na T. cesti pri svojem pii-ratelju-uradniku. »Obiskavat sem te priSc;. Prinesel sem s seboj zadnji dve Sattnerjevi božični pesmi. Zaigraj mi jih na gl asovi r, da malo pobožičujeva.« Glasovir sc }e oglasil z božično melodijo. Že sem zaslutil sveto noč. Ali prijatelj je nenadoma dvignil glavo in roke in me prašal z velikim zanimanjem: »Si todG ti vpisan pri Samopomoči ?c »Sem.« »Kaj ste danes dobili?« •»Ne vem.« »Kakšna je bila vaša moka? v »Ne vem.« In še nekaj takih vprašanj. »Oprosti, brate! Moj čas je prišel,« in prijel sem za kljuko. »Kam se ti mudi?« »Sveto noč grem iskat.« Krenil sem v predmestno selo. Nekje stoji tista koča, kjer smo časih prepeli, prečuli, prelupinčali toliko svetih večerov. Vstopim, »Ravnoprav! Prisedem, zapojem in zalu-pinčam z vami. Koliko daste orehov za dve kroni?« »Najprej zahvaljen, da nas še nisi pozabil. Ali orehov ne prodajamo! Ali bodo res z novim letom dve- in enokronski papirji ob veljavo? Ali res kroži po Ljubljani ponarejen kolekovan denar?« Zanikal sem in da jim pogovor obrnem v drugo smer, sem jih opozoril na stenj v svetilki: »Popravite luč! Plamen kadi!« »Tak petrolej! Pa da bi vsaj takega imeli. Kje pa skrivajo ljubljanski trgovci petrolej? In vžigalic ludi ne dobiš. Vse je prešlo.« Poslovil sem se. »Tako malo časa! Se splača obisk?« Nisem rekel, a misli sem si: Ni se mi splačal. Sveto noč moram iskati drugod. Zavit v srebrni plašč mrzle megle se napotim na materin grob. Komaj vidno se zablesti pred menoj, e kamenega spomenika enobesedna posvetitev v zlatih črkah: »Materi .. Dal K Tebi, mati, sem prišel tožit: Sveto noč iščem, pa je nikjer več ne najdem tiste in take, kakor v davnih dneh, ko si bila še ti med nami. Božični dihi so dihali na pokopališče od štirih cerkva. Od Sv. Katarine in Šmarne gore, z Rožnika in od sv. Roka. Postal sem b poslušal. Ali ne bo zazvonilo! Zapotrkava. Zastonj sem čakal. Pač Draveljski zvonar jc mojstrsko poizkušal, kako bi se potrkavalo z enim samim zvonom. Ni se mu ppsrečilo. Vi, ki ste nam pobrali zvonove, kakšno nadomestilo nam boste dali za poezijo božičnih zvonov. Kdo mi pove. kje najdem sveto noč? Spomnil sem se osirotele vdove s štirimi otročiči. Tja pojdem. Morda najdem pri njih sveto noč. »Lepo od vas, da ste prišli ravno nocoj!« me je pohvalila vdova. Dolgo se že nismo videli; pa si še nocoj ne moremo prav videti z obraza v obraz. Nimamo druge luč?., kot to borno leščerbo.« Zbal sem sc«, da sem spet zašel in prejšnji pomenki se prično od kraja. Hitro sem se umaknil izpod krova. »To pa ni lepo od Vas!« jc potožila za menoj. »Vem, vem, žena! Prav imaš. Prava pobožnost je, obiskavati vdove in sirote in jih tolažiti v njih stiski. Ali nocoj? Veš, nocoj hoče imeti tudi moje srce svoj prav. Naprej moram.« Potrkal sem na novih durih, Nihče se ni zganil. Potrkal sem vnovič. Nekaj je zaropotalo v sobi. In t pet mir in molk. Dunajska cesta pred menoj. Po kateri pride sveta noč? Čel sem doli k miljeni družini na S. Pozvonil sem pri glavnih vratih. Služkinja je bila takoj na mestu. >So vsi doma?« a Vsi!« -Me pričakujejo?« »Menda ne, ker ste rekli, da ni treba i voznika,« ( »Čemu?« Služkinja je šla pred menoj in odpirala vsaka vrata prav do zadnjih, tista so se kar sama odprla, ko sem stopil na ! Prag. Devet rok sc je prožilo v pozdrav. »Pa Vas dolgo ni bilo. Smo bili že v brezupu! Kje ste bili?« »Na iskanjih.« »Kakšnih?« te ftf ŠL fbfo V sveti noči. Oči so moje videti želele tisto noč, ki so po njej drhtela koprneča ljudstva dobe cele. Kot tajni lek za tajne bolečine ustne bi jo rade okusile, da grenkoba prejšnjih dni jih mine. Srce po njej bi lepši sen zasnulo in zapelo, kakor ni se petje v naših logih še nikoli čulo. Prišla je res! Z ukazom enim sanvrn težkih sanj predrla je oblake: »Pij!« In pijem, da se ves omamim. Srce je moje kakor ogenj vroče. Ali pesmi, kakor sem jo mislil, tiste pesmi peti ni mogoče. Silvin Sardcnko. Potrkal sem na okno, Sveže ivje mi je obviselo na sredincu. Vedno jih jc bilo pet pri hiši, kako da nocoj ni enega ni Spet je zazvenelo v okna >Kdo je?« j Vide, odpri!« Sorodnik Vid je prišel odpirat, »Dober večer! Si sam?« sem ga pozdravil, »Ona je bolna. Joža je kje na vasi. Ivan je vjet pri Talijanih. Polde pa počiva na Galiških poljanah.« Vstopiva v sobo. Jaslic pa nisi postavil?« Hotel sem takoj odpreti jaz za jasen tok božičnega razgovora. »Postavil. Pa sem ugasnil luč. Ona je rekla, da sicer ne bo dovolj olja za vse tri božične večere. Pa ker si ti prišel, spet nažgem.« V tem sc je prebudila njegova žena. »0, glej ga no! Kdo bi pričakoval? Ti si?« In še nekaj je hotela reči, pa ji jc besedo povzel nadležni kašelj. Domač razgovor sc je razvil med nami. Ali svete noči ni hotelo biti od nikoder. >.Pa z Bogom ostauita!-* Ostal sem sam zunaj pod božičnim nebom. Dve ccsti sta se vili pred mojimi iakajočlmi očmi. Rimska cesta nad menoj, Ljubko dekletce je pričelo prižigati sveče na božičnem drevesu. Druga je prijela za gosli. Tretja je prisedla k glasovirju. Sedel sem na divan in poslušal. Tiho! Sedaj pride sveta noč. »Malo čaja, gospod?« Tiho! Sedaj pride: zaželjena, pričakovana. »Vzemite vendar, gospod! Shladilo se bo.« Mirujte! Sedaj prihaja nu nevidnih krilih hrepenečih akordov. 'Šumi, šumi gozd zeleni!... Kaj ti veš, kako je meni? ...« Melodija vsaj nc moti mojega razpoloženja. Pil sem in poslušal dalje. »Sedaj prihaja!« Ah ne! mi je nekaj reklo: Erotika! Erotika pa ni in nc more biti sveta noč. Sveta noč je tudi ljubezen, ali ljubezen nad vse ljubezni. »Odhajate?« -Nekaj mc žunc naprej.« »Vam ni dobro med nami?« »Oprostite! Očem bi bilo dobro in srcu za trenutek morda tudi. Ali duša, gospa, moja duša jc nocoj tako žejna. Moram naprej, da jo kje napojim ...« •Kaj pa je nocoj Sardenk«? Saj ga menda nismo užalili?« Kolikokrat mislijo ljudje, da «roo uia- Ijeni, če se zresnijo naši obrazi ob njih družbi, ali resnično je samo eno: naše duše so žejne, naše duše so na iskanju. Mimogrede sem se ustavil ob novem, pet let pred vojno dozidanem karitativnem poslopju. AH ie holmca, ali hiralnica, ali oboje, ne vem. Nocoj je odprto. .^Sestra, smem vstopiti.« »Smete! Vendar ne veste? Vašega znanca ni več v teh prostorih. Pred tremi tedni smo ga zagrebli.« .Vem, sestra! Hvala Vam m vsem, ki ste mu z dobrim kruhom in toplo besedo postregli. Ali nocoj sem prišel, da. si ogledam jaslice v vaši kapeli. Spominjam se...« Vstopil sem pri steklenih vratih. Pokleknil sem v zadnjo klop. Spredaj na desni strani oltarja ie pri velikih jaslicah gorela drobna luč. Sredi pred oltarjem, pred taberna-klom jc žarela — večna luč. Žarek drobne luči in žarek večne luči sta se prijazno srečala in prijetno objela: Morda pred mojimi očmi? Morda v mojem srcu? Morda pa v mojih očeh in v mojem srcu. Iust^a et Pax osculatae sunt. Pravičnost in mir sta se poljubila. In tedaj sem jo našel in začutil v svoji duši: tisto in tako sveto noč kakor v davnih dneh. A. REMEC: Božje dete K Božiču naših dni. Božje dete je prišlo na svet tisii dan pred svetim večerom. V revni obleki ne-dorastlega dečka jc stopalo po ulicah našega mesta in nihče ni slutil božanstva v njem, samo iz njegovih velikih oči je sijala nadzemska luč. Pred visoko kamenito palačo se je ustavil avtomobil, iz njega je stopil gospod, zavit v kožuh, z zlatimi naočniki na nosu, z rokami v toplih rokovicah. »Gospod, ali naj pridem nocoj k Vam?« ga je nagovorilo božje dete. Gospod ga jc pogledal strogo skozi brušena stekla svojih naočnikov in stisnil torbico za akte nervozno pod pazduho. »Ali veš, s kom govoriš?« je vprašal s hladnim glasom. »Jaz sem minister in nimam časa.« »Gospod, ali naj pridem nocoj k Vam?« jc vprašalo vdrugič božje dete. Z gospodom ministrom je stopilo pod visoki portal, pred njima jc sluga odprl steklena vrata in se nizko priklonil pred gospodom ministrom. »Peter, primite tega fantiča, ki sc mi vsiljuje. To vendar ne gre!« sc je jezil minister. Nenadoma sc jc nečesa domislil, segel v žep in vzel denarnico iz njega. S pokroviteljskim nasmehom jc ponudil božjemu detetu bankovec. Dete pa denarja ni hotelo vzeti, marveč je tretjič vprašalo: >Ali naj pridem nocoj k Vam?« Gospod minister se je razjezil: ;>Bc-raška napihnjenost, še denarja noče!« Vtaknil jc bankovec v denarnico in denarnico v žep. »Ljudje imajo denarja preveč. Za blagor ljudstva se trudim in mučim in doživim kaj takega! — Peteric sc jc obrnil na vratarja: Primite fanta in telefonirajte na policijo, da ga spravi domov. Čc ima sta-riše, naj sc kaznujejo, ker puste otroka beračiti. Če pa nima nikogar, naj sc dečko odda v zavod!« Odhitel jc po stopnicah in mrmral sam s seboj: »Zanemarjena mladina! Čemu »o postave? Ministru za socialno skrbstvo omenim o prvi priliki ta slučaj...« Portir Peter pa je tačas stal v prazni veži in si ni znal razlagati, kdaj in kam je izginil deček, ki bi moral radi njega telefonirati na policijo. Popraskal se je pod zlatoobšito kapo in sklenil: »Nič nc bom telefoniral... Gospod minister se itak nc bo spomnil... Saj ni tako kakor včasihlc Božje dete jc tačas stopalo žc daleč proč od vladnega poslopja po asfaltovani ulici. Dohitelo je slokega človeka s sokoljim nosom in s trdimi potezami krog ust. Ta človek jc hodil počasi in se oziral na vse strani, pozdravil tega in onega sobi enakega, k? je v elegantni suknji in lepih čevljih z rokami v žepu hitel mimo po svo-fib opravilih, Božje dete je nagovorilo Človeka s sokoljim nosom: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« Človek se je zdrznil iz svojega mira, pogledal božje dete in lokavo zašepetal: »Ali imaš lire?« Božje dete je vdrugič vprašalo: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« Verižnik pa je odgovoril: Ali imaj kje kaj manufakture skrite? Kdo Te je poslal k meni?« Dete je vprašalo tretjič: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« »Pojdi k vragu!« je pokazal tisti človek, ki je bil pred davnimi leti narednik pri vojakih, svojo pravo naturo in pozdravil gospodično, ki jc tisti hip prišla mimo. »Servus, Mirko! Kam pa?« sc mu je pridružila tista gospodična, privlekla iz mufa v glacc-rokovico oblečeno roko in jo podala verižniku. >Po opravkih, Helena; Gumi za avtomobile iščem. Zdravko mi je obljubil celo garnituro.« Gospodična si je popravila visoki klobuk, dvignila pajčolan spred obraza, tesneje pripela boo krog vratu Ln vtaknila roko verižniku pod pazduho. Božje dete jo je tedaj nagovorilo: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« Gospodična se je zasmejala, da jo je spremljevalec kar pogledal. »Mirko, ali si slišal? Imenitno!... Tak-le in me kaj takega vpraša!« »Pusti ga! Nadlegoval je že mene!« je dejal verižnik in vlekel spremljevalko na drugo stran. »Ali nai pridem nocoj k Tebi?« je vprašalo božje dete gospodično vdrugič. »Premajhen si, nc potrebujem Te ...« se je vedro smejala gospodična. »Lepe oči ima... Le poglej!« je šc pripomnila spremljevalcu. Božje dete jo je vprašalo tretjič: --Ali naj pridem nocoj k Tebi?« »Ne bo me doma. S tem gospodom bom nocoj. Adijo!« se jc smejala gospodična. »Veš, Helena, nocoj bomo ideli sijajen božični večer pri Elcfantu. Naročili smo že sobo. Božično drevo, muzika, izborna večerja, šampanjec, likerji — kar Ti srce poželi. Cela družba nas bo ...« S temi besedami sta izginila oba v kavarno na vogalu, kjer je bilo mnogo tistih, o katerih sta govorila. Božje dete je pa šlo dalje po ulicah. V bližini mestnega parka mu jc prišla nasproti starejša dama, ponosnega stasa, s prezirljivostjo padle veličine na licu, v kožuhu iz bobrovih kož. Božje dete jo jc nagovorilo: *Ali naj pridem nocoj k Vam?« Gospa se je ustavila, dvignila lornjeto k očem in vprašala: »Ali te zebe, dečko? Prej med vojno jc bilo boljše nego sedaj. Ali ti ni mama pravila? Prej smo mc gospe imele dobrodelne večere, božičnice za otroke. Zdaj vsega tega več ni .. .« »Ali naj pridem nocoj k Vam?« je vprašalo Božje dete. »Zdaj jc slabo za vse. Čudim se, da še tako trpite, ljudje neumni. Se nikoli ni bilo tako slabo na svetu ...« Božje dete jo je vprašalo tretjič: »Ali naj pridem nocoj k Vam?« »Zdaj ni pri nao ničesar več. Dokler sc svet ne izpamciujc, so moja vrata zaprta. Idi k tistim, ki te puste tako stradati in tako oblečenega zmrzovati po ulicah!« Spustila jc lornjeto in ponosno odšla z užaljenostjo padle veličine in dobrodelnosti. Božje dete je šlo dalje in prišlo na trg, kjer so se gnetli ljudje v valovečih gručah med stojnicami in kupovali za praznike. Ob stojnici, kjer se je prodajalo meso, se jc ustavilo in nagovorilo ogromnega človeka, ki je s sekiro v roki stal za mizo, »Ali naj pridem nocoj k Vam?« »Stran, poba!« je zakričal mesar. Božje dete se pa ni ustrašilo in vprašalo drugič: »Ali naj pridem nocoj k Vam?« »Če ne greš, te napodim!« se jc jezil imesar. »Še ukrade ti kaj, le pazi, Tone!« je klicala debela, v velikansko ruto zavita ženska, ki je z nožem rezala meso in ga metala na tchtnico. »Ali naj pridem nocoj k Vam?« je vprašalo Božje dete tretjič, »Če te je mati poslala, da kaj kupiš, kupil Drugače se pa takoj poberi!« je vpil mesar in dvignil sekiro, da preseka goveje bedro, ki je ležalo pred njim. Božje dete je izginilo. Na pragu svoje hiše je stal gostilničar predmestne krčme pri zlati Lipi. Nekdaj je bil konjski hlapec pri svojem predniku. Z roko njegove vdove je priženil gostilno in prodajalno. S cigaro v ustih, z gorkoto predpoldnice in pol litra vina v telesu je ogromen in tolst stal na pragu in gledal v svet. Na desni sta dva vajenca stragla ljudi, ki so prihajali in odhajali. Vsak, ki je prišel mimo, je pozdravil gospoda Brenčeta, ki je milostljivo in malomarno odkimaval. Na levi v gostilniški sobi sta poskušala dva zgodnja pivca peti, a sta bila hripava. Ko je Božje dete prišlo do zlate Lipe, je nagovorilo gospoSfa Brenčeta: »Al! naj pridem nocoj k Vara?« Krčmar pa ni rekel ničesar, vzel smotko iz ust in pljunil daleč na cesto. »Ali naj pridem nocoj k Vam?« je vprašalo Božje dete drugič. Gospod Brenče se je drugič naredil gluhego, ker se mu je zamalo zdelo odgovarjati beračku, ki se je bogveodkod vzel. Tretjič je vprašalo Božje dete: »Ali naj pridem nocoj k Vam?« Takrat je krčmarja minila potrpežljivost, »Ali se mi pobereš takoj? BeraS, pa neče s pravo besedo n?. dan. Če bi rekel: Dajte mi krono! — bi ti da!. Tako pa nalašč nc. Zdaj so minuli tisti časi, ko se je za Bog plačai še kaj dobilo.« Gospod Brenče se je obrnil in izginil med vrati v sobo za goste. Vrata so bila skoraj premajhna za njegovo ogromnost. Božje dete pa je šlo dalje. Dohitelo jc mladega človeka, ki je bil očividno delavec, zakaj v roki je nesel kovinasto škatljo z orodjem in na ra-velik železen bat. »Ali nai pridem nocoj k Tebi?« ga je nagovorilo Božje dete. »Ali si organiziran, fant?« »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« je vprašalo Božje dete delavca drugič. Ta pa je preslišal vprašanje in nada-ljavel: »Organizirati se moraš, postati so-drug. Kaj si pravzaprav, fant? Ali si pri črnih?« Božie dete pa je vprašalo tretjič: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« Delavec pa je odgovoril: »Pri črnih si, ker ne daš odgovora.« Božje dete je šlo dalje in pred cerkvijo nagovorilo berača, ki je s klobukom v roki stal tresoč se pred vrati, »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« ga je vprašalo. Berač je odgovoril: »Tukaj je moj prostor.« Božje dete ga je nagovorilo drugič: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« »Tukaj je moj prostor, pravim. Od grbave Maruše sem ga dobil in nihče nima pravice do njega kakor jaz sam.« Božje dete ga ie vnrašalo tretjič: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« Berač pa je dcial: »Nocoj bom pri polnočnici zadaj za vrati v cerkvi. Gorje ti, če prideš blizu!« Vzdignil je palico, a Božje dete je že izginilo. Pod zasneženimi drevesi v predmestnem drevoredu je hitel m'ad človek. Zeblo ga ie v tanki suknji vkljub zavihanemu ovratniku, nod širokim nonošenim klobukom se je bleščalo nezadovoljno par globokih oči. »Ali nai pridem nocoj k Tebi?« ga je nagovorilo Božje dete. »Kam, ljuba duša? Moja soba ie mrzla in temna ...« je odgovoril človek, ki ie bil pesnik, in pogledal Božje dete neza-upr.o v obraz. »Ali naj pridem uocoj k Tebi?« je vprašalo Božje dete drugič, »Nekdaj smo praznovali ta praznik tihe sreče in veselja doma. Zdaj ne več, ljudje niso za to.« Božje dete ga je vnrašalo tretjič: »Ali naj pridem nocoj k Tebi?« Pesnik pa je odgovoril: »Zaman vprašuješ. Nocoj bom v kavarni v najtemnejšem kotu, dokler bo odprta. Kaj bi ti pri meni? Ljudje in razmere so me ubile. Pust sem in nezadovoljen. Srečnih bitij tvojih let pa nc maram pohujševati. Dolgčas je na svetu. Ko bi bil ti jaz, bi mi verjel..,« Kakor bi se nečesa ustrašil, se je človek s širokim klobukom nenadoma obrnil in odhitel, skoraj zbežal nazaj po drevoredu. Požjc dete na jc Slo dalje. Za pclomlieno ograjo tik ceste daleč od mesta so stali na železniških tirih tovorni vagoni. Eden je bil napol odprt in iz njega se je čulo petie troje otroških grl: Pastirčki vi, kaj se vam zdi, ali ste kaj slišali... Božič dete sc je po treh stopnicah vzoelo do vrat v vagon, jih odmaknilo in vstonilo. Na tleh krog bornih panirnatih jaslic je sedelo troje otrok, desetleten deček, osemletna deklica in petleten otrok -begunska deca. Ko ie Božje dete zasijalo pred njimi, so umolknili. »Ali naj pridem nocoj med vas?« je vprašalo. »Ne vem, Mama ie šla po kruh, a mora dolgo čakati. Zebe nas, zato pojemo .,.« jc odgovoril deček, »Ali naj pridem nocoj med vas?« je vprašalo Božje dete drugič. »Ne vem, če bodo ata pustili, šli so iskat dela, kruha, kakor pravijo. Do večera jih ne bn . ,,« »Ali naj pridem nocoj med vas?« je vprašalo Božje dete tretjič. ■»Pridi, pridi! Ata prinese Vvi in za- kurimo. Mama nam je obljubila drevesce, če ne bomo jokali. Jezušček tudi pri,-de ..jc odgovorilo najmanjše dete. To je bilo prvo bitje, ki je povabilo Božje dete k sebi tisti večer. Zato je Božje dete razprostrlo roke in izpregovorilo: »Blagoslovljeni, vi mali, ubogi! Pri vas bom nocoj, pri vas edinih v tem velikem, sijajnem, šumečem mestu ...« Božičnica. Sveti večer, sveta noč gresta k nam, trkata, prvi v škrlat odet, druga pa v zvezdah vsa. Hozana, hozanal Beden ja Betlehem, tam se o polnoči v hlevu na rlimici Odrešenik rodi. Hozana. hozanal Jožef, Marija vsa sreče kar sijeta, Dete v plenice brž bele povijeta. Hozana, hozanal Angelci Mu z neba slavo prepevajo, ljudstvu bodočnosti čast razodevajo. Hozana, hozrr"-* V loki pastirčkov j« toliko, tolikol Jezuščku v jaslicah belih ovčic neso. Hozana, hozana) Kaj pa mi, grešniki, kaj naj počnemo mi? Ali s pastirčki tja tudi naj gremo mi nesrečni, nesrečni? Mi, ki smo varali, ki rmo ubijali, revnim denar iz rok zadnji izvijali, nesrečni, nesrečni!? a ■■ a Pojdimo v Betlehem, saj je poslednji čas, tam se poklonimo: »Jezus, usliši nas nesrečne, nesrečnel Dober si, daj nam vsaj dobro srce nazaj, da Te častilo bo zdaj in na vekomaj: Hozana, hozana!« ., * Radivoj PeterLn-Petruška. FRANCE BEVK: Božična črtica. »Torej božično črtico naj Vam napišem?« se je nasmehnil pisatelj in segel z roko po vezani knjigi, ki je ležala na mizi, očividno nekoliko nervozen. Njegovi lasje so padali na senci, krog ust je igral komaj viden smešek, oči so gorele kot v vročici. »Da, moj dragi!« je pritrdil žurnalist, ko se je zleknil v fotelj in prižgal ponude-no mu cigareto. »Božično črtico.« Nato je poškilil skozi polzaprte obrvi in puhnil dim v ozkem stolpiču pod strop, kot bi pomislil. »Toda, oprosti; jaz bi rad črtico, ki bi ne bila božična črtica. To se pravi, ki bi ne opisovala tako, kot pišete navadno ob takih prilikah že od Gutenbergovih časov sem...« »Ti torej sploh nočeš božične črtice, ampak črtico sploh,« je dejal pisatelj. »Ne, prijatelj,« je stresnil z glavo žurnalist in znova zbiral misli. »O Božiču mora biti pisano v nji. To ljudje radi bero; časopis, ki jim tega ne prinese, sploh ni časopis. Toda procim te, ne piši o bedi, o lakoti, o raztrganih otrocih, o vsem ...« »Toda, dragi moj...« »Ne, pusti, da izgovorim. To je postalo že osladno. Morda je res, da ljudje radi bero, ker nimajo drugega, ali ker so že tako vzgojeni, kot o Vseh Svetih radi gledajo »Mlinarja in njegovo hčer«, ali pomisli, da se človeku že gabi. Tiste večne histerije o bednem otroku, ki blodi sam in raztrgan po mrzlih ulicah. Sneg naletava. On prodaja, sam vrag vedi kaj. Domov ne sme, dokler ne proda vsega, sicer ve te-pen. Mati js v bedi, oče je pijanec. Nihče ne kupi od njega; sani žvenkljajo mimo njega, gospoda v kožuhih se nervozno stresa, ko sliši njegov tenki glas in tako brez konca. Nazadnje zmrzne ob oknu, ko gleda v gosposko hišo, ali pa se ga usmili kak ubožček in ga nese v izbo ... Torej vidiš, samo kaj takega ne. Sicer pa si pisatelj in boš že storil, da bo prav. V tvojem interesu je, da ne boš oral starih, izvoženih poti, moj dragi.« Žurnalist se je smejal, da bi ohranil pisateljevo dobro voljo. Ta se je v resnici smejal in dejal. »Tega dečka ne bi opisal nikoli ne, ker se mi gabi kakor tebi, dasi še vedno hodijo po ulicah in prodajajo, če ne drugega, časopise. Vendar sc mi zdi, aa tvoja mržnja ni naper'ena v prvi vrsti proti dečku, ampak proti bedi. Ta je očividna, dan za dnevom hujša in popolnoma dosleden si, da ne pustiš, da bi jo pomiloval ta, ki jo je zakrivil...« »O jsrosim,« sc je zavzel žurnalist in otrnil cigareto. *Ne nameravam žaliti,« je nadaljeval pisatelj, -'Vprašaj se samo, odkodi izvira beda. Ali nisi huiskal ljudi na vojno, silil jih, da so dali svoj kapital, %rse kar so imeli. In komu? Ali ne zlorabljaš šc danes moči v to, da izrabljaš zaupanje ljudi do časopisia in kuješ s svojo nenasitno pohlepnostjo in veliko kratkovidnostjo novo nesrečo? V kolikor vzgajaš ljudi, jih vzgajaš v bedo. ko si tsko malo samostojen, kot jc tvoj bralec malo samostojen in si samo hlapec velikih naklepov, ki jim služiš, ter se niti ne zavedaš tega. Beda je vnukinja velike denarne vreSo. zaznamovane z ogromnimi številkami.« Pisatelj je govoril lahko, povdarjaje vsako besedo, z lahkim smehom na ustnah; žurnalist si je dal opraviti s cigareto in se je tudi smehljal. Slednjič je rekel: »Ne bil bi pisatelj, če ne bi govoril tako. Vendar pa je stvar nekoliko drugačna. Ne zdi se mi namreč potrebno, da bi bedo obešali na veliki zvon, ko že obstoja in povečevali nezadovoljnost ljudi ter jih na ta način vzgajali v upornike.« »Priznaš tedaj,« se je smehljal pisatelj vljudno, skoraj zmagoslavno. »Bede ni mogoče tajiti. Toda opisuj proletarcu bedo ali sijajno življenje bogatinov, v obeh slučajih bo učinek isti. Jaz si izvolim raje bedo, ker je bolj plastična, globlja in snov hvaležnejša. Ubožci vedo, da žive na svetu bogatini, a bogatini ne vedo za bedne.« Oba sta molčala za hip. »Vidiš,« je nadaljeval pisatelj, »da se ravno o Božiču tako radi spominjamo bede ali veselja, za to imamo svoj poseben vzrok, ki ne izvira iz naše zastarelosti. O Božiču občuti vsakdo svojo bedo ali svojo radost v najvišji stopnji, Uboštvo in bogastvo sediita v skodelicah na tehtnici, vse kar premore kdo, vrže nanje; med obema se reži usoda. Če bi mogel, bi ti opisal najvišjo stopnjo bede — toda tvoj časopis itak bero sami nepokvarjeni ljudje, pokvarjeni ne bero ničesar ...« »Opiši, karkoli hočeš,« je dejal žurnalist in zagnal ogorek cigarete v pepelnik. Njegov obraz je postal resen. »Tudi dečka, ki je zmrznil?« »Ne prosim te, samo tega ne.« Zdaj se je žurnalist zopet nasmehnil. »Izumi tipično podobo in jo vrzi med svet, da jo bodo ponavljali za teboj tisoč let. Če te izvohajo literarni zgodovinarji, še slaven postaneš.« »Ne; čakaj. Opisal ti bom invalida, ki kolportira tvoj list in ki je v nevarnosti, da ne pogine? ...« »Pusti ga I Stvari, ki so z listom v zvezi, pusti!« »AU skupino slepcev, ki berejo v Braillovi pisavi o urejenem družabnem redu in to verjamejo, kot verjameš ti?« »Ti so revčki!« je dejal žurnalist in segel po drugi cigareti. »Ti so ubožčki!« »Menda ne zato, ker ne morejo brati svojega lista?« Žurnalist je pisatelja j>ogledal z dolgim pogledom. »Ali naj ti opišem ženico, ki je služila in hranila skozi dolgih štirideset let svoje borne krajcarje, ki jih ji ie vojna vzela, da je na stare dni berač.ica? Če bi bila mlada, bi postala vlačuga. Toda tu je snov že za novo črtico.« »Dragi prijatelj, ali si žc pri koncu? Jaz res že nc dvomim več o bogastvu tvo;ih snovi,« je dejal žurnalist še vedno zelo vljudno, dasi i lahko nervoznostjo. »Pri koncu še davno n'.«em. Mislil sem tudi na uradnika, ki že nad četrt sto'etja opravlja vestno svojo službo, a na božični večer ne bo nc drevesca in ne belega kruha v njegovi hiši... Dalie ...« »Pusti, misti! Saj vem vse! Piši o bedi. piši karkoli hočeš, tudi o dečku, jaz itak ne bom bral.« »Da, o otroku, ki se je premrazil, ko je čakal v vrsti na kruh in potem umrl... Ali, če hočeš, ti opišem bogatina, ki je ,,.« Žurnalist je vstal, »Hvala lepa! Piši o čemurkoli, ali o vsem, razen o meni, Z Bogom!« Poslovil se je naglo ln odšel. Ko je stopil na cesto, mu ie sneg udaril v obraz; pred pekariio je stala dolgn vrsta otrok in ženi, _ Pastirčki. bred tihe noči, ko sladko vse spi so rogovi trobili, pastirčke budili, krilatci veseli so slavo zapeli sred tihe noči. Pastirčki Čez polje gredo dobre volje. Kam neki hitijo, kam neki bežijo? Tja k hlevcu, k Mariji, kjer Jezus pri nji že v jaslih leži. In vsi Trije so Kralji pred njega popali; so tudi ovčice sklonile glavice in krotke oči. Pastirčki stojijo in čudom strmijo: Kaj tu se godi? (Po starem motiv«) Radivoj Peterlin-Petruška: Sveta noč boijševika. Črtica iz Rusije. Bila je prekrasna noč. Zadnji krajec meseca se je sredi milijonov zvezd pomikal počasi k zatonu in razsvetljeval sneženo stepo cisto narahlo, nežno, komaj za-meteno, V njegovem svitu se je lesketalo le orožje treh rdečevojnikov in pa podkove njih konj. Bili so en Rus, en Let in en Poljak. Jahali so čisto počasi, ker se jim ni nikamor posebno mudilo, in se pomenkovali med seboj o tem in onem. Konje so prepustili samim sebi: naj gredo kamor hočejo, oni bolj vedo, od kje po senu in po obilju diši. Jahali so namreč na bero. »Čudovito malo snega je padlo letos,« pravi po daljšem molčanju Rus, »in še tega je burja v jezove skupaj nanesla, drugod pa je pustila zemljo čisto golo.« »To je sreča za nas vse, ker drugače bi že zdavnaj vsi ostali brez konj in pe-šakovali kot strelci. — Krme za noben denar ne dobiš, ako jo s silo ne vzameš, o ovsu pa niti misliti ni več treba; človek bi kmalu njegovo ime pozabil,« reče Poljak in pogleda na Leta. »Kar ti, Orlinski, govoriš, je gola resnica,« pritrdi Let; »težka je za konje. Pri »črni megli«, ki je prišla s Kavkaza k nam na pomoč, jih je ostalo od cele divizije komaj par sto glav, vsi drugi leže na Volgi in po stepnih jarkih. Mi smo, kar se tega tiče, še dosti srečni.« »Bork!« ogovori Rus Leta. »Kje si pa ti zamenjal tako imenitnega konja, ko si prej vedno jahal na kljusetu.c »E, to je dolga historija! — Polkovnik me je poklical pred enim tednom k sebi, in ko sem prišel k njemu na stanovanje, je rekel: Tukaj imam prav važno pismo; z vojaško pošto ga nočem poslati, ker pride bogve kdaj. Ali bi ga ti ne mogel s seboj vzeti v Dubovko? — Zakaj ne! Če hočete takoj! — No, dobro, pravi, tukaj imaš pismo, to-le je pa za na pot — in mi je sunil dve »kerenke«* po štirideset rubljev v roko. — Pa kosi poprej!« Kaj bi čakal na kosilo, sem si mislil, saj tako vem, da bodo spet slane ribe in leča. Zdaj-le je deset ura, po poti lahko zavijem h kakšnemu kmetu, se vsaj belega kruha in ovčjega mesa najem. Tako sem tudi storil. Eno uro sem jahal prav imenitno, konj je bil namreč spočit. V Jer-zovki sem zašel v gostilno, pokosil sem in celo pol kozarca smrdljivega žganja mi je žid od nekje prinesel. — Malo zakasnil sem se, a do noči bi bil rad v mestu, in preganjal sem konja. Začetkoma je že še šlo, toda čimdalje huje je bilo. Konj je vedno bolj in bolj pešal. Nazadnje je po- * Bankovci, ki jih je izdal minister Kercnski. tegnila burja in ml pihala naravnost v obraz, in sneg je začel padati Naenkrat se je konj ustavil, in čeprav sem ga bil z nagajko, se ni ganil z mesta. Zlezel sem z njega in ga vlekel za uzdo počasi za seboj. Tako sva se plazila po ledu dalje, burja pa je cvilila in tulila in gnala sneg, da ni bilo videti bregov Volge ne na levi ne na desni. Hotel sem žc pustiti konja in iti sam dalje, ko zagledam pred seboj nekaj črnega. Kmet se jo peljal z vozom v Caricin. »ZdravstvujI Zdravstvujl... Daj sem konja!...« »In ti ga je dal7* vpraša Orlinski nestrpno Leta. »Kaj pa je hotel narediti?! — Ko sem stopil h konju in ga začel izpregati, je v jezi skočil k meni z bičem in zakričal: »2e tako ste nas, rdeči hudiči, do kosti objeli, zdaj naj pa kar na cesti oddam še poslednjega konja.« In pahnil me je od voza. Jaz sem pa potegnil sabljo in ga parkrat udaril. Izpregel sem hitro konja in odjahal...« »Torej si ga ubil?!« je pristavil čez nekaj časa Rus. »E, kako pa! Samo dva prsta sem mu menda odsekal, drugič sem ga pa le s topim koncem oglušil... Sicer sem pa takoj nato srečal celo vrsto sani; ti kmetje so ga vzeli s seboj.« Nobeden ni ničesar rekel na to in molče so jahali dalje. Vsak je razmišljal o svojem. Mesec je že zašel. Orlinski je zastrmel v tiho zvezdnato noč in se spomnil preteklih časov. Bedeč je sanjal o rojstni Vasi, o domačih in o svojem življenju. Rojen je bil v prikarpatski pogorski vasici kot sin učitelja; rastel je in hodil v šolo, v gimnazijo v Samboru in postal sam za učitelja. Ob času ruskega umika iz Galicije je bil kot devetnajstletni mladenič odpeljan v Rusijo, v Caricin, kjer je potem ves čas živel. Revež je bil, mnogo je moral gladu pretrpeti, preden je dobil službo pri mestni elektrarni. Po prevratu se je čisto pogreznil v politiko, hodil na shode, govoril in se silno navdušil r.a bcljše-viške ideje. Eden prvih je vstopil " komu-niško stranko, in ko so -e kozaki bližali Caricinu, je šel kot dobrovoljec na fronto. Že v mestu, na fronti pa še bolj, (e spoznal, da se idealni komunizem, komunizem kakor ga je čutil in živel v svoji sicer otro škočisti, toda že brezverski duši, komunizem, za katerega zmago je šel v boj, loči od ondotnega komunizma kakor dan od noči, Vsa ta pokvarjenost, goljufija, rop, požig, ta grozodejstva, ki se jih je poslednji čas nagledal, v«-t tc se mu je gabilo do dna duše. Rad bi vse skupaj vrgel proč in zbežal vseeno k^m-, no, beseda ga je vezala. In saj bi ga ne pustili, a če bi sam šel, bi bil kot ubežnik kaznovan. . . . Danes je tam na Poljskem sveti večer, a on jaha ... krast, tirjst, in če drugače ne, ropat. A njegova stara mamica, njegov oče, njegova sestra Zosja kleče morebiti ravnokar pred jaslicami in molijo Boga zanj, za nevernika, roparja, ubijalca. Če še žive, bogve, kje so? Še pred raz-sulom ruske armade je zvedel od prijatelja, da so tudi njegovi roditelji zbežali pred Nemci v Rusijo in da žive nekje v Sara-tovski guberniji na malem hutoru ... No, to je bilo že zdavnaj, in najbrž so se že vrnili v Galicijo... Ah, kako rad bi jih videl... Ozrl se je v ono slran in gledal dolgo, dolgo v potemnelo daljavo in v mežikajoče srebrne zvezde nad njo. Bodite srečni, srečni! Prijahali so na obronek. Spodaj v mali dolinici, dobro vrsto daleč, se je svetil trak potoka in je črnelo nekaj hiš in gospodar-, skih poslopij. Pri zadnji hiši nekje je zalajal pes, in zopet je bilo vse tiho. Tukaj so se ločili, cla gre vsak po drugi strani v vas, da bi bilo manj šuma in da bi se jih ljudje preveč ne bali, ali, če je le mogoče, niti ne opazili. Zmenili so se, da se vsi spet na tem mestu snidejo. Orlinski je pustil Rusa in Leta naprej, in ko sta se ta dva že skrila v dolini, je jahal počasi čisto v drugi smeri proti vasi. Sklenil je, da ne bo na noben način več ropal ali kradel. Rad bo plačal, ako le kje kaj dobi, saj denarja ima dosti, niti ne ve, kam naj ga dene. Ko je zavil za prvo gospodarsko poslopje, se mu je skozi okno male na samem stoječe hišice zasvetila luč. Tam ljudje še ne spe, si je mislil, tje-kaj pojdem in prosil jih bom, naj mi prodajo, če drugega ne, vsaj eno klobaso in hlebec kryha. Skočil je s konja, ga privezal k plotu, sam pa se je napravil k oknu, pogledat, kdo da je v izbi. Najprej je zagledal luč: svetilka je visela v kotu in razsvetljevala male, borno opravljene jaslice. Sredi sobe so klečali, obrnjeni k jaslicam, starec, starka in dvanajstletna deklica. Ravnokar so odmolili rožni venec in litanije, ker je starec še držal v roki rožni venec in molitvenik. Orlinskemu je postalo tako čudno pri srcu, ko je gledal to sliko. Milo se mu je storilo, spomnil se je domačih ljudi. »Zosja!« je rekla starka, »moli še par očenašev za brata Vladislava, da bi mu Bog dal srečo in zdravje in da bi sc kmalu videlil« Ravno isti trenutek je hotel starec položiti knjigo na mizo, ki je stala pri oknu, toda padla mu je na tla. Vsi trije so se obrnili proti oknu, in Orlinski je čez toliko časa prvič zopet videl drage obraze staršev in sestrice. »Oče naš!...« je molilo dekletce. Orlinski je pa stal kakor okamenel pri oknu in gledal v sobo. Ali naj potrkam, da mi odpro? je pomislil... Ne, oe smem. Vsaj, če bi stopil pred nje, moralo bi me biti sram mojih dejanj pred temi dobrimi, pobožnimi ljudmi; onečastil bi njih tiho bivališče. In če bi zašel, saj bi se moral vseeno vrniti v vojsko, k boljševikom, a tega bi starši ne prenesli... Naj si rajši predstavljajo v mislih njih starega, dobrega, čistega Vladislava!... Odšel je tiho od okna, ndvezal konja, skočil nanj in odjahal na hrib. Tam sta ga že tovariša. Let Bork je ravno pri- vcr-val k sedlu mladeg*. d«>V><»l<»g», za-Ulrtrs-J«; prašiča in se z»do-n!ir>o režal. Na dan Rojstva. 1919. 7'ir^g zre iz štirih kotov prazno, temno, lačno i?b". Sredi nje leži mladenič r.vrtev na postelji borni. Lep, a bled k->t bele stene js obraz njegov, ki priča: »Prvi dan, ko r<>m t? videl, svet, me Smrt je obiskal?. Potlei dan na dar t' bila družica je v tej samoti. Z vrako uro sem dajal ji koščke svojega žMjenja. Tn danes sem ves njen.. « Rojstva dan pojo oddaleč Zvonovi vseh svetih cerkva ,. > Sil^ ~t-*r ?Verl. JOŽE: ( ® Svetonočni dihi. Čudovita in lepa je slednja misel Sveto noč, ki jo čakamo v neskončnem hrepenenju naših mladih dni: biser je v našem življenju, rdeča roža v belem šopku, najčistejši diadem, ki ga nima krona kraljice gozdnih vil, ki hite po temnih poteh med bori in jelkami v belem, srebrno-čistem pajčolanu. — Svetonočni spev je mirnejši in blažji kot sanje otrokove, ki bodiio z angelskimi zbori po nebeških po ljanah, tišji je kot padauje lahkih snežink v zimskem večeru in lepši kot najmogočnejši spevi mladostne Ijubavi, mogočnejši kot najmočnejši akordi blestečih dvoran in šumečih mest. — Sneg po doleh, po belih poteh, kristalnih vejah, na nebu milijoni zvezd, po kočah tam v temnem kotu lesene jaslice, ožarjene z bledo lučico in betlehem-ska zvezda nad njimi, in ob njih molitev otroških src in starčkov in petje fantov in deklet, božična drevesca po domovih, in bajke in pravljice, in procesije belih in rdečih lučk iz visoke vasi dc vaške cerkvice v dolini, in domači svetonočni zvonovi in radost in sreča in božji blagoslov. A v našem srcu čista misel in v njem odmevi betlehemskih pastirjev: ponižnost in vdanost... In naša duša polna svetosti in sanj--- Kot bi angeli peli od vzhoda do zahoda in trosili božji blagoslov in bi plavali od juga do severa in oznanjali božjo glo-rijo in sipali srečo in mir — Taka je Sveta noč! Vsako srce čuje njen dih, vsako sprejme njen tolažbepoln pozdrav; vsakogar pozdravlja Sveta noč: — Mir z vami, ki ste dobre volje, kajti skrivnosten je moj čas in nadvse blažen in vreden, da se spominjate v njem neizmerne ljubezni božje! Blagor var.\ ki hodite po poti cvetoče mladosti in je vaš pogled jasen in kraljuje v vaših dušah mir božji; veselite in radujte se v meni! Mir z vami, duše trpljenja polne, eni v upanju v pomoč Najvišjega vdano nosite svoj križ in stremite po poti življenja in sreče! Kajti slaba je naša moč in šibka naša mladost brez Njega. Lc v Njem imamo veliko moč in trdno voljo, ki nam je potrebna na potih mladostnega življenja. Mir božji tudi vam, ki ste zgrešili pravo pot in padli v temo — kot kamen v nemirno dno mrtvega jezera — in hodite po zmotah življenja in zametujete in ne čujete vabečega glasu Večne Dobrote! Nesrečne duše, ne grenite si svojo mladost z življenjem in trpljenjem v zmotah! Čujte moj glas: Mir ljudem na zemlji!... Taka je Sveta noč! Polna rahlih, pa vendar tako globokih utripov, da jih čutiš ti in jaz. S svojim mirom hiti v vse kraje, v vsa srca, v vse duše ... Čudeže ustvarja v njih. Kakor misel, tiha in skromna, tako tiho gre vanje, kakor neizrazna radost, orikrita vsemu stvarstvu, pride in riše sliko minulih dni in riše pot življenja. In ob njenem dihu rastejo mogočni sklepi, mogočnejši od kremenih gora, in večji od babilonskih stolpov; ob njenem bitju oživljajo mrtve duše k novemu življenju in ji firepevajo himne radosti in jo pozdrav-jajo. Taka je Sveta noč! Mrtve duše sprejemajo njen blagoslov in nemirna srca so polna njenega miru. Naj ga čuti tudi naše srce v teh dneh nemira, sovraštva in krivice in naj ga hrani na poti našega dela in življenja! M 't z nami! Mir ljudem! Nad mesti šumečimi, nad vasjo angeli zlatih kril plavajo, z zvezdami se poigravajo in trosijo mir na zemljo. Iz visokih lin, vsedaljnih lin pesmi božične glasijo se, v dušah spomini budijo se, vse misli hite do višin. In srca vsa lahkih so kril; pri zvezdah to noč vasujejo, v nebesih s krilatci zborujejo, ko Mir se na svet je rodiL Ivan Bežnik. 00 dc.s-.t- MARIJ KOGOJ: O Avgustu Lebanu. Ob štiridesetletnici njegove ssnrh. (1847—1879). Iz učiteljske družine v Kanalu pri Gorici rojeni skladatelj je po ljudski šoli % Kanalu z 20 leti dokončal gimnazijo, kamor so se tekom teb študij naselili tudi njegovi roditelji. Po zrelostnem izpitu bi po volji starišev moral v veliko semenišče, da bi postal duhovnik, ali sam ie čutil večje nagnenje do jezikoslovja. Ko pa kljub prigovarjanju in raznim obetom prvega ni maral, a drugega radi slabih materijelnih razmer ni mogel napraviti, se je odločil, poprijeti se raje učiteljstva. In tako ga po enem letu študija na učiteljišču najdemo v narodni šoli v Sovodnjah pri Gorici, od koder je po treh letih učiteljske službe v tem kražu prišel v 25. letu svoje strosti v Gorico, kjer je služboval do svoje smrti na tedanji c. kr. vadnici in je ob enem poduče-val tudi slovenščino na ženskem učiteljišču. Bil je od narave šibkega zdravja, kar se je posebno pokazalo, ko se ga je v sedmi šoli oprijela huda prsna bolezen, da je bil primoran, obiskovanje osme opustiti. Pozneje se mu je razvila sušica, in sicer v jabolku in pljučih, kar si je skoraj gotovo nakopal s preobilnim petjem in pregorečim predavanjem v šoli. Bolezen je polagoma tako napredovala, da se ga ie 1, 1878 prijela tolika zagrlienost, da je bil prisiljen z učiteljevanjem prenehati. Leto na to pa je že po obilnem čitanju, pisanju in skladanju v hudem boju s smrtlo umrl in tako zapustil ta svet in svoje delo, katerega se je bil oklenil s toliko obupnostjo in gorečnostjo. Dasi družina, iz katere je komponist izšel, ni bila muzikalna, vendar ie že v svoji zgodnji mladosti do glasbe kazal izredno veselje, katero se je v njem zbudilo z marljivim poslušanjem, ko je često poslušal kanalskih učiteljev igrane na glasovir. Kakor so pravili, jih je večkrat nadlegoval, »naj zagodejo,« že ko je komai shodil. Po-bližje se je z glasbo začel baviti v malem remenišču, kamor je prišel kot drugošo-lec. Od tu ga je takratni vodja v zadnjih gimnazijskih letih s par drugimi semenišč-niki pošiljal v poduk k organistu gorišk^ stolnice, ki je takrat v Gorici baje največ znal, V omenjenem zavodu ie bil tedai tudi oevovodja in tačas nekako se je moral začeti baviti s skladanjem. Nemogoče mi je bilo, dobiti popoln pregled skladateljevih del, ko jih v našem knjigotrštvu ni dobiti in, ko Slovenija do sedaj, žal, še nima arhiva. kjer bi se našle slovenske kompozicije v nepomanikl!ivi celoti, kar bodi Bogu položeno. Kar pa je bilo ostalo še v rokopisih, je po poročilu iz Gorice tam uničila vojna. Dela tega skladatelja, ki obstoje po večini v skladbah za zborovo petje ,kakor to velja za vse komponiste do najzadnejše dobe, ie bil polagoma izdal njegov brat Janko in kažejo, kako izrazit muzikalen talent je tičal v njem. Tako je na primer zanj značilno, da spada njegova »Podokni-ca« na besedilo Janka Lebana komponira-na za moški zbor in izišla v prvem letniku Gerbičeve »Glasbene Zore«, med prve kompozicije tega letn'lca, čeravno so v njem sodelovali tudi že komponisti, ki so danes še v polnih letih Od skladb komponiramh na necer-kveni tekst, sem našel, da ie več moških zborov dobrih. Razen že omenjene podok-nice je še precejšnje število zborov, ki bi se z tu in tam malenkostnimi sprememba-mi prav častno držali v vsaki zbirki. Žal, da jih moramo pogrešati tako marsikje, kakor tudi celo v pesmarici Glasbene Matice, ki jih je popolnoma prezrla, ki prireditelj ni vanio sprejel niti ene teh skladb. In vendar bi od pesmi kakor so: »Lahko noč«, »Umrlei deklici« in »Nagrobniea« na noben način v taki zbirki ne smele manjkati vse, če bi že katera mogla izostati. Pa bi zato bile dobri tudi pesmi kakor »Doli v kraju« ali »Dekkčino hrepenen e«, za katero bi pa res bilo treba besedilo preurediti. ker ie sila borno. Tudi Maroltove »Nagrobnice« Avgusta Lebana ne poznajo. Pa niso njegove skladbe edine bile pozabljene. V tem oziru tvori častno izjemo Dru-zovičeva »Lira«, zbirka ki irni tudi par Lebanovih zborov, ne sicer najboljših, vendar pa dovoli dobrih, da ga zato na tem mestu omenjam. Iz večine Lebanov'h fk'->db diha otožna nežnost in milina značaj, ki se mi zdi najbolj značilen za slovensko narodno pesem, kakor ludi za precejšnje levilo naš'h komponistov. Razume se, da značaj, ki ga nos:jo slovenske glarbene umetnine ni vedno ta, saj je med nami tudi dovolj živahnih pesmi, četudi se mora reči, da manj poznanih. Res pa je, da. sta nam pomp in bojevitost po večini boli tuja, vsaj kadar sta resno vzeta. Od mešanih zborov je pač najboljši »Zadnji večer«, skladba gori povdarjenega značaja, ki je prav posebno lepo občutena, pa tudi napravljena, kar lahko takoj vidimo, če pogledamo le na prve štiri takte že. Tohjer ni vreden več nobeden, tudi »Prisega« nc, in ne >Prevara«. Solonapeva s klavirjem (»Vojak«) bi ne stavil v ospredje in to ne radi načina, kara bi spremljevavke v klavirju. Od ostalih meni znanih skladb jih največ ni obdržalo take muzikalne vrednosti, morda k večjemu :MolitevNo, bom pa res moral iti pogledati v Antverpne,« si je mislil Andrejev. »V resnici, zanimivo mesto .. .c V drugem časniku je bral: »Te dni se je Leonid Andrejev v prijateljskem pogovoru jako navdušeno izrazil o nemškem pesniku Bierbaumu. Stavi ga med najboljše predstavitelje nemške poezije...« »Bierbaum, kdo je to?« je šepetal Andrejev. »Čudno ime, do danes ga še nisem slišal,.,« Vstal je in se zravnal ter pogledal na uro. »Osem,.. Kako so časopisi prazni... V gledališče pojdem, da se razvedrim ...« Šel je, sedel v kočijo in velel izvošče-ku: »Pelji me v kakšno gledališče. Rad bi se nekoliko zabaval...« »V umetniško?« »Ne, tam igrajo mojo .Anathema'. Potegni me kam drugam. Raje h Koršu ,..« Ko sta se pripeljala pred gledališče, je Andrejev kupil listek in šel po prstih na svoje mesto. Na odru je stal igralec, oblečen kakor študent in je strastno zaklical igralki: »Oh! Oh! Ljubim te! Poglej na te Vo-rohevove gore,..« »Dnevi našega življenja,« je omamljeno šepetal Andrejev. »Kakšna smola!« Neprijetna grenkoba se je nakopičila v njegovih prsih in ga je dušila v grlu. Vstal je, šel iz gledališča in sedel v voz. »Potegni me, prijatelj, v kako gledališče, lc v Umetniško in Solodovnikovsko ne...« Ko sta se pripeljala do cilja, je šel k blagajnici, kupil vstopnico ter vprašal: »Kaj igrajo nocoj?« »,Anfisa' Leonida Andrejeva ... Jako lepa stvar.« Andrejev je zmečkal listek, vzdihnil in zbežal na ulico. »Tu jc še eno gledališče,« je dejal sam pri sebi, »a spisal sem še eno igro .Človeško življenje'. Prepričan sem, da jo igrajo danes ...« Zgenil se je. »Toda, saj jc še peto gledališče.,.« Njegove oči so zazrle v oznanilo: »,Črne maske', spisal Leonid Andrejev.« Iz cči mu je sijal obup. Velikansko nesto je gnalo pred njim valove tisoče in tisoče ljudi, ki jih je zapiralo in požiralo v svojo sredino. Toda ti niso eksistirali zanj. »Za vse, razen mene! Ha,ha!« A tem bolj jc hrepenel po kakšni zabavi. Njegov pogled se ie ustavil na orjaškem, razsvetljenem lepaku na hiši: »Kinematograf.« »V kinematograf grem,« si je mislil Andrejev in ves malodušen vstopil. V kinematografu so predstavljali zanimiv program: »Leonid Andrejev v svoji hiši. Posnetek iz zadnjih dni.« — »Leonid Andrejev v motornem čolnu.« — »Leonid Andrejev in Oskar Norveški pri čaju.« — »Leonid Andrejev govori v gramofon.« — »Nemožno je postalo možno!« Zavzeto občinstvo je zmotil nek visok, črn človek, ki je z mukopolnim obrazom prodiral skoz občinstvo in se rinil proti izhodu. Ko je prišel na ulico, ga je prevzel velik dolgčas. Mahnil je z roiio iu počasi odkorakal na kolodvor, da bi odposlal ženi pismo, da naj pride v Moskvo. »Razglednice?« je vprašala prodajalka v kolodvorskem kiosku. »Tu je, prosim .., Ali želite Leonida Andrejeva najnovejšo fotografijo?« Andrejev se je opotekcl, stopil od kioska, padel na kolena, vzdignil roke proti nebu in zaplakal: -Gospod! Zakaj trpim? Zakaj si me proklel?« FRANCE ŽUŽEK: Franc Jaklič: Ljudske povesti. »Nova založba« je izdala prvi zvezek Franc Jakličevih »Ljudskih povesti« z dvema spisoma: »Od hiše do hiše« in »Sin«. Društvo je dvignilo iz pozabnosti pisatelja, ki je bil vnet in eden glavnih so-trudnikov »Dom in Sveta« pocl uredništvom pokojnega dr. Fr. Lampeta. Kdor hoče razumeti Jakličeve povesti, mora poznali avtorja samega in razmere, v katerih je živel. Franc Jaklič je izrazit Dobrepoljec, kjer se je tudi rodil. Ko ga je odpeljal oče v Ljubljano v šolo, mu je ušel domov. In ko je končno vendar ostal v Ljubljani ter dokončal učiteljišče, je ostal v Dobrčpoljah, sc ustalil na svoji domačiji, prosil za namestitev na dobre-poljski ljudski šoli ter ostal, delal in živel skoro izključno kot znanec med znanci. Šele kasnejša izvolitev za državnega in deželnega poslanca ga je vrgla bolj v svet ter mu onemogočila tesnejši stik s svojimi prijatelji-rojaki. Po usodepolncm koraku jeseni 1917 v zadevi dr. šusteršič — Jugoslovanski klub jc dobil 2. decembra 1917 od lastnih pristašev kategorično nezaupnico, ki ga je končnoveljavno onemogočila na političnem poiju. lega sc jo Jaklič jasno zavedal sam, zato je šc a Božiču 1917 napisal avtogram svoji izdaji: »Lejte slike nožih ljudi! Pisal sem jih sebi v za- bavo. Zadovoljen bom, ako razveselim z njimi še koga drugega vsaj za trenotek.« S temi besedami analizira Jaklič do pičice natanko sam sebe. Vedeti moramo, da je bil Jaklič v prvi vrsti kulturno-socialni delavec. Od mladih dni je bival med enimi in istimi ljudmi. Poznal ni le neznosnega stanja svojih faranov v splošnem, marveč nam bi vedel našteti križe in težave ter vse družinske razmere vsakega posameznika do najmanjše podrobnosti. V času, ko je nastopil Jaklič v Dobrčpoljab kot učitelj, je tičalo ljudstvo do vratu v dolgovih pri par oderuhih, ki so imeli do 4000 duš broječo dolino popolnoma v svojih krempljih. Jaklič je napovedal brezobziren boj tem pijavkam) Vedel pa je, da morajo ljudje najprej razumeti, za kaj se bije boj. Zato jim je ustanovil bralno društvo, prirejal predavanja, in ko je prišla prava ura, je ustanovil hranilnico in posojilnico, ki je ena najstarejših na Slovenskem. I judje so se otreli oderuhov, zlezli iz dolgov, :»!: pa dobili vs?j možnost počasnega sani-arja ^a^epane-fa gospodarstva, in ko je priJhl Jaklič s konsumom na dan, se je ljucVivo camosvojilo popolnoma ter napredovalo v ii^brazbi skokoma. Od leta 1900 do 19M j- poskočil produkt poljskih pridelkov skoro za polovico, prašičereja in živinoreja je šla vidno naprej. Zahvaliti se imamo umetnim gnojilom in Jakliču, ki je dal ljudstvu smisel za moderno gospodarstvo. Vsako društvo, vsak korak, ki je imel namen utreti pot izobrazbi najširših ljudskih slojev, je podprl Jaklič s svoio besedo in dejansko pomočjo, in če prihaja danes klic po stanovski organizaciji, po ustanovitvi Kmetske zveze iz vrst kmetov samih, je to v, prvi vrsti zasluga Franca Jakliča, ki je prvi razložil ljudem epohalni pomen udruženja, ter pokazal njega korist in blagoslov na. konsumu in hranilnici ter posojilnici. Vsi, ki bomo delali na polju ljudske prosvete, sc moramo zavedati, da je dal izhodišče našemu delu Franc Jaklič. Pisatelj je Jaklič šele v drugi vrsti. On ne piše doživljajev svoje duše, se nc spušča v dušeslovna razglabljanja človeka in njegovega dejanja ter nehanja, marveč podaje bralcu le slike dobrepoljskih ljudi kot jih je do pike natančno spoznal pri. svojem kulturno-socialnem delu. V teh slikah ožigosa svoje nasprotnike, se norčuje iz malenkostnih ljudi ter vihti bič satire nad babjo klepetavostjo, lahkovernostjo, praznoverjem ter le na tradiciji slonečimi blodnimi, neumnimi šegami in navadami. Vse to je Jakliču samemu v zabavo, ker mu naslaja težavno in nehvaležno kultur-no-socialno delo, pri katerem ni iskal nikdar osebnih koristi. Kaj poreče javnost o njegovih spisih, za to se avtor zmeni malo. Ta poteza je ena najznačilnejših Jakličevega značaja, ki mu daje rešpekt in priznanje avtoritete. Osebe in dejanja v Jakličevi povest} so vzete vse iz dejanskega življenja. Skoro ga ni človeka v fari, ki bi ga bilo izpustilo njegovo pero, in večina ljudi, ki jih je pisatelj opisal, živi še danes. Vsi poznajo vse. Zato rodi vsaka njegova povest pri nas neizmerno smeha na eni, pa grozno zamere Da drugi strani. Jaklič se za to ne zmeni; nekoč ga je pokojni Berdovs šc tožil menda. V risanju Dobrepoljca je Jaklič neprekosljiv; zato je Jaklič tudi kot pisatelj le Dobrepoljec, v splošno bi veljale njegove povesti za širšo dolenjsko stran samo tako daleč, do kamor smo si podobni po svojih svojstvih: tje nekako do Ribnice, Turjaka in preko takozvane Suhe. Krajine malo čez Jurčičev rajon proti Stični in Zagradcu. To svojstvo jemlje na eni strani sicer Jakliču univerzalnost, na drugi strani pa podčrtuje njegovo izrazito samoniklost, ki kaže njegovo samostojnost v najvišji potenci. Jakličeva Stilistika je nekaj posebnega. Kot bi se zavedal Gregorčičevega: Čim naravneje---Tako kot piše on, govori ljudstvo, in nič drugače. In ker govori le še ljudstvo v duhu slovenščine, je Jakličev jezik izrazito slovenski Jakličeve povesti bere narod vse rajši kot Jurčičeve, ker so vse bolj vzete iz realnega življenja in torej verjetne, kar je tudi nujno potrebno za umotvor, ki je realizirana resnica v podobi. Naj bi »Nova Založba« izdala še ostale njegove povesti; ljudstvo ga bo z veseljem prebiralo. Pastirji molijo. Zvezde na jasnem nebu migljajo, v jaslicah božje oči se smehljajo. Dete razpelo je drobne ročice, božalo rahlo Marijino je lice. Mladi pastirji ovčic mu v dar nosijo, v prahu kleče in udano ga prosijo: Zlata nam zvezda na nebu gori, lepše kot ona so Tvoje oči. Večni, glej našo prebedno mladost; dete. povej nam življenia skrivnost! Udani in sklonjeni v prah se mu klanjajo, božje oči zro v temo, tiho sanjajo...