— KatfsoD 14-000. - Stajerc pefffl ia celo teto eden goldinar, — m „ Stt^aa^a celo leto K 2—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se ludi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. f (WT V"' ^-za * stran K32—» '/a strani K 16"—, */« strani K 8.—, '/8 strani K 4—, '/« strani K 2-—, i/33 su-ani K 1—. — Pri večkratnem I o? i • "ftWi*1 .-£°sebnq snifcana. — Za oznanila (instate) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v fWrr'i! ^ ***»$&' ~ Stajerc izhaja vsaki drugi petftk, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — lSi[em V ^Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do Učne številke vposlati. ^gJP ^g-r^g« -.3. V Ptuju v nedeljo dne 17. aprila 1904. V. letnik. ftWR»- Ali nam je tre>> znati nemSh* Letošnjo zimo je podal ^riborski kmetefa sap* Imc »Slovenski Gospodar" v . n vodnem clankup* Clovom »Učite se nemški!" m^ **fJ«B tekaj bedarij, katere mora trt^no . ^isle*.. ^_ je zdrave pameti in ki ima le fcoli&v aJ lastu/1* ^s}^- sodka, takoj kot nesramne Jazi in zt Pelijve hu, •>; ■je spoznati. Ja, „SIov. Goep." in njefe "ovi pristaši «,. kaj radi videli, da bi Slovenci razun s* 0Jega- doma- | Ka jezika nobenega drnzega ne znali in ^a °i vedli | in izvedli le to in uno, kar bi jim predlaga 1* njihovi pervaki, ki bi jih na ta način lažje izkot 'ščevali. IGospodar" piše, da slovenski otroci, ki polu 'JaJo v hemško šole. v duševni rasti zaostajajo! — Bo&'bodi pilostljiv neumnežu, ki si upa kaj takega trJiti, [mislimo, da sliši takoj v norišnico. — Ako je pa to [resnica, kar ti pervaški hinavci trdijo, tedaj so p*.'. [mno oni sami tisti reveži, ki so duševno zavostali, to se pravi, nevedneži ali neumneži, katerim se ne jame ali ne more kaj verjeti! Saj so oni sami. brez [izjeme vsi hodili v nemške šole in ako eo t njih poševno zaostali, tedaj so pač tega najbrž sami krivi — a ne nemške šole. Očetje, matere, mnogo vas je, ki ste prisiljeni naše otroke — sinove in hčerke — dati v tuje kraje, lite „Gospodarjevo" oslarijo sami! — Mnogo, pnogo je naših slovenskih sinov pri vojakih, prav »bilo pri železnicah, veliko pri državnih in deželnih [uradih v službi; ogromno število Slovencev živi na tujini v različnih poslih, obrtnijah in barantijah; Bbrašajte sinove sami, — poprašajte se pa tudi vi pBovi na tujem sami, kolikor je vam znanje nemškega jezika v korist ali v škodo! Mnogo, mnogo slovenskih hčerk si mora na tnjem svoj kruh služiti, poprašajte matere vaše hčerke, nemščina v korist ali v škodo!? Kojjkokrat je slišati tožiti starejše slovenske kmete, ki nleo imeli priložnosti se nemškega jezika naučiti: „0b, ko bi jaz le nekaj nemški znal, sto, dvesto goldinarjev bi za to dal!" Koliko pritožb se sliši pri železnici in pri različnih uradih o pomanjkanju znanja emškega jezika. Večkrat obmiljuje kak kolodvorski a&slaik (štaciousšef) tega aH nniwa fanta: za u kolikor jim je ■at je : ki niso imeli priložnosti " bi ja2 '- --*-" dinarjev bi za i železnici in pr..----------------- .. nemškega jezika. Večkrat obm.ljuje k 1 ..,_:■- /gtaciousšef) tega ali unega fanta: „bkoda korenjaka; kako je pameten trezen m obog-bi le nekaj nekaj nemški znal dobil bi to liiv' Ko ' "> službo, bil bi do smrti preskrbljen. ali uno dob, **ezniki res še le V f "Žbi naUČ!J° Večkrat Z L ^ to popravijo, kar so v mla- nekolikr, L P*T' " -* <** se vendar nikdar več £; "emščme >- *m 25. letu lahko do- dosti zamud.Ii, ah zamuJb. - 80 svoja najboljša ne vrne, m kar bi ti v svoj. segli, to dosežejo že le potem, ko *a, ki ste m najlepša leta že preživeli. -h, ali bili f|0m.,shff' slovenski fantje in dekle. '^ bdi ali se ste v službi v nemških pokrajin«. niso Slovenci in Slovenke pri Nemcih pr^rilju Ijem, samo če so pošteni in marljivi in če Sški fzTeLK'T f' kd°r trdi' da SlovencelrumS enskf krfi Z^ ^ zategadelJ> ker so slovenske krvi. Res je že in po pravici, da so Nemci kakega posameznika ali pa tudi celo družbo spodili iel2:° 2aInžl> kar » čez teden Služila, po ofitanjah razsajala, pretepala, v pondelielc namesto de a pohajkovala nazadnje'pa še celo Ha pa to se je pri nas tud, že zgodilo, da se ie kaka nerabljiva m nepoštena hrvaška ali Italijan L paj- zament! Nemcem, ako godrnjajo črez nepravične Ta- pade, o katerih slišijo praviti, da se berejo po različnih hujskarskih in puntarskih časnikih, ki izhajajo na Spodnjem Štajerjn. Pošteno slovensko ljudstvo temu ni krivo ter z Nemci vred tako ščuvanje obsoja. Hajskarije proti Nemcem kujejo Je tisti ljudje, ki se nazivljejo kot BsIovenskega ljudstva zastopniki in voditelji, razumništvo, pervaki itd." Ti ljudje se ljudstvu vsiljujejo kot rešitelji, v resnici pa so zapeljivci in oškodovalci ubogega slovenskega ljudstva — farizeji, pismoučeni in njihovi podrepniki — farizejski hlapci. »Gospodar" pravi, da mora tisti glad trdeti, ki zna nemški govoriti. Prevdarite sami, dragi rojaki, če ni to neumna oslarija! Ali se najde na svetu bedak, ki bi temn pritrdil? Poglejte le malo oJcoli sebe in videli boste, ako ste zdrave in trezne pameti, da je to laž, ki se da s pestjo prijeti. Učeni gospodje, zakaj pravite ljudstvu kaj takega, česar sami ne verjamete in Česar se tudi ne držite?! Zakaj ste se vi sami nemščine učili in zakaj pustite vaše otroke se nemški učiti, ako je ta jezik vsakomur tako nevaren ? Mi ne trdimo, da edina nemščina vleče človeka v deveta nebesa, pa poglejte le k Slovanom na Hrvatsko, Poljsko in v Galicijo, kake usmiljenja vredne sestradane reve da so in vendar med sto ne zna eden nemški! Ruteni v Galiciji so sami zahtevali nemške šole, ker so spoznali važnost znanja nemškega jezika. Poglejte na Kranjsko, kjer so v zadnjih letih nemščino skoraj popolnoma odpravili iz ljudskih šol pa tudi drugače sploh, ali se je tam občno blagostanje vzboljšalo ? Nikakor ne. Nasprotno, revščina in pomanjkanje kruha raste na Kranjskem trajno in dan na dan se izseljuje veliko število on-dotnih prebivalcev v tuje kraje, posebno v Ameriko. Kdor se hoče o tem prepričati, naj bere kranjske časnike. Mnogo lažje pa bi se gotovo tem revežem v tujini (vsaj iz začetka) godilo, ako bi razun svoje materinščine znali še kak drugi jezik, če že druzega ne, vsaj nemški. Poglejmo si pa zdaj naše takozvane prvake v duhovniških in posvetnih suknjah, kako so se dobro naučili nemški, vkljub temu pa jim ni treba kruha stradati, terauč ti gospodje prav mastno živijo in si kupičijo bogastvo na bogastvo — in to iz žuljev nevednega, zapeljanega in oslepljenega kmečkega ljudstva. Ne učite se toraj nemški, ako hočete biti še nadalje podlaga — ne tujčevi, temnč — težki pervaški peti. Nadalje kliče budalasto pervaško glasilo „na noge slovensko razumništvo", katero bi naj Slovence napeljevalo, da bi šlo za kruhom na slovanski jug —-na Hrvatsko, v Bosno, v Srbsko, v Albanijo itd. O ti preljuba neumnost! Pisatelj unih vrst najbrž ne ve ali pa noče vedeti, da so prebivalci imenovanih dežel sami primorani hoditi iz domovine s trebuhom za kruhom, bodisi zaradi pomanjkanja živeža, bodisi zaradi varnosti življenja. Poglejte si te hinavce v pisarni ali farovžu, ali jih goni glad tje doli na izžuljeni slovanski jug? Ali se ne počutijo prav dobro tukaj med nami, akoravno znajo nemški. Vabijo vas samo zategadelj tje doli, da bi, 'a. idločnc s K< pride ako bi se enkrat spet domu vrnili, prišli nevedni nazaj, kakor ste odišli, ker slovanski jrfctela. v omiki najmanj za sto let zaostal za drugimi obrav ropskimi narodi. »Nevednost ljudstva je za nekroza klerikalizem) največji kapital" je nekoč tekel r pravu Pfliiger in to naši izkoriščevalci prav dobro veto P°°b in pa tudi skrbno nato pazijo, da ona med ^ar P stvom ne zgine ter se umakne zavedanju, spoziP za\ ' in prosveti. »n ško Slovenci, odprite oči, ter za vselej pokažite^astopi sleparjem hrbet, ki vas imajo za norce ter vami jejo take napačne in Škodljive nasvete. Tje d( slovanski jug, kjer je kmet na premoženju do oglodan, kjer je vsa lastnina v rokah duho\I dohtarjev in zidov, ali pa kjer kmetov, kakorss Oniozit na Slovenskem, sploh ni, —v Srbijo in Albanijo, zaslužt je tatinstvo in roparstvo še na dnevnem redu^'a? I dol vam svetujejo vaši »prijatelji naroda, vasi *ah nn] telji in svetovalci"! zasluži Vsakdo, ki si je kedaj že moral na tujem kfgoldinj iskati, pravi, daje „na gornjih krajih" vsekakorbolj("a» kei kor „na spodnjih". 2 mirnejšo vestjo lahko puste st Kosen svojega sina ali hčerko na Nemško, kakor pa tje ^a 01 bliže Turčije. In ubogi mladenič ali revno dekl-PU*111 ' se s težkim in potrtim srcem loči z ljubega dcfc> ^av* čega kraja in od skrbnih starišev, naj bi šlavkpdi za kjer vlada siromaštvo in tolovajstvo! Nikakor p° tos Ako ti je že usoda tako naklonila, da si moia$na'> (* sltlžka na tujem iskati, najdeš ga pri naših sc^teh ok Nemcih, ako si pošten in marljiv, in ako vsaj^er Je ličkaj znaš njihovega jezika. Zatoraj vam svetuj* sv°j dragi rojaki, učite se, kolikor vam okolščine pr-O odka ščaje nemščine, ker škodovalo vam to nikdar ne' za ti in zategadelj ne bodete stradali, pač pa preje ki Pn oru Ki so se utrdili na desnem bregu reke Jalu, Iga si sedaj sovražnika jako blizu in prišlo bode i pred no preteče mesce dnij, do jako krvavih bitk, Krih bodemo obširneje poročali. Za dan*s ta od-X končamo, ker nimamo podati čitateljem zna- Hh a\\ pom«A)Vn\\ w ptujsko okolico, J. Wcisbaherja ter pravi, da ■Štajercev agent". Mi pa povemo doticEemu ne- ■mežu, ki si upa v imenovanem listu, kaj takega ■i in uradno osebo nepostavnega djanja dolžiti, m ta trditev grda laž, ki ima namen, tega moža .lnjegovih predpostavljenih očrniti ter njihovo zau- Se do tega ces. kr. uslužbenca omajati ali celo ■opati. To še niso naše zadnje beeede v tej zadevi. ■.Mariborska golazen" pod imenom „Slov. Go- fcr in nNaš dom" se je mnogim ljudem v ptuj- • okraju že tako pristudila, da jo takoj, ko jim ■o dojele, temeljito zaterejo; brez usmiljenja mora Hi v ogenj ali tjekaj, kamor ljudje navadno po- w hodijo. — Ta golazen je pa tudi dokaj vsi- • in nadležna. »Gospodar" in „fihposa dohajata ■ročena v mnoge hiše, ja celo v dveh iztisih, ko ■ndar nikakor ne marajo. Po več let že mnogi ■plačali naročnine, a kljub temu dohajata ta uma- m zapored. Nič ne pomaga napisati na oklep fcj- aH „retouru, brez sramu ti drugič zopet m. enak zidu, katerega si skozi ena vrata spodil, ■ragih ti pa spet v hišo zleze. Gnjusoba vsiljiva! Slz Svetinj pri Ormožu. Župnik Bohanec ima „Šta- ■: hudo „na piki". Ne samo na prižnici temuč 'Bt spovednici ima vedno »Štajerca" na jeziku A celo bolniku na smrtni postelji ne prizanese, li mn ne očital naroČitve ŠtajerČeve, kar traja jBfa celo pol ure. Gospod Bohanee, vprašamo Vas, Xte samo politični agitator, ali ste še tudi kaj ■tga? Da niste pravi katoliški duhovnik, to je [Aiezdavnej znano dovolj. Na svidenje -- „a jMerci'! Ivanjkovčan. jI Iz Crešnjevca se nam poroča: »Pri zadnji zani- A obravnavi dne 5. t. m. pri okrožnem sodišču v Aiboru bil je župnikov prijatelj Štefan Rudolf zaradi tatvine drv obsojen na 3 mesece težke ječe; preiskava zoper župnika g. J. S u š n i k a teče pa še naprej ter bode črez 40 prič poklicanih k obravnavi, o kateri bode »Štajercu" ob svojem časuvporočal — njegov zvest somišljenik in naročnik iz Crešnjevca." \z Ljutomera. Dne 21. t. m. se bode vršila volitev novega občinskega odbora v Ljutomeru. Ker pa je za gospodarstvene stvari zelo važno, kdo da sedi v občinskem odboru, Vas opozarjamo — namreč slovensko stranko, — da si izvolite pametne može, ki bodo za delovanje občinskega odbora, ne pa da bi obstruirali in s tem onemogočili delovanje te korpo-racije ter škodovali gospodarstvenemu napredku. Za najboljše kandidate v občinski odbor bi vam nasve-tovali dobre gospodarje in posestnike, namreč gospode: Ivana Kukovec, Franceta Seršen, Alojza Veršič in dosedajnega odbornika Alojza Reich, ne pa ka-koršne ste dosedaj volili: posojilničnega šribarja, Karleka in Babnika, katerih zadnji nima druzega, kakor samega sebe in Armensko tablo, katero so mu že mati darovali; on vživa po na napovedbi njegovega ujeca ubožno podporo rajnega Plohlna iz Ptuja, kar se pa ne strinja z častjo odbornika. Sedanji odborniki manjšine so pač ,,karasi", vedo dobro gospodariti, pa samo po gostilnah, pri svojemu gospodarstvu so pa dosedaj prav malo sposobnosti pokazali. „Anti politično društvo". Hajdinjski natfučitelj, g. Podobnik se je v novejšem času najbrž od svojega pajdaša, hajdinskega kaplana, navadil vtikati v reči, ki ne spadajo v njegov delokrog. Pri zadnjih volitvah v okrajni zastop ptujski je ta gospod pokazal ali vsaj pokazati skušal, da se tudi po njegovih žilah pretaka vroča pervaška kri — čeravno je že precej stara. Mahoričevo vino dalo mu je toliko »korajže", da se možicelj še potem ni zamogel umiriti, ko je stopil že na ulico. Pa tudi nasproti gospodu Veršiču na Bregu si je moral dati duška ter pokazati svoj „ugled" in veljavo. — „Hej Slovane . . .!" Vsled opeklin umrla je IV* leta stara Micka Petrovič, hčerka kočarja Jakoba Petrovič pri s v. Marjeti niže Ptuja. Šla je namreč na Veliko noč gledati na kraj, kjer so na predvečer kresih. Ker pa ogenj ni še popolnoma ugasnil, vnelo se je dekletovo oblačilce in revica se je tako opekla, da je črez malo ur potem umrla. Menjava posesti. Grof Henckel-Donners-mark je nekdanji Farsky-ev premogokep v Starem-trgu pri Slovenjemgradcu za 23.500 kron kupil. Velikonočno Streljanje povzročilo je na več krajih našim nfajerberkarjem" prav znatnih, deloma težkih telesnih poškodb. V celjsko bolnišnico došlo je 5 takih »prostovoljnih" ponesrečencev. V Smartnu pri Slovenjem Gradcu je strel nekemu 12-letnemu dečku raztrgal desno roko in pri sv. Jederti je bil neki 16-letni fant vsled streljanja na levi roki hudo poškodovan. Velik pretep in uboj. Na velikonočni pondeljek sprli so se fantje v št. Vidu pri Ptuju. Bilo jih je okoli 60 in uprizorili so pravcato bitko. Opletali so se z latami, cepci, drogi, ročicami in z drugimi slič-nimi pripravami, kamenje pa je frčalo, kakor da bi japonski topničarji pred Port Artur prišli. Mnogo je bilo težko ranjenih, kmečki sin Jakob Rozman pa je pri tem tepežu dobil tako po glavi, da je kmalo na to „pozabil dihati." Fantje, s takim surovim ravnanjem si nikakor ne delate čast! Neumljivo se nam zdi, zakaj da se je žandarmerijska postaja v. St. Vidu opustila, ko je vendar tamkaj neobhodno potrebna. Požar. Dne 8. t. m. proti poldnevu nastal je v D o 1 e n i v Halozah požar, ki je upepelil hišna in gospodarska poslopja posestnikov Anton Ornig in Štefan Piše k. Ogenj pokončal je razun poslopij tudi mnogo živeža in krme, zraven pa še eno žrebe (vredno 300 krnn) in 6 svinj. Zgorelo je sploh vse premakljivo imetje dotičnih posestnikov in škoda je toraj prav velika. Pijanščfna ne de dobre in še celo tatu ne. Kočar Anton Majcen iz Moravč je že dalje časa sem kradel po ptujskem, ljutomerskem in ormožkem okraju. Ker pa pregovor pravi, da nihče ne uide svoji osodi, tako je tudi tega lisjaka bridko zadela. V noči od iS. do 4. marca je namreč vlomil v klet posestnika Hojnika v Senčaku in se tamkaj nad vino spravil. Vinski bratec Majcen pa se je tega božjega daru tako nazizal. da je nezavesten v kleti obležal, kjer so ga drugo jutro domačini našli in žandarjem izročili. Je pač smola! Od ptujskih sejmov. Na zadnji tukajšni živinski in svinjski sejem dne 6 t. m. se je prignalo 150 konjev, 720 goved in 358 svinj. Cene so bile dobre in kupčija prav živahna. Namesto drugega mesečnega sejma, ki bi se imel vršiti dne 20. t. in., vršil se bode veliki letni živinski sejem na dan sv. Jurja, to je 23. aprila t. I. Pričakovati smemo mnogo živine, pa tudi knpcev. Tudi kramarski sejem bode tega dne. Prihodnji svinjski sejem vršil se bode dne 20. aprila, lesni sejem pa se začne že v pondeljek 18. aprila tega leta. Dopisi. Iz Kicarjey pri Ptuju. Kakor naša zemlja obstoji iz več delov sveta, tako razdeljujemo tudi naš ljubi Kicar, namreč v veliki vrh, senarski vrh, krompirjev vrh in kokošji vrh. Najimetnejši je poslednji, v katerem imamo en par prav prebrisanih zakonskih ljudi. Možu je ime Juža ženi pa Lunka. Našega Juža je »Slovenski Gospodar" že tako izobrazil, da zna vsako tožbo prav dobro izpeljati — nazadnje pa mora vse sam plačati z denarjem, katerega mu v to svrho naš kicarski »cimerniojster" posodi. Juža pravi, da je »Stajerc lažnjivi zapeljivec, a „Štajero° ga še nigdar ni k tožbi zapeljal, pač pa se je Juža svojega hujskanja najbrž iz svojih mu tako priljubljenih listov navzel, kakor tudi njegova Lunka, ki „fihposaa vedno za rep drži in ki jo je že- tako pametno napravil, da gre ž njo vse, kar le oči vidijo; saj je „kunštna" (prebrisana) postala, da zna celo „handlat" (barantati) in sicer tako, da samo j8?1** vidita. Najbrž si pri tej barantiji toliko prid« zamore potom naročnino za „SIov. GospodaB njegovega sinčeka „fihpos" plačati, katera lisB8, 1 drugim kaj pridno priporoča s povdarkom. da1 «n šele tedaj pravi Slovenec postane, ako je na * .na lista naročen. Glejte no, potemtakem so se rtf Je venci še le pred nekaterimi leti na svetu pJf™ ko sta omenjena dva lista izhajati začela! TaB ska dvojica ima pa še tudi druge podpiratelje,! l( Janžo in neko Minko, ki sta vrla pristaša k:JeJ klerikalcev. Pa pustimo raje te neznatne B"1! miru, samo da uni tudi puste" nas, našega „otfl| in pa naše kokoši na miru! Miroljubni KicaB Iz Kozjega. „Kozje, dne 27. sušca 1904.Lbn' Kozjega, predragi „Štajerc", še nisi, kolikor* I znano, doslej nobenega poročila prinesel. »Sit I Gospodar" in znana »celjska žaba" sta se *er kajšne razmere že večkrat širokoustila. Ce slfigra Nemec ali liberalec se avojim somišljenikom obfej g hitro sta to reč omenjena lista v javnost saem akoravno ni bila bogsigavedi kako pomembna, fabo pa kak klerikalec globoko v blato zagrezne.frtniš molčita o takem dogodku kakor namalan mal%tra ročam ti, dragi „Štajerc", toraj jaz sledeče: T%>šta: je cerkveni ključar ali cekmošter, — kateri« ključev od cerkvene blagajne, odkar to casta \z nosi, nikdar ni imel v rokah — pred dvema JE. N jako globoko v blato zabredel, tako da ga jlbrig ženje perila nad tisoč kron stalo. Ta dogodek jitrau doljub" v svoji štev. 39 od 12. septembra 190JjubJ lepo opisal in ta slučaj je še od danes vsakerotmi janu v dobrem spominu kot »klerikalni uzor čk! A zopet se je nekemu cerkvenemu ključarju, ifeti. in klerikalnemu zagrizencu ena prav lepa vstavili Franc Medvenšek iz Zagorja (starodavna in imbnjša božja pot) je bil včeraj od tukajšnega ces. kr.^pod nega sodišča na 400 kron globe obsojen, in sii si radi prelomka zakonske zvestobe. Tožitelj je bilkjrjot Simšek, posestnik v Zagorju, kateri je se izfebnt vračajoč obtoženca pri svoji ženi zalezel. — Xjpras nito pri tem je posebno to, da je bil Medvensdfco o\ jim sofaranom večkrat za vzgled in v posnemo Ja ni ročan kot „vrl narodnjak, značajen mož in fcrja kristjan". — No, mi klerikalcem zares ne zaviplan tega vzglednega poštenjaka, kojega krčma je zbi:< kozjanskih „pervakov" in kjer pogostoma naj v k; znani „graduirani kvartet." Kozjega Iz Šoštanja. V šesti številki „ Štajerca" dopisnik iz Šoštanja se svojimi zvesto po narai 0: < no; ale tirni slikami vrlodobro pogodil. Ljudje so se srf . smeha in kihanja kar za trebuh držali. V/;- ' n Smrdokavra z babco" 2al d »eriio i ugajale slike: dič" — „BartIos" in pa „s čjoveškimi kožamiPu* turn". Da pa bodemo imeli popolno ali celotno m manjka še dveh poglavitnih figur, in ti ste: I a, 0j te m jo že ti o s kfl p m »na^a mama", kakor se ta zakonska dvojica no dva P™*' SV0J'm gostom rada imenuje. .-.Naš ate" je iridobil "ne^aJ nrlosar" m Je kaj mogočno po Savinji in odarjal |^ »hunipljal", zdaj pa ima blagor in gorje natrga v svojih rokah. Ni — H to velikanski skok! Bnaš ate" je pri tem čisto nedolžen; to je slavni naših še slavnejših pervakov. Odkritosrčno rečeno naš ate" še eden najsposobnejših izmed tu-ih kolovodjev pervaške stranke. Nekateri tržani šale s tem gospodom uganjajo in trdijo, da hode po trikrat na teden obrtniško šolo obiskovati je baje ta „atek" že vpisan za učenca v neki |rfni stroki, ker ne zna abecede, nemški pa tudi ori rkakor bi preklje lomil". — Istina pa je tudi, se je med „ našim atejem" in „ zlato Tončko" fsebojna ljubezen v zadnjem času precej ohladila, !bno odkar je začel „Hinko" nemir in zgago de-nSaš ate" postal je ljubosumen, in ljudje pra-| da nosi že nekaj časa sem vedno nabasan re-er pri sebi. Kolika izpreinemba vendar! Popreje jgrali komendije šaloigre, sedaj pa žaloigre. Imamo j sedaj v našem trgu tudi novošegni teater, v m stanejo lože in prvi sedeži po pet krajcarjev. !bo obskrbljujejo „pemski muzikantje", razposajeni ^niški učenci pa korakajo ob nedeljah mimo tega Ira ter v zboru prepevajo novo šoštanjsko himno: listal da na ti ipra1 i pri] Ta zal lje, nej t kici le ljufl ,Štajej Cicarjal 104. -J >r je .Slov1 e čred ! staj i ob t spra| na. E zne, malik ^ Koz oštanj se probuja! Huja —- huja — huja teri pi iastno i« Domačin. Iz Hajdlnja pri Ptuju. Pri nas se godijo čudne na let i. Našega gospoda kaplana vse druge reči mikajo Irigajo, duhovno pastirstvo pa se mu najbrž zdi stranska reč; politika je njegov živelj in njegov jubši predmet. Z njegovim obnašanjem v cerkvi farani nikakor ne moremo zadovoljiti. Cerkev jsa božja, kjer se nedostojnosti nikakor ne smejo . posebno naj se duhovnik pri svojih cerkvenih ilih tako obnaša, da ne bode dajal vernikom i imenBajšanja ter je v njihovi pobožnosti motil. A naš kr. ok pod kaplan misli vse drugače; on namreč misli: a sicer i si sme zunaj cerkve več kaj dovoliti kakor drugi j bil Ja lajoči ljudje, tedaj mu je tudi v cerkvi dovoljeno j iz sej obnašati, kakor je njegova volja. Tako je n. pr. - Zna praznik Marijinega oznanjenja (25. marca) kazal enšek ( j obnašanje, kakoršnega bi od katoliškega duhov- mo pri a nigdar ne bili pričakovali. Ko sta namreč dva in ve rja nekaj besed med seboj govorila in je to g. zavida lan zapazil, se je tako razburil, da je kljub sve- ; zbiral a mestu začel rentačiti in zmerjali, kakor da bi i nast< v kakej krčmi. Izpustil je celo neke postaje kri- ozjan^ ga pota (bilo je namreč pri poldanski službi a ne vemo, ali iz kljubovanja ali vsled raz- Kot omikan človek bi vendar moral znati a" j^ laravi Jj?8*! sam brzdati, posebno pri svetih opravi fzlasti „črni] žami >tno sD te; m v hi ši božj i naj bi ohranil mirno kri in dostojno nastopanje, kar bi ljudem bolj impo- kakor pa njegova „ sveta jeza" in razburje- Pregovor pravi, da slabi vzgledi p o k v a- o d o b r e šege. Ko se je pri nas zvedla no-da je eden tukašnjih šolarjev drugemu zaradi »malenkosti nož pod rebra zasadil, spomnili smo se nehote tega kaplanovega nastopa. Mi tega surovega fantalina gotovo ne bodemo zagovarjali, ali toliko slobodno smemo reči, da je imel na svojim dušnim pastirjem in katehetom jako slabi vzgled, kako naj človek v jezi svoje strasti kroti in brzda ter svojemu nasprotniku prizanaša. Gospod kaplan bi naj raje učil vernike krščanske ljubezni, zmernosti, potrpežljivosti, prizanašanja svojemu bližnjemu — sploh krepostnega življenja v smislu Kristusovih naukov, namesto da se peča s politiko, za njo agitira ter jo med svoja duhovska opravila bodisi na priž-nici, v spovednici ali v šoli vpleta. Podučil naj bi stariše, da naj nikar svojih otrok že v nežni mladosti ne vadijo na opojne pijače, najmanj pa na žganje, ter jih ne jemljejo seboj v krčme in „šnopsarije", ker tamkaj ne slišijo in ne vidijo kaj takega, kar bi zamoglo njihova Čutstva blažiti, njihov značaj krepiti in jih privaditi zmernemu in krepostnemu življenju. Pri klanju domačih živalij otroci ne smejo biti navzoči ali celo pomagači, kajti to dela mladino trdosrčno, nevsmiljeno, surovo! Ne samo podne, te-muČ tudi ponoči imajo stariši na svoje otroke paziti in njih čuvati, da ne postanejo ponočnjaki, pretepači ali celo ubijalci. Stariši, vzgojitelji, učitelji naj dajejo mladini ne samo potrebne nauke, ampak še po-trebnejše dobre vzglede, in z božjo pomočjo bodemo dosegli, da bode naša mladina si zadobila boljše ime, kakor si ga zdaj zasluži. Pred vsem naj ndnšni pastirji" pazijo na to, da nikoli in nikjer ne bodo dajali puhajšanja in slabih vzgledov. Naš g. kaplan naj bi si vzel vzgled svoje predpostavljene, n. pr. svojega blagega g. župnika, čast. g. prosta ptujskega in mil. g. knezškofa, ki se ne pečajo s politično agitacijo, temuč so miroljubni dušni pastirji, ki se drže naukov Kristusovih in zapovedij svete katoliške cerkve. Vprašamo pa zdaj „slavnega" Slov. Gospodarja, kdo je kriv, da se neti med ljudstvom sovražtvo in prepir? Kdo ščuva ljudstvo in ga zapeljuje v politična in družinska nasprotstva? Kdo je kriv takim in enakim dogodkom, kakoršen seje zgodil nedavno med dvema tukašnjima šolarjama? Vsak trezno misleči človek bode spoznal, da so temu krivi le malomarni stariši in učitelji, posebej pa še taki duhovni pastirji, ki sejejo med ljudstvom le razprtijo in prepir, ki ga proti eden drugemu ščuvajo, ki se s politiko več pečajo, kakor pa s svojim dušnim pastirstvom in s vzgojo jim izročene mladine. Gospod kaplan, oznanjujte nam raje Kristusove nauke in se tudi sami po njih ravnajte, politiko pa pustite na stran, ker ta ni za Vaš stan. Ne brigajte se za naše časnike; mi raje beremo take, katero imamo naročene in jih pošteno plačamo, kakor pa tiste, ki se nam brezplačno vsiljujejo in ki ne znajo druzega, kakor ščuvati, obrekovati in lagati. Mi ne najdemo v »Štajercu" ničesar protiverskega ali protipostavnega, ako pa ta list.tu in tam takega človeka, kakoršen ste Vi, malo na njegove dolžnosti opomni, je nam le prav, ker drugače bi morali to mi sami storiti, česar se pa raje izogibljemo. Prilično več kaj . . . Hajdinjčan. s Malenšaka, ki je tudi bil morilčev tovariš. Ciglar Malenšak sta baje Pavlica z različnimi otročarija dražila in mu kazala vino, katerega pa mu nista d piti. To je napol gluhega in muhastega Pavlica t razjarilo, da je slednjič storil omenjeno zločinstvo Cerkven, rop* Na cvetni ponedeljek po noči v! mili so nepoznani zločinci v cerkev na Stari Osli cest na Kranjskem ter jo vseh dragocenostij oropali. Grozno zločinstvo zasledili so v nekem londoj H skem predmestju. Neki mož, ki se baje imena I Georg Albert Cossmann, je naročil vozniku, da i njegov težak plehasti zaboj (kišto), iz katerega se cedila smradljiva tekočina, na dolečni kraj pope! Vozniku se je stvar zdela sumljiva. Tudi Cossmannfj vemu najemniku se je lastnik zaboja že dalje sem zdel sumljiv, toraj je poslal po policijo. Ko; ta došla, je Cossmann hotel pobegniti, a policaji ga vendar vjeli, toda pri tej priči si je mož z bi vijo vrat prerezal in tak6j na licu mesta umrl so zaboj odprli, našli so v njem razkosano žem truplo s zdrobljeno glavo, vse v cement vlito. Obla^ iščejo sedaj še več ženskih mrličev ker sumijo, je Cossmann storil več enakih hudodelstev. DokuziT/-YO se je namreč, da je Cossmann v zadnjem času p H gostoma pri sebi sprejemal ženske, ki so se po da časa pri njem zadržavale. Mož S 47 ženami. 33 letni kondukter newjorL poulične železnice, James Shippee, je bil obdolžiš H da se je nedavno pod krivim imenom poročil z n* Oetrlow, akoravno mu je prava žena z dvema oa I koma še živela v istem mestu. Pri sodniji, kanj •'* ste prišli pričat obe ženi, se je dognalo, da if -Shippee razun teh dveh žen še eno v San Francis! H drugo v Čikagu, tretjo Vašingtonu i t. d. V kratki . , se mu je dokazalo, da ima obtoženec 7 žen. Kop Shippee na noben način ni zamogel več izviti, pi je nam ter rekel: »Zdaj mi je pa že vse eno "j fl^l znati hočem, da nisem samo 7 krat oženjen, tm H 47 krat". Obe pričajoči ženi sta na te besede orni let leli, sodnik pa je tega Junaka" poslal porotniki I TIP Grozen čin iz ljubosumnosti. Hišni poses* ■ Peter Rajič v Belemgraclu storil je nedavno na grm H način konec svojemu življenju. Rajič se je kot vde" pred kratkim oženil z neko izvanredno zalo del Ko je žena odišla na trg, zabodel si je iz ljubo« ^'< nosti velik kuhinjski nož v trebuh ter si nato cJ na izvlekel. Otroci, ki so bili priče tega strašnegaP janja, začeli so kričati, na kar so prihiteli lju< ulice ki so morali besnečega ranjenca zvezati, daj na mu zabranili nadaljno razrnesarjenje samega sebe m iz so je Rajič pomiril ter kljub velikim bolečinam u^^B razložil vzrok svojega čina in si je, ko so mu spet razvezah, zapalil smodko (cigaro) ter jo lila krvno puŠil. Došla policija je dala nesrečneža P^^H ljati v bolnišnico, kjer je po kratkih urah v gro^^g bolečinah umrl. Zunanje novice. Lep nauk! Kakor kranjski časnik „ Gorenjec" poroča, napeljuje župnik v Mošah pri Kranju šolsko mladino, naj vsakokrat, kadar jih stariši pošljejo kaj nakupovat, nekaj manje kupijo, kakor jim je velevano ter nekaj denarja prihranijo, katerega naj potem v župnijsko hranilnico dajo. Kaj ne, lep nauk Kristusovega naslednika?! Skoraj celo mesto pogorelo. Dne 28. marca je mestece Dynow blizu Brzezova v Galiciji skoraj vso pogorelo. Škoda se ceni na 100 tisoč kron. IZ Balkana. Kakor vejo posamezni listi poročati, je baje Turčija pripravljena dovoliti, da dobi Macedonia samoupravo, katerej bi stal na čelu kot podkralj sultanov sin Bur h an. Ako se pa to ne uresniči, razdelili bodeta baje Macedonijo Avstrija in Italija ter vsaka vzela svoj del pod lastno upravo, in sicer Avstrija vzhodni notranji del, Italija pa zahodni obmorski del, o čemur ste se baje ti državi že do dobrega dogovorili in pogodili. Kolikor je na tem resnice, bode prihodnjost pokazala.? Napad na španskega kralja. Španski kralj Alfonz XIII. potuje že nekaj tednov po svojih deželah. Nedavno je prišel v mesto Barcelono ter obiskal tamošnjo delavsko razstavo. V trenutku, ko je razstavo zapuščal, počila je v njegovi bližini petarda, ki je dva kmeta ubila, a mladostnemu kralju se ničesar ni zgodilo. Šestero umorov pred 45 leti je izvršil neki policijski „špicelj" z imenom Lichtenecker v Badnu pri Dunaju. Zločinec je bil svoječasno le zaradi enega umora obsojen. Umrl je pred večimi leti v ječi. A zdaj po 45 letih je prišlo na dan, da je imel ta grozo vitnež 6 umorov na vesti. Neka stara ženkica, ki je kot deklica bila nevidna priča nekega roparskega umora pred 45 leti, je izpovedala, daje dotični umor izvršil „špicelj" Lichtenecker. Od tega slučaja se je nadalje dalo na druge sklepati. — Grozno! Najstarejši stotnik umrl je v Petrovaraždinu z imenom Sava J o vč i č i č, ki je dosegel starost sto let. Njegova dva sina sta umirovljena majorja. Blazen Človek z imenom Anton Koritnik, doma iz Rajhenburga, je v norišnici v Feldhofu pri Gradcu napadel zdravnika dr. Tafla. Na Koritniku, ki je bil svoje dni natakar, dosedaj niso opazili nikake div-josti, tembolj je ta napad iznenadil vso v dotičnem zavodu službujoče osobje. Zdravnik ima na glavi 12 cm. dolgo rano in se je še le črez dalje časa po napadu zavedel. 96 let star morilec. Na Veliko noč popoldne je v mestni ubožnici v Vodmatu pri Ljubljani umoril 9 6 let stari mestni ubožec Ivan Pavlic iz Zaprice pri Kamniku 79 let starega tovariša, mestnega ubožca Jerneja Ciglarja, katerega je z nožem tako pehnil, da je bil poslednji pri priči mrtev. Potem pa je še nevarno ranil 67-letnega bivšega fijakerja Franca Predpotopni morski som. Muzej ogrskega gičnega zavoda je dobil pred kratkim okostnico 9 lotopneua morskega soma, katero so pred štirimi Hetmi izkopali v opekarni pasestnika Prosta v Bor-uoljn na Ogrskem. Prost je ta okostnjak, ki je 7 metrov dolg in poldrugi meter širok, velikodušno [daroval omenjenemu muzeju (ta eksemplar je dosedaj pni znani na svetu in ima muzejsko vrednost I0.OOO kron), in prejel za to darilo od presvitlega Barja zlat križec za zasluge. Nedolžna žrtev pohotnega vojaka. "V Gorici K v bolnišnici umrla deklica Ida M e o t o. katero ■ nedavno posilil "\odnik 47. pešpolka, Martin Bern h ar d. Bogastvo jezuitov. Pokojni minister Miqnel je pil premoženje jezuitov na 20 tisoč miljonov kron. ramo v mestu Metzu ima ta red hiš in zemljišč za 80 miljonov kron. No, zdaj pa še naj kdo poreče, jda se tem ljudem slabo godi! iz Arabije. Roparski Beduini so ujeli ter zaple-jnili mohamedansko karavano (turške romarje), kalorija vsako leto roma v Medino in Meko k slovečim ■ohamedanekim svetiščem. Karavana šteje baje 5 do ■ tisoč glav. Turška vlada je odposlala 3 bataljone (roje) vojakov, ki naj rešijo nesrečne romarje iz be-Ininskih rok ter je spravijo srečno zopet v domovino. Morilke lastnega očeta kazni oproščene. Dne E8. marca so porotniki okrožnega sodišča v Luceri pa Laškem tri sestre, Katarino, Berenico inEstcrde [Francesco, katere to 8. oktobra 1901 svojega očeta jofmriile. ?a nekrive spoznali in sodišče jih je kazni sprostilo. Oče je bil okrutnež in suiovež pive vrste p ko je svojo pridno ženo v grob spravil, trpinčil I skozi več let svoje 3 hetike na tak grozovit način, go reve slednjič fklenilo cčeta usmrtiti, kateri ep so tudi izpeljale. Tri zakonske može umorila je v K ari i ni h na poravskem kočarica Marija Novak. Leta 1807. je umorila svojega pervega moža Jakoba Spaniela, a 1901. svojega drugega moža Metoda Daneka in d kratkim tretjega, Raiola Novaka, Ako bi se snm be vzbudil pravočasno, bila bi sedaj že četrtič poroma, a namesto četrt3 svoje gostije sedi zdaj pod ^Ijučem. Strahovit požar. Na velikonočni pondeljek je v iciji zgorela cela vas Kviatovicz. V ognju je a smrt tudi neka priletna ženica, škode je za tisoč kron. .Dvojni umor in samomor. V Neuenburgu vicarskem je v nekem hotelu pravnik Koch Nemčije ustrelil svojo ljubico, nafo zadavil njenega olletnega otroka potem pa je samega tebe ustrelil. Kuga V Indiji se strahovito razširja. V tednu do 9. marca je umrlo na tej strašnej bolezni 40.527 dij. Proti tej morilki te dosedaj zdravniki niso iznašli vspešnih sredstev aH zasledili „pravega zelišča", Zlato rudo našli so v občini Mad j an na Sed-biograškem, Ta ruda ima baje v sebi zlata v visokih odstotkih in rudnik toraj obljublja prav bogatega dobička. Od mrtvih vzbudila se je baje v mrtvašnici na draždanskem pokopališču neka dvanajstletna deklica. Oddali so jo v zdravniško oskrbovanje. Gospodarstvene in gospodinjske stvari. Zlata pravila pri svinjski reji. Nek strokovnjak (H. Schmidt, grajščinski ravnatelj v Wonsovem) sestavil je za svinjsko rejo sledeča pravila, katerih bi se naj tudi naši svinjerejci strogo držali, ako hočejo doseči zaželjeni uspeh in si s tem zboljšati pleme pa tudi svoje gmotno stanje. Dotična pravila se glase tako-le: 1. Oskrbuj, streži in krmi plemenske svinje kolikor možno dobro, prase ta kolikor mogoče po ceni, krmljenke (pitane svinje) pa najboljše ko je mogoče; 2. Le s čistim (dobrem) plemenom se da popolnost doseči; 3. Drži se tistega cilja, katerega si enkrat za pravega spoznal; 4. Za pleme rabi edinole zdrave, pravilno zraščene in doraščene živali, nikoli pa premlade; 5. Razun pitanih spuščaj vse svinje vsaki dan najmanje 1 do 2 uri na prosto, ker gibanje v svežem zraku svinjam jako prija; 6. Skrbi za suh, zračen in prepiha prost hlev, ki je po zimi dovolj topel po leti pa hladen; 7. Svinje potrebujejo mir, posebno pa pitane sviuje; 8. Cistota in snažnost ste pri svinjeriji neobhodno potrebni; 9. Plemenske svinje se naj krmijo, pa no pitajo: 10. Krepko pičo dajaj svinjam kolikor možno suho, sekanico pa oparjeno ali pa kuhano; 11. Polagaj svinjam le zdravo in tečno hrano; 12. Skrbi za čisto vodo: 13. Polagaj zmiraj ob določenih urah, plemenskim svinjam in prasetom ne dajaj preveč na enkrat, toda pogosteje; 14. Daj svinjam priložnost, da dobe vsak dan v se apnenske reči, prsteno oglje i. t. d.; 25. Spravi svinjo, ki ima povreči, v posebni stan (kutor) ter ji nastelji z mehko steljo, kakor je n. pr. na kratko zasekana slama i. t. d.; IG. Nadzoruj porod pazljivo, toda ne segaj po nepotrebnem vmes; 17. Prasetom odščipni špičaste zobe že v prvih 24-ih urah; 18. Od tretjega tedna naprej spuščaj o lepem vremenu praseta z materinsko svinjo na prosto ter jim začni v četrtem tednu že po malem lahko pičo dajati; 19. Praseta pusti 7 do 8 tednov pri svinji, ona pa, katera si*za pleme odločil, celo 9 do 10 tednov; 20. V enem in istem hlevu (kutoru) imej le enako močne živali, slabotne spravi posebič, ker drugače jih perve odjedajo: 21. Dobro je pitane svinje vsak teden tehtati; 22. Mnogo vodene piče napravlja vodeno meso, oljnata hrana dela oljnato slanino (špeh), koruza naredi, da je mast in špeh rumenkast, Kakšen naj bo krompir, katerega hočemo saditi? S krompirjem je nekaj posebnega: sicer je navadno le tako „semea za saditev ali sejanje priporočljivo, 10 ki ima prav lepo sveže zumanje lice, a pri krompirju je ravno narobe. Saditi je dobro le take krompirjeve gomolje, ki so prav veli zgrbančeni in suhi. Da dobe* to obliko, naj se pred saditvijo v skednja raz-prostre in posušč ali pa v hiši na peči, ki pa ne sme biti preveč topla, sicer bi gomolji kaljivost izgubili. V razgreto peč se nikakor ne smejo devati. Veli krom-pir ima veliko večjo kaljivost, požene več korenin ter obrodi tudi mnogo več in večjih gomoljev, kakor tak, ki ima gladko in friško znnajnost. Poslednji v zemlji kaj rad seguije ter obrodi le malo ali pa sploh nobenih gomoljev. Kako preženemo stenice? Stenice se dajo le takrat vspešno pokončati, ako se poslužimo dotičnih sredstev v takem času, v katerem samice jajca ležejo in to se godi v mesecih marec, maj, jnlij in september. Najboljše sredstvo zoper stenice je, ako skuhamo nekaj kolokvint (strupene!) in s to prekuho nama-žemo ali škropimo mesta, na katerih se nahaja ste-nična zalega. Tudi apnu ali morti je dobro te pre-kuhe primešati, kadar se soba ometuje ali beli. Da spravimo to sredstvo v špranje postelj in drugega pohištva, poslužiti se moramo nekake brizgalnice ali šprice. Prepih (Luftzug) stenice tudi pomaga pokon-čavati. Kadar se naše domače živali misijo (kadar dlako menjajo), kar se godi navadno spomladi in v jeseni, moramo na nje posebno pazko imeti, ker je pre-memba dlake v tesni zvezi z okolščinami notranjega života, posebno pri mlajših živalih, ki so še v rasti. Daje se naj živalim v tem času tečneja hrana, sna-žijo naj se skrbno ter le zmerno k dela rabijo. Posebno se morajo obvarovati prehlajenja. Dobro je, če se daje živalim ob času misenja ječmenovega šrota, prge (oljnatih hlebčkov) in nekaj soli. Krvavijenje ustaviti nam dela čestokrat mnogo preglavice posebno pri nevarnih in večjih ranah, ki močno krvavijo. Navadno so ljudje ob takih prilikah čisto zmešani ter si brez zdravnika ne vejo ničesar pomagati. Pomoč pa je kaj lahka. Vzeti je namreč treba le klopčič vate (pavole), namočiti ga v vročo toda prav čisto vodo in ga na rano položiti. Krvavijenje se na ta način v kratkem ustavi, včasih koj hipoma; celo takrat, če je ranjena žila utripalnica (Pulsader), krvavijenje za nekaj časa preneha. Vata sama ali pa v mrzli vodi namočena vata nima takega vspeha. Pisma uredništva. Dopisniku iz Puščave: Mi nismo zagovorniki, pa ludi ne sodniki izprijenih »jungferc«; ako imate česar na srcu, obrnite se na »Fihposa« ali pa prosite za inkvisieijo. J. W. v Hardeku. Pervo dobite v vsaki ptujski Špecerijski irgovini, drugo in tretjo pa v bukvami lilanke v Ptuju. M. V. v Galiciji: Pustite take blatne reči! P. S. v Lembahu: Hvala vam! Župnikov popravek vržemo v kpft, G. dopisniku iz Črešnjevca: Kakor se lahko i/, številke našega lista prepričate, smo oba Va&i dopisa priob^f akoravno nekoliko skrajšana. Večini naročnikom: Prosimo Vas potrpljenja. Ni na mogoče vsem ob enem ustreči. Dopisniku od Sv. Antona v Slov. gor.: Hvala Va za poslano! Ako bode treba, se bodemo Vaše prijazne nudbe poslužili. Našim naročnikom, ki nam Se kaj dolgujejo, pa gamo na srce, da reč nemudoma poravnajo, Večini vprašfilcem: Na pisma, katerim ni priložej poštna znamka za odgovor, ne odgovarjamo. Gospod P. Sadu v Št. IIju: Potrdimo Vam, da i Vi poslali dopis o kaplanu HoSkarju. Loterijske številke. Trst, dne 2. aprila: 34, 3, 52, Gradec, dne 9. aprila: 14, 77, 35, 18, 25, 4J 6 Smešnice. Dobro svinjsko pleme. V Elbingu je prišla pre nedavnim neka »velikomestna" gospa v neko mesnic ter je želela tamkaj svinjsko gnjat kupiti. Reče me sarju: „Pred nekaterimi tedni, ko sem se semkaj to mesto preselila, kupila sem od Vas svinjsko gnjat ki je bila prav okusna. Imate še kaj od tiste sorte? Mesar ji urno odgovori: „ Gotovo, milostljiva gospa,1 in pokaže na celo vrsto v mesnici visečih gnjati „To je vse od ene in iste sorte" ji še posebej potrdi Nato pa vpraša gospa: „Pa so tudi vse te gnjati o ene in iste svinje?" Mesar ji potrdi: „Golovo, milo stljiva gospa." Gospa vsa vesela reče: „To je izvr stno. Prosim pošljite mi takoj tri gnjati na moj dom!' Seveda je mesar njenemu naročilu rad ustregel. Iz Časnika. V nekem časniku je bila brati anonca: „Ker mi neprenehoma dohajajo častitke, čutim s primoranega javno naznaniti, da tista Urša Povšik ki je svojemu moža ušla, ni moja žena. Jurij Povšik. Cesar Jožef II. in Korošec. Na svojih mnogi potovanjih je prišel cesar Jožef II. nekoč v Celov Nepoznan in brez spremljevalca je hodil po mest Pride tudi na novi trg, kjer je postavljena velikansk zmajeva podoba in predi podoba moža-orjaka, preti zmaja s težkim batom ubiti. Vse je iz kamn umetno izklesano. Ko dospe cesar tje, stalo je ta naokoli več ljudstva. Cesar ee hoče z nekim kmeto malo pošaliti ter ga vpraša: „Oče, kaj pa misli kedaj da bode ta mož po tej čudni pošasti udaril? Kmetic, bistra glavica pa neznanemu tujcu hitro odgovori: „Takoj, ko se bo lintver ganil/ 11 Pri zdravljenju različnih ran se mora pazili, da se rana šele lakrat (»celi, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, | rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro domaČe sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „praško domaČe mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. B e r -kal k a. — Glej mserat. Nervoznost pri otrocih. Šiba.našega .časa, nervoznost, se pričenja, kakor spoznavajo čimdalje bolj, nemalokdaj že v [otroški dobi. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajo otrokom nedremišljeno alkoholne pijače,- ki dražijo živce, tako pivo, kavo. Šele nedavno je sloveč učenjak ponovno poudarjal, da takih pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. Za nafboljsi nadomestek zrnati kavi se je povsod izkazala Kaihreinerjeva Kneippova sladna kava. Okrepčano zdravje in cvetoče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja. Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. i 2*5^ **±************ v* orife v3 pisarne Naznanjam p. n. občinstvu, da sem z 30. mar-Cijem t. I. odprl mojo odvetniško pisarno ¥ Kozjem, (Drachenburg). r_________Dr. Richard Zirngast, odvetnik. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 500 toy samo 1 gld, 80 fcr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranirn žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), i eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, h reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenSpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti. 1128 500 komadov za 1 #ld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena modema zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšelnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% duble-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikclna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg'- broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo [ gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošil jamica P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Trgovina z mešanim blagom Friderika Wambretschsamer (poprej Knific) na Planini (Montpreis) se da zaradi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji tftkoj v najem. 69 Rumeni krompir kupuje Adolf Selllnschegg v Ptuju, 105 Konja " ne pod 5 let starega, pohlevno Žival brez hudomušnosti kupi Adolf Selllnschegg v Ptuju. Kava in čaj iz prve roke, to ie neposredno od sadika kaoc In čaja, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. SrtT Najnižje cene. **•■ Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracijonalnejJe. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdatne. T70.rQ # Javaflor, najfinejša IVaVd * 4*/4 kg gld. 6-65, fina *•/« k8 gld' «"'20. Javabrasii-me- šanica 48/4 kg gld. 5*75. Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via dell' Acquedotto 62. 2 posestvi na prodaj, obsegajoči 50 in 60 oralov zemlje, s 1 zidano in 1 leseno hišo, z dvema velikima sadu-nosnikoma; pri zidani hiši je tudi mlin. Naslov pove upravništvo „ŠtajercaH v Ptuju. 75 Učenec 122 se takoj sprejme v uk pri slikarskem in barvarskem mojstru Janez Omnlee v Ptuju, poštna ulica Štev. 11. Spreten molzee (geubter Melker). ki je že v taki službi bil, oženjen brez otrok ali pa samski, dobi takoj služfco pri grajSiini Dobrava, posta Ptujska gora (Gut Neustift, Post Maria-ffeustift). 120 Hiša z branjarijo (Greislerei) s % sobami, 2 kuhinjami, 1 pralno kuhinjo, gospodarskim poslopjem, s 3 svinjskimi hlevi, v dvorišču velika klet, vse novozidano in 12 let davka prosto je takoj na prodaj. Na vprašanja odgovori: Anton Strutz, Pobersrli, Fraustaudner • Strasse Nr. 232, Post Marburff. 111 Ciglarski polir poštenega značaja, dobi takoj službo pri Johan Brlšniku v Ostro-viški vasi, pošta sv. Jurij ol> Taboru. 82 Mizarski učenec, z dobrimi šolskimi spričevali, od poštenih starišev ter amožen obeh deželnih jezikov se takoj sprejme v uk pri: Alojziju Guttm&nn, mizarski mojster v Rogatcu (Ro-hitseh). fi'6 12 Ceneje kakor povsod drugod! Lastni izdelki! Joh. kamnosek in sodnijsko potrjeni veščak v Gaberjih pri Celju št. 6 (vštric novega mestnega mlina) priporoča p. n. občinstva na deželi svojo bogato zalogo najlepših nagrobnih spomenikov iz raznovrstnega kamna, kakor sijenit, granit, marmor in peščenec (Sandstein) in njihovih stranskih vrst po najnižji ceni, Obnovljenja starih nagrobnih spomenikov kakor na novo pozlačenje starih napisov izvršim točno, lepo in po ceni. Prevzamem vsa stavbena, kamnoseška in klesarska dela. Specijalitetu: Umetne kamnate stopnice in podboji (pri vratih) z garantirano trdnostjo in podobnostjo natnrnega kamna. NB. Tistim p. n. naročiteljem, ki se na inzerat tega lista skličejo, so dovoli jako znižana cena. 93 Styria-bicikelni :—-■ :.... . •**»- novi modeli 1904. Cene za gotov denar: Stvria-bicikelni močni (Strassenrml) po K 160"—, Stvria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) po K 200-—, Stvria-bicikelni (Halbrenn- Maschine po K 240, Styria-bicikelni (Lwxus-Herrenrad und Strassenrenner t liiit Patent-Styria-Doppelglockenlager po K 300'—. Žc rabljene toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron. Na obroke (rate) pod ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proli dvanajstmesečnemu poplačilu. Na zahtevanje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se srmjo z zaupanjem kupili, ker so izvanreduo fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikati vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luttschlauche und 107 Laufmantel). Brata Slawitsch, zastopnika v Ptuju. V najem 115 želim vzeli hišo za trgovino. Ponudbe naj se blagovolijo poslali na upravništvo ^Štajerca" v Ptuju. Požlahtnjcnega trsja najboljSe sorte proda po jako nizki ceni nekoliko stotin komadov gospa R. Wessely, Kaniža-pred-mestje štev. «5 v Ptuju. 113 2 lončarska pomoč- nika, 121 eden pvi obli in eden pripravljal-nik (ein Scheiber und ein Zu-ricMer), dobita takoj stalno službo pri.Iiirju Kaiba, lončarju v Gornji Polskavi (Ober-Pulsgau). Šivalni stroj 110 za šivilje, zistem Singer, jo po jako nizki ceni na prodaj. Vprašanja blagovolijo se poslali na: Josipina Petek v Vičovi pri Ptuju (Wailscbach bei Pettau). Mlad komij z dežele, zmožen obeh deželnih jezikov, sprejme se v trgovini s špecerijskim blagom Adolf Nelliu- scliegg v Ptuju. U 2 mali posestvi na prodaj in sicer pod prav ugodnimi pogoji sla v Hajdinju pri Ptuju. Naslov lastnika se izve v upravniStvu »Štajerca." |114 Pekovski učenec (Backerlehrling) se takoj sprejme v uk pri Jolian Turni'. pek na Pragerskem (Pragerhof). 116 Pekovski učenec 5 iz boljše hiše sprejme se takoj v dobro pekarijo; 'Franc Lojk. pekarski mojster v Idriji. Kranjsko. Učenec ■9 se takoj sprejme v usnjariji (led-rariji) Jožef Goriupp v Ptuju. Ferdinand Stross -,Stari farbar1' vštric male kasarne priporoča se, da prevzame po nizki ceni platno, možka in ženska oblačila v barvanje v vseh poljubnih barvah; nadalje svojo mnogovrstno zalogo modrega (plavega) platna, druka in robcev, vse vrste tkanin za obleko, pisanega in modrega barhenla, platna za srajce, rokavce in gate, širokega platna za prte, belega in črnega platna za konjske komote, zeleno in modro domače platno za predpasnike, debelo domačo platno narejene rjuhe, odeje, koče, delavske srajce, štrikane srajce in hlače za možke in ženske, gate, nogavice, predpasnike itd. 81 OOOO i© I oooooooooooooc se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker se po loj lahko vsaka tudi najnriiijEa rana razvije v VAO hudOj težko ozdravljivo rano. Žs 40 let se je izkazalo mečiinu vlačJmt mazilo, la'so imenovano praiko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo.. To Vzdržuje rane čiste, obvaroja list", olajšuje vnetje inbo-bladi i:i p^-pešujo zaceljenjc. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 316 ae pošljejo 4|l pušico ali 3'3S fi _' poJHeC aH 1(50 <• l rU 4*G0 I' - pu.šni po.-Uiino prosto i:a vsako postajo tvstro-vfer*ke monarhije. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano varstveni znamko. O Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. 896 Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi. pa tudi take za ležali imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch v Ptuju. Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 kron] Vozički so lično in močno izdelani, cena pa je jako nizka. Pismenim naročilom se ločno ustreže. 106 Id Oriaina erjevi š Paris 1900. .GRAND PRIX. za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in nmotn vezilih. Elektromotor! za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Singer in Co« akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24 Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadno drevje z mešalom za meSanico iz haki-a in vapna. tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga brizgalnice (strealjke) za sadno drevje z natanko na- merjeno petrolmešanico svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči hidravlične stiskalnice za vino stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom stroje za drobljenje stiskanice čisto nove mline za grozdje nove priprave proti peronospori in za žvepljenje sesalke za vino, cevi za vino kakor tudi vse druge stroje za poljedeljstvo. kot razbiralnike (triere) mlatilnice, vi-tale (gepel) itd. razpošilja kot Specijalitete po najnižjih tovarniških cenah IG. HELLER, DUNAJ 37 H., Praterstrasse 49. Ccnilniki zastonj in frank o. Dopisuje se v vsili jezikih. Hranilnica (šparkasa) v Radgoni tudi zanaprej obrestuje vloge po 4°|0 ter za svoje vložitelje iz lastnega plača rentni davek od obrestij vseh vlog. Posojila se dajejo na zemljišča v radgonskem, gornjeradgonskem kakor tudi v kateremkoli okraju na Štajerskem ležeča zemljišča in sicer v vsakej vi-sočini in ne na več kot 5°j0 ter 1°|0 odplačilu na kapitalu. Pri večjih posojilih se na željo amortizacija zaračuni le s %%• V Radgoni, meseca marca 1904. c*, Ravnateljstvo: Dr. Gottseliei* L 1\ Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi vs hlače za malo svoto in sicer za W&T I gld. 80 kr. - Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zdelane so po najnovejši dunajski fasooi, vzorci sukna so jak< Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po nem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost 1: njih širokost okoli pasa. Dunajska tili.jala za sukueno blago Ch. Jungwirth, Kraka Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. £nonadstropi&a hiša ki daje veliko najemnine, stoječa na glavnem trgu v Spe šiajerskem meslu, je na prodaj. Hiša je v najboljšem i za vsako obrlnijo pripravna ter obstoji iz 5 sob, 2 kuh delalniee in 2 prodajalnic. /raven je gospodarsko posloj lep vrt za jelenjad. Vse skupaj se proda za 5000 gole katerih je 2000 gold, od hranilnice vknjiženih, toraj je S tisoč za izplačati. Naslov pove upravništvo »Štajerca* v 1 Tovarna kemičnih izdelkov vHrastn razpošilja umetna gnojila (Kuiisldiin;.; Vspeh je pri različnih nasadih j ugoden, posebno pri hmelju, za k; rega se priporoča kali-amoniak-suj fosfat. Ceniki (razgledi) se pošiljajo brezplačno in frar Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 305.Ra$imir in v kopališču samem. 14 Stroji za napravljanje rezi s patentovani tečaji na valjarje, ki se sami mažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 40 %. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za napravljanje šrota, za mečkanje sadja, stroji i* parenje krme, prenosljive Stedline peči s kotlom z emajliranimi in neem ajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali Erevozljivi, za kuhanje ali parenje krme. rompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d, nadalje lu-ščilni Stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerjl, razbiralnikl, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vitali (Gopel). jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji „Agricola" ^stem na tiraina kolesa) z najlahkejšo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvorne patenlovane škropilne priprave za pokončevanje različnih škodljivih^ rastlin, škodovakev na sadnih drevesih in za zatiranje pero-uospore izdelujejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji Ph. BCayfarth tovarna gospodarstvenih strojev, livarna Železa in fužine na par n« Dunaj H/l,' Taborstrasse 71. Ilustrovani katalogi zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se iščejo Red Star Line, Antwerpen T Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philattelphijo. — Dobra hrana. — (zborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, naDunaji ali Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice itev. 41. 537 Visoke in betonske stavbe prevzame stavbarski podjetnik itrich Didcstein 43 v Celju. Izdeljujejo se Črteži (plani) za cerkve, javna in privatna poslopja in za gospodarska poslopja v vseh slogih. Urna izvršitev dela. "9* Na željo se sestavijo proračuni. i J. in drug ZAGREB Preradovičev trg 8 s poroštvom 20.000 kron, vsled naredhe vis. kralj, hrvatsko-dalmatinskc deželne vlade od dne o. avg. 1901, Štev. 41264, dovoljena tvrdka za prevažanje oseb iz delavskega kakor iz kmečkega stanu v prekmorske kraje. Znižana cena iz Zagreba do New-Jorka K 170*— s brzim parobrodom, koji plove 7-8 dni črez morje. Potovanje se vrši samo na brzo-parohrodih in traja vožnja preko morja i samo ti iln 7 dnij. V pristanišču ni nikakoršnega doplačila! Xa parobrodu izvrstna oskrba z vinom. Odpotovanje iz Zagreba vsako soboto in pondeljek. Na pismena vprašanja odgovorimo nemudoma in brezplačno. L. Mašek in drug. is Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 K 9,808.551-21 Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... ■ » 4,312.95022 Od tega je odračuniti: K 14,121.601-43 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.60130 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.84013 Hipotekama posojila.....■.....K 6,2*6.645-43 Mejuično stanje.............» 85.126*— Posojila na vrednostne efekte.......> 16.329-83 Efektni zaklad .............» 3,453.858-— Posestva............... . > 183.000 — Imetek, katerega ima Jiranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........> 317.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih.......» 330.425-20 Stanje blagajne (kaše)..........> 91.22-963 Glavni reservni zaklad........... 564.881*88 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.353-92 Zaklad za penzije............> 32.4ri821 Visokost za obresti: Pri vlogah 40[0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. khi KXKXttKKKKKXKXKXXXKKKjat Wf-fW-ffP^ W f f f f f V f?Vf**ffffffffffff?f ffff l/f F. C. Schwab trgovina s špecerijskim in materijalnim blagom in z barvami k zlati kroglji v Ptuju priporoča po najnižji ceni; Portlantov cement, Roman-cement, Alabastrov gips (malec) Kotran (Teer), karbolineum itd. 91 ftfffVffVv^fTffffffffffftftffffffff flftffft 15 (Fpanz Sehutz pi S^ff1 zastopnik najboljše fabrike za stroje I Ph. Mayfarth-a iz Dunaja prodaja talatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti I ter sploh vsakovrstne stroje. pgi se lahko ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je zanesljivo. Pogoji so zelo ugodni. kdi so nadalje na prodaj lepi hrasti (za dolge), za sodarje ali pa za mostove strike. Kupci naj se poslnžijo ; gornjega naslova ali pa se naj osebno zglasijo. Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu ra- čhuu St. 808051 pri e. kr. poš- ItHO-hraiiilmcHMu urada. vlad, državnega mesta $>tuj Mestni denarni zavod. Giro konte pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradeu, Uradne ure za poslovauje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občcnje t avst. cgerskc banko. Ravnateljstvo. uimgarten & Cie - Wien II Lampigasse 9 (oro&ije od ces. kr. kmetijske kemične preskuSevalnice preiskovano, rast jako povspešujočo ivinsko redilno moko jprimešek h klaji za konje, krave, vole, svinje in ovce. Dobi se pri Henriku Mauretter v Ptuju. 77 Ptujsko posojilno društvo (Vorschussverein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po .*% .. in daje svojim družbenikom mejnična posojila po 10.36 EklL°L i * ** /2 /O na leto. 16 KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! 902 Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. -* Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. v blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchentart y Buchsu in y Baslu (Švica.) Brata Slawit SIC« Havre-New York. Yoznja čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 Mešfianska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplafz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 v Ptuju priporočata izvrstne šivalne, (Nahmaschinen) po sledrJ Singer A . . . 7'o'fl Singer Medium 90 J Singer Titania 120 1 Ringschifchen , 140 J Ringschifchen za krojače . . 180 Minerva A............iQ0 Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 Howe C za krojače in črevljarje ... 90 Cylinder Elastik za čevljarje.....180 Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cl pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačna naj lise raz da din ki k or kih kal bul kai na v £ oki mo slo svo bil Oblastveno potrjeni in zapriseženi civilni zernljemerec (geomB Karal Hantich v Gradcu Gospodska ulica (Herrengasse) štiH ca prevzame vsakojaka zemljemersko stroko zadevajo v pisarni v Mariboru, Tegetthofova ulica št. 44J stropje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag, Tisk: W. Blanke v I ma bla vrh tise dav ti j