Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 13 / Leto 79 / 28. marec 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU Str. 7 PRIL OGA Str. 3 Str. 9 AKTUALNO Str. 22-23 Urejanje plazov v polnem zamahu Str. 6 VOJNIK 10 let od požara Rakuševega mlina ŽALEC, BRASLOVČE, PREBOLD, POLZELA Str. 8 Za pomoč na domu bo treba globlje seči v žep CELJE Str. 6 Položaj neformalnih oskrbovalcev še vedno slab Foto: Andraž Purg SPORED EPIC DRAMA: Rowan Atkinson, kot ga še ne poznamo Zakaj? »Zato, ker sem jaz tako rekla!« Nina Donelli ŠT. 13 28. MAREC 2024 Larisa Sreš: Skupaj z veseljakom Lovrom je ustvarila to ... PET. 29. 3. SOB. 30. 3. NED. 31. 3. PON. 1 .4. TOR. 2 .4. SRE. 3 .4. ČET. 4 .4. Skupaj z veseljakom Skupaj z veseljakom Skupaj z veseljakom Skupaj z veseljakom Skupaj z veseljakom VESELJAK GOLICA TV Da verjetno preti ustavna presoja Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarne Celje Za travnikom, je vodstvo šentjurske občine na zadnji seji seznanilo člane občinskega sveta. Omenjeni odlok iz leta 2003 je, kot pojasnjujejo predstavniki občine, potrdil predhodno priznan posebni status Krajevni skupnosti Blagovna in časovno omejil delovanje deponije do oktobra lani. Mesec pred iztekom roka je cinkarna pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo sprožila postopek za uvedbo nadzora nad zakonitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časovne omejitve deponiranja sadre in prene- hanja vseh dejavnosti na tem mestu. Cinkarna torej želi še naprej odlagati sadro, KS Blagovna pa želi imeti pri tem svojo besedo. Bo o deponiji presojalo ustavno sodišče? INTERVJU Str. 22-23 Pater Vanči Arzenšek pot do ljudi najde z nogometom in s kitaro Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 13, 28. marec 2024 AKTUALNO ZADETKI 13 7 19 8 23 8 20 7 Ministrstvo RS za digitalno preobrazbo je začelo ko- munikacijsko kampanjo o spletnem medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru Premisli, nato stisni. Z njo želi osveščati tako mlade kot odrasle o prisotno- sti medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu, o njunih nevarnostih in škodljivih posledi- cah. Pretekli teden se je v ta namen po vsej Sloveniji zvrstilo več okroglih miz, med drugim tudi v Celju. Razumljivo, da je bilo govora tudi o primeru hudega medvrstniškega nasilja, ki je odmevalo lani, ko so mladi in starejši posnetek poobjavljali na družbenih omrežjih. A tudi poobjava oziroma deljenje posnetka je ena od oblik spletnega nasilja, je bilo mogoče slišati na okrogli mizi. SIMONA ŠOLINIČ Premisli, nato stisni! Spletno nasilje celo bolj boleče kot fizično Kot pomemben vir opore na spletu je mladostnikom že več kot 20 let na voljo spletna svetovalnica www.tosemjaz. net. Mladim zagotavlja anonimen, brezplačen in preprost dostop do strokovnega nasveta. Svetovalna mreža trenutno združuje približno sto strokovnjakov, ki mladim odgovar- jajo na vprašanja o tegobah in stiskah. Lani so odgovorili na 3.500 vprašanj, pri čemer so mlade najbolj zanimale teme, povezane z duševnim zdravjem in odnosi. Vprašanj, povezanih z najtežjimi stiskami, o katerih mladi sporočajo v kriznih situacijah, je v spletni svetovalnici vsako leto več. »Takšne razmere v družbi kažejo na strpnost do nasi- lja, kar je zaskrbljujoče. Če dopuščamo nasilje, ga hkrati spodbujamo, kar ni dobro. In mnogi odrasli to počnejo, saj se je točno to zgodilo v celj- skem primeru pred časom, ko so nasilni posnetek delili Zgovorna statistika Anketa med osnovnošolci in srednješolci, ki so jo leta 2022 izvedli pri Safe.si, je pokazala, da sta najbolj po- gosta razloga, zakaj se na spletu mladostniki počutijo slabo, izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu. Kar 64 odstot- kov srednješolcev meni, da so ljudje na spletu veliko bolj nesramni in zlobni kot v živo. Lanska raziskava o povezavi delovno aktivnih z du- ševnim zdravjem in varno rabo interneta, ki jo je izve- del Center za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je pod drobnogled vzela starše. Več kot polovica slovenskih staršev je v skrbeh, da bo njihov otrok postal žrtev spletnega nasilja, 26 odstotkov staršev se boji, da bodo njihovi otroci pov- zročitelji. 42 odstotkov staršev skrbi, da ne bodo znali pomagati otroku, če bo postal žrtev spletnega nasilja, 57 odstotkov staršev je v skrbeh, da bo otrok imel čustvene in vedenjske težave zaradi spletnega nasilja. Več kot 80 odstotkov staršev je izrazilo, da bi bili spletno nasilje pripravljeni tudi prijaviti policiji. Glede na raziskave je približno četrtina mladostnikov v Sloveniji skoraj ves čas v spletnem stiku s svojimi do- brimi prijatelji, medtem ko je žrtev spletnega trpinčenja vsak šesti mladostnik. Celjska regija ne izstopa po številu primerov medvrstniškega nasilja v primerjavi z drugimi regijami, a je treba vedeti, da so mladi bolj osveščeni in prej prijavijo tovrstna dejanja. Tako pojasnjuje kriminalistični inšpektor v PU Celje Rajko Nemec: »Četudi se v javnosti kdaj zdi, da storilci zaradi mladoletništva ostanejo nekaznovani, je treba vedeti še, da se v reševanje problematike vključijo različne ustanove, od šol do centrov za socialno delo.« (Foto: SŠol) po spletu. Tudi to je spletno nasilje. Kakšen je pri tem zgled mladim? Menim, da je na področju osveščanja o tem, kaj je spletno nasilje, treba ve- liko delati ravno z odraslimi, torej s starši, a tudi s starimi starši,« pravi strokovni sode- lavec iz Safe.si Marko Pusch- ner. Omenja, da je raziskava iz leta 2018 pokazala, da je spletno nasilje doživela polo- vica osnovnošolcev v zadnjem triletju, o spletnem nasilju je poročalo kar 60 odstotkov srednješolcev. »Vendar mo- rate vedeti, da je to raziskava izpred epidemije, kar pomeni, da je zdaj tovrstnega nasilja še več. Med najpogostejšimi obli- kami je žaljenje, za katerega velja, da se masovno poja- vlja in ga ljudje normalizira- jo. Mnogi ga ne jemljejo več kot nasilje, čeprav prizadene razliko, ki jo med fizičnim in spletnim nasiljem obču- tijo mladi: »Pri svojem delu opažamo, da mladi dojemajo fizično nasilje kot izkušnjo, ki jo sčasoma uspejo nekako pustiti za seboj. Spletno nasi- lje pa jim prinaša občutek po- polne nemoči, strah jih je, kje vse bo vidno in kako dolgo bo na očeh ljudi. Pravijo, da se bojijo, da bi spletno nasilje, katerega žrtve so bili, videli na primer njihovi otroci.« Sogovornica še dodaja, da je pomembno sodelovanje z vse- ljudi. Tisto, kar mladi izpo- stavljajo v zadnjem obdobju, je izključenost iz skupin. Na primer: posameznik obliku- je skupino na družbenem omrežju in nekoga ne vključi vanjo, pri čemer se iz njega v skupini norčujejo. Mlade so- cialna izključenost zelo pri- zadene. Nikakor ne smemo pozabiti, da obstajajo najhuj- še oblike spletnega nasilja, ki so povezane s spolnostjo in z izsiljevanjem. Tu ne gre vedno samo za medvrstniško nasilje, ampak tudi za to, da so storilci starejši,« dodaja Puschner. Po- udarja še, da nekateri niti ne poznajo meje med humorjem in nasiljem. Vodilni v šolah mu pogosto povedo, da se sto- rilci sploh ne zavedajo, kaj so povzročili s svojim dejanjem, ki so ga imeli le za šalo. Boleča razlika Kadar je govora o nasilju, ki ga doživljajo mladi, pred- sednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabu- kovec Kerin omenja ključno mi, ne le z žrtvami in s storil- ci, ampak tudi s strokovnjaki, šolami in tistimi, ki za nasilje vedo ali so ga opazili, ter s starši. Predvsem je treba pre- prečiti, da bi starši v takšnih situacijah, kot se izrazi sogo- vornica, ›vzeli stvari v svoje roke na napačen način‹: »Ko pride do nasilnega primera, se prestrašijo vsi, ki so vpeti v to, tudi če samo vedo, da se je nasilje zgodilo. Vedenje vseh se temu prilagodi, zato je pri osveščanju in odzivu treba nasloviti vse. Vsi moramo do- jeti, da nasilje ni sprejemljivo in kako se v nasilnih situacijah pravilno odzvati.« Katja Zabukovec Kerin omenja, da je v Sloveniji ka- dra v strokovnih službah, ki delujejo na tem področju, do- volj, a da se pojavlja težava, ker je to delo težko in ga vsi ne opravljajo radi: »To delo je specifično. Vsi se moramo za- vedati, da obstajajo pravila, ki jih je treba upoštevati. Saj je le tako zagotovljena ustrezna stopnja varnosti v družbi.« »Celibat je ena od stvari, ki moti mlade pri odločitvi za duhovnika. Menim, da to ne bi smela biti obve- za, temveč bi morala biti svobodna odločitev.« Vanči Arzenšek, pater v Petrovčah »Celje je eno redkih mest, ki mu je uspelo ohrani- ti gozdove, pridobljene v srednjem veku. Tudi druga slovenska mesta so imela podobne gozdove, a so jih kasneje razdelila in prodala.« Robert Hostnik iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije »Čas je drugačen, otroci so drugačni in zato se mora- jo tudi šole in programi v njih nenehno posodablja- ti.« Špela Drstvenšek, vodja celjske enote ZRSŠ »Večje zavedanje ljudi o tem, kako pomembna je narava, želim doseči z naravovarstvom, umetno- stjo. Želim odpirati srca ljudem.« Neja Meta Rojc, ena od ustvarjalk drevesnih obra- zov v mestnem gozdu Celje »Ta celjska generacija ima resnično izjemen značaj. Gre za mlade igralke. Takšno zasedbo bo težko spet ustvariti.« Uroš Kranjc, športni direk- tor ŽKK Cinkarna Celje Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 13, 28. marec 2024 AKTUALNO Spomnimo, da so v požaru zgorele oziroma so bile moč- no poškodovane in porušene vse lesene medetažne kon- strukcije, popolnoma uniče- na je bila tudi strešna lese- na konstrukcija. Strokovna ocena stanja stavbe je takrat pokazala, da je glede na moč požara bilo precej uničeno tudi nosilno zidovje, ki je bilo sicer na videz nepoškodova- no. Zaradi omenjene poruši- tve lesenih medetažnih kon- strukcij so bile problematične zlasti obodne stene, ki so bile nestabilne. Grozila nenadna porušitev Glede stavbe je bilo po- dano tudi izvedensko mne- nje, v katerem je pisalo, da bi bila takrat obnova zaradi nevarnosti nenadzorovane Letos deset let od požara, ki je uničil kulturni spomenik Kaj se obeta zemljišču nekdanjega Rakuševega mlina? Letos oktobra bo minilo deset let od požara ene najve- čjih stavb kulturne dediščine v Celju – Rakuševega mlina. Zagorelo je 6. oktobra 2014. Tudi v dneh po požaru je v uničeni stavbi večkrat zatlelo. Celjska policija je v tem primeru preiskovala sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ognjeni zublji so takrat v zgodovino odnesli stavbo, ki je bila leta 2002 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Rakušev mlin je bil eden najboljših primerov tipične slovenske industrijske arhitek- ture na prehodu v 20. stoletje Preverili smo, kaj se dogaja z zemljiščem, kjer je stala znamenita stavba in kaj se na tem delu obeta. SIMONA ŠOLINIČ Rakušev mlin je predstavljal enega kakovostnejših primerov izginjajoče industrijske arhitekture v Sloveniji. Imel je pomembno zgodovinsko in simbolno vrednost, saj je bil eden zadnjih ohranjenih industrijskih objektov v Celju, zato sta z njegovo rušitvijo tako mesto Celje kot država izgubila pomemben star objekt nepremične kulturne dediščine. Rakušev mlin, ki je bil zgrajen leta 1903, je bil pred požarom namenjen skladiščenju. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Zemljišče, na katerem je nekoč stal Rakušev mlin. (Foto: Andraž Purg) Do trenutka, ko ga je uničil požar, je na tem mestu stal 111 let. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Prenovljena vila tudi uradno odprta Po naši objavi očistili okolico trgovine na Polulah V torek so slovesno odprli prenovljeno staromeščansko Vilo Vodnikova ulica 14 v Ce- lju, v kateri je 12 oskrbovanih stanovanj, ki so namenjena starejšim od 65 let. Družba Nepremičnine Celje je sredi marca že objavila razpis za dodelitev stanovanj, odziv naj bi bil velik. Prvi stano- valci naj bi se v nove prostore po predvidevanjih vselili že poleti. Razpis za dodelitev oskrbovanih stanovanj v Vili Vodnikova ulica 14 je objavljen na spletnih straneh Mestne občine Celje in družbe Nepre- mičnine Celje. Rok za prijavo na razpis je 12. april. (Foto: Andraž Purg) porušitve neizvedljiva in ker je šlo za objekt kulturne dedi- ščine, je celjska občina glede odločitve o nadaljnjih aktiv- nostih pridobivala vsa po- trebna mnenja in strokovne ocene. Tudi mnenje Zavoda RS za varstvo kulturne dedi- ščine. Po požaru je namreč obstajala nevarnost nenadne porušitve. Občina je nato pre- jela odločbo gradbenega in- špektorja, v kateri ji je naložil odstranitev stavbe, ki je mo- rala potekati pod strokovnim nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina naj bi po požaru prejela 700 tisoč evrov zavarovalnine. V občini so najprej razmišljali o gradnji nove stavbe na tem območju in v nekaj letih po požaru dejali, da če bi do gradnje prišlo, bi del fasade naredili po vzoru Rakuševega mlina. Za navedeno območje je veljal občinski lokacijski načrt, ki je predvideval ohra- nitev in prenovo objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ustreznih ustanov. Dokumentacija še ni urejena »Za celotno območje SR- -CE sever, kamor spada tudi območje Rakuševega mlina, nameravamo po sprejetju ob- činskega prostorskega načrta pripraviti občinski podrobni prostorski načrt, s katerim bosta določeni nova raba prostora in zazidalna situa- cija. V dopolnjenem osnut- ku občinskega prostorskega načrta je namenska raba tega območja opredeljena kot CU – Osrednja območja central- nih dejavnosti. To so obmo- čja historičnih ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepleta- nje trgovskih, oskrbnih, sto- ritvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izo- braževalnih, kulturnih, ver- skih in podobnih dejavnosti ter za bivanje. Prvi korak pri pripravi občinskega podrob- nega prostorskega načrta bo urbanistična preveritev, ki bo sledila usmeritvam iz občin- skega prostorskega načrta,« pravijo v Mestni občini Celje. Da celjska občina za širše območje Rakuševega mlina pripravlja podrobni prostor- ski načrt, je bila novica že leta 2017. Do takrat ni bilo nobenega zainteresiranega vlagatelja za to območje. Na stavbi je lani izbruhnil požar in uničil nekdaj izje- Konec lanskega leta in znova pretekli teden smo poročali o neugledni okolici nekdanje trgovine Mercator na Polulah v Celju. Čeprav odgovora od družbe Mercator kljub našem vztrajanju na vprašanje, kdaj bodo vendarle očistili pogo- rišče, da ne bo več v sramoto Celju, nismo dobili, pa je več kot očitno članek segel do Mercatorja. V dneh po objavi članka so namreč začeli okolicostavbe končno čistiti. Vrednost obnove znaša 2,5 milijona evrov, od tega je družba Nepremičnine dobila 1,88 milijona nepo- vratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Stanovanja so arhitektur- no prilagojena starejšim in gibalno oviranim. Glede na dosedanjo in prihodnjo ureditev obmo- čja je mogoče pričakova- ti sodobno stičišče vseh generacij, je na odprtju omenil župan Celja Matija Kovač. Naslednje leto naj bi prenovili tudi Kajuhov dom, v stavbi nekdanje ekonomske šole bodo pro- stori fakultete za logistiko. »Verjamem, da bo pre- nova te stavbe in okolice vzorec za prihodnje preno- ve v središču mesta, kjer pri vseh gradbenih delih predstavlja velik izziv predvsem kulturna dedi- ščina, « dodaja direktor Nepremičnin Celje Primož Brvar.Slednji omenja, da bo zaradi bivanjskih po- treb starejše generacije, ki se veča, treba zagotoviti še več oskrbovanih stano- vanj. Kot dodaja, je ena od možnih lokacij za dodatna tovrstna stanovanja v Kaju- hovi ulici. SŠol … in po objavi našega članka ta teden. (Foto: IB) Poslanstvo Novega tednika bo še vedno opozarjanje na takšne neugledne točke v naših krajih, kot je bila do objave našega članka tudi okolica nekdaj priljubljene trgovine na Polulah. Če bo treba, bomo podobne stvari objavljali in spremljali tako dolgo, dokler pristojni zadev ne uredijo. Kot so to storili na Polulah. Območje trgovine pred objavo našega članka pre- tekli teden … (Foto: Andraž Purg) mno obiskano in priljubljeno trgovino na tem območju. A od požara je vse od takrat bil ob stavbi odložen pogorel les, ob kupe pa so brezvestneži začeli odlagati še svoje sme- ti, lokacija pa je postala za- nimiva tudi za nepridiprave, ki so se začeli tam zbirati. Tudi celjska občina je večkrat pozvala Mercator k ureditvi območja. Pred kratkim pa je bilo na zahtevo Mercatorja izdano urbanistično mnenje za nujno obnovo trgovske- ga objekta, ob čemer naj bi družba pripravljala tudi pro- jektno dokumentacijo za ob- novo, ki naj bi se začela še letos. SŠol Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 13, 28. marec 2024 GOSPODARSTVO Kmalu nova ponudba v Termah Dobrna Mlečna Marjanca bo dišala po francosko V Termah Dobrna so januarja začeli prenavljati še eno spomeniško zaščiteno stavbo. V nekdanji letni kavar- ni, nekoč znani kot Mlečna Marjanca, bodo uredili tri večnamenske dvorane z gostinsko ponudbo. Naslednja naložba bo prenova nekdanjih mizarskih delavnic, v katerih bodo uredili nadstandardne apartmaje in sobe. To naložbo bodo združili z gradnjo bazenskega kom- pleksa, ki bo povezal stavbo nekdanjih delavnic in lani prenovljen hotel Švicarija. Direktor term Leon Tomašić napoveduje, da bodo prvo naložbo končali kmalu, za izvedbo druge bodo potrebovali najmanj dve leti. JANJA INTIHAR tem sledijo navodilom zavoda za varovanje kulturne dedi- ščine, s katerim so tudi sicer tesno sodelovali pri obnovah vseh spomeniško zaščitenih zgradb v zdraviliškem parku. Vrednost prenove Mlečne Mar- jance so v termah ocenili na milijon evrov. »Morda bomo ta znesek nekoliko presegli. Končna cena bo odvisna od tega, koliko denarja bomo na- menili ureditvi okolice stavbe,« pojasnjuje Tomašić. Naslednja naložba, ki bo po vrednosti veliko večja od prenove nekdanje kavarne in bo tudi trajala dlje, bo obnova nekdanjih mizarskih delavnic, prav tako zgrajenih sredi 19. stoletja. V njih bodo terme ure- dile več sob in nekaj apartma- jev. Skupaj naj bi pridobili pet- deset ležišč in kot napoveduje direktor, bo tudi namestitev v teh novih hotelskih zmogljivo- stih nadstandardna. »Čakamo na spremembo občinskega prostorskega načrta in upamo, da bo sprejeta čim prej. Med mizarskimi delavnicami in ho- telom Švicarija bomo namreč zgraditi še bazenski kompleks, ki bo povezal obe stavbi,« na vprašanje, kdaj se bodo v zdra- vilišču lotili te naložbe, odgo- varja T omašič, ki pričakuje, da jim bo v prihodnjih mesecih uspelo zbrati tudi vso doku- mentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovolje- nja. T o pomeni, da bi mizarske delavnice začeli prenavljati še letos, letos naj bi se začela tudi gradnja bazenov. Naložbo naj bi končali v dveh letih, njeno vrednost za zdaj ocenjujejo na osem milijonov evrov. »Kakšna bo končna cena, še ne morem napovedati,« pravi Tomašić. Za zahtevnejše goste V Termah Dobrna so si že pred časom zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejav- nosti, ter zgornji, kjer bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Lani so popolnoma prenovili hotel Park, ki se zdaj imenuje hotel Švicarija. Naložba, s katero so temeljito prenovili in na novo opremili 43 sob, posodobili restavracijo, uredili nov vel- nes, obnovili fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe ter izvedli energetsko prenovo, je bila vredna dva milijona evrov. Doslej so v zdraviliškem par- ku popolnoma prenovili tudi Vilo Higiea ter odprli Boutique hotel Dobrna, ki so ga uredili v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. Vodstvo družbe že dlje napoveduje tudi oživitev Zdraviliškega doma, kjer sta že pred leti novo po- dobo dobila slavnostna dvora- na in večji prireditveni prostor. Prenova Zdraviliškega doma, ki je po nekaterih navedbah najpomembnejša zgodovinska turistična zgradba v Sloveniji, bo največji fi nančni zalogaj v podjetju. Zato se je bodo lotili postopoma in bo trajala več let. Ocenjujejo, da bo naložba sta- la najmanj 25 milijonov evrov, lahko se tudi zgodi, da bo cena še višja. Lani rekordni prihodki Lani so v termah zabeležili 95 tisoč nočitev, kar je nekoli- ko več kot leto prej, a še vedno manj kot v času pred korono. Kljub temu so s takšno šte- vilko zadovoljni, še zlasti ker se je lani povečal delež tujih gostov in se približal dvajse- tim odstotkom. Za letos pri- čakujejo, da bo še višji. Med tujimi gosti je bilo največ Av- strijcev, Nemcev in Italijanov, v zadnjem času beležijo tudi vedno večji obisk gostov iz Če- ške, zato so na tem trgu začeli tudi bolj intenzivno oglaševati svojo ponudbo. Glede na šte- vilo postelj je bila zasedenost hotelskih zmogljivosti lani 70-odstotna. Leon Tomašić je zadovoljen tudi s fi nančnimi rezultati lanskega poslovanja. Družba je ustvarila malo manj kot 15 milijonov evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je največ doslej. EBITDA je znašal 2,3 milijona evrov, čistega dobička je bilo malo več kot 600 tisoč evrov. »Dobička je manj kot v letih 2021 in 2022. Razlog so visoki stroški za energente, ki so znašali 1,3 milijona evrov. Za primerjavo naj povem, da smo leta 2022 za porabo ener- gije, to je za elektriko, plin in kurilno olje, plačali manj kot 400 tisoč evrov,« pojasnjuje Tomašić, ki upa, da bo letos zaradi nižje zakupne cene za elektriko končni poslovni izid boljši. Stroške za energijo bodo zmanjšali tudi zaradi sončne elektrarne, ki so jo konec lanskega leta zgradili na stre- hi hotela Vita. Izhodna moč elektrarne je 200 kW in kot načrtujejo, bodo z njo v glavni sezoni lahko zagotovili od 12 do 15 odstotkov potrebne ele- ktrične energije. Tomašić poudarja, da lani prihodkov niso imeli več, ker bi na splošno dvignili vse svo- je cene, ampak zato, ker so na vseh področjih, kjer se je dalo, racionalizirali stroške. Pred- vsem so dvignili raven svojih storitev ter velik del namestitev spremenili v nadstandardne. Zato so zvišali tudi njihove cene. Kot še pravi, je tudi za- četek leta 2024 zelo obetaven. Tako obisk kot poslovanje sta bila v prvih mesecih boljša, kot so načrtovali, zato letos spet pričakuje dobre rezultate. Za gospodarstvo pol milijarde evrov Slovenska izvozna in razvojna banka in Slovenski podjetniški sklad bosta v sodelova- nju z gospodarskim ministrstvom do konca leta omogočila več kot 512 milijonov evrov ugodnih posojil in drugih fi nančnih instrumentov za tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in omilitev kriznih okoliščin. Od 512 milijonov evrov povratnih spodbud jih je 333,2 milijona evra takšnih, kjer sredstva zagotavlja tudi gospodarsko ministrstvo, preostalih 178,8 milijona evrov povratnih spodbud fi nancirata le SID banka in podjetniški sklad. Poleg teh povratnih sredstev bo gospodarsko ministrstvo letos namenilo gospodarstvu tudi 339,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo razdelilo na 42 javnih razpisih. Gospodarstvu bo torej letos namenjenih skupaj 851,2 milijona evrov nepovratnih in povratnih sredstev. Ministrstvo še napoveduje, da bodo kmalu na voljo tudi nova posojila v višini 100 milijonov evrov za podjetja, ki so bila prizadeta v lanskih poplavah. Na čelu pivovarne kmalu Poljakinja Vodenje Pivovarne Laško Union bo 1. maja prevzela Poljakinja Marta Bulhak, ki je trenutno glavna direktorica družbe Heineken Hrvaška, so sporočili iz Pivovarne Laško Union. Nasledila bo Belgijca Zooullisa Mino, ki je slovensko pivovarno vodil pet let, konec lanskega leta pa se je po 28 letih dela pri Heinekenu upokojil. NA KRATKO Direktor Term Dobrna Leon Tomašić tudi za letos napoveduje dobro po- slovanje družbe. (Foto: Andraž Purg) ne. Ena bo večja in bo lahko sprejela do 60 oseb, v dveh manjših bo skupaj prostora za štirideset gostov. Namenjene bodo različnim dogodkom, od porok in seminarjev do kultur- nih prireditev. V stavbi bo tudi drugačna gostinska ponudba, kot jo imajo v drugih svojih restavracijah. »Odločili smo se za francoski bistro, v kate- rem bo domačemu kuharju pomagal chef iz tujine, ki smo ga zaposlili pred kratkim,« na- poveduje Leon Tomašić. Kot še pravi, bodo tudi pri prenovi te stavbe ohranili vse njene arhitekturne značilnosti. Pri Nekdanja kavarna, ki je bila zgrajena in dozidana med le- toma 1847 in 1860 in stoji na- sproti hotela Vita, naj bi prve goste sprejele že maja. V stavbi bodo tri večnamenske dvora- Terme Dobrna bodo v nekdanji letni kavarni uredile tri večnamenske dvorane z gostinsko ponudbo. Še le- tos naj bi začele prenavljati tudi stavbo iz leta 1860, v kateri so bile nekoč mizarske delavnice. Načrtujejo vsaj 23 sob, od tega 4 apartmajske suite. Med pre- novljeno stavbo in hotelom Švicarija bodo zgradili bazenski kompleks z velnesom. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 13, 28. marec 2024 GOSPODARSTVO Kmalu nova ponudba v Termah Dobrna Mlečna Marjanca bo dišala po francosko V Termah Dobrna so januarja začeli prenavljati še eno spomeniško zaščiteno stavbo. V nekdanji letni kavar- ni, nekoč znani kot Mlečna Marjanca, bodo uredili tri večnamenske dvorane z gostinsko ponudbo. Naslednja naložba bo prenova nekdanjih mizarskih delavnic, v katerih bodo uredili nadstandardne apartmaje in sobe. To naložbo bodo združili z gradnjo bazenskega kom- pleksa, ki bo povezal stavbo nekdanjih delavnic in lani prenovljen hotel Švicarija. Direktor term Leon Tomašić napoveduje, da bodo prvo naložbo končali kmalu, za izvedbo druge bodo potrebovali najmanj dve leti. JANJA INTIHAR tem sledijo navodilom zavoda za varovanje kulturne dedi- ščine, s katerim so tudi sicer tesno sodelovali pri obnovah vseh spomeniško zaščitenih zgradb v zdraviliškem parku. Vrednost prenove Mlečne Mar- jance so v termah ocenili na milijon evrov. »Morda bomo ta znesek nekoliko presegli. Končna cena bo odvisna od tega, koliko denarja bomo na- menili ureditvi okolice stavbe,« pojasnjuje Tomašić. Naslednja naložba, ki bo po vrednosti veliko večja od prenove nekdanje kavarne in bo tudi trajala dlje, bo obnova nekdanjih mizarskih delavnic, prav tako zgrajenih sredi 19. stoletja. V njih bodo terme ure- dile več sob in nekaj apartma- jev. Skupaj naj bi pridobili pet- deset ležišč in kot napoveduje direktor, bo tudi namestitev v teh novih hotelskih zmogljivo- stih nadstandardna. »Čakamo na spremembo občinskega prostorskega načrta in upamo, da bo sprejeta čim prej. Med mizarskimi delavnicami in ho- telom Švicarija bomo namreč zgraditi še bazenski kompleks, ki bo povezal obe stavbi,« na vprašanje, kdaj se bodo v zdra- vilišču lotili te naložbe, odgo- varja T omašič, ki pričakuje, da jim bo v prihodnjih mesecih uspelo zbrati tudi vso doku- mentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovolje- nja. T o pomeni, da bi mizarske delavnice začeli prenavljati še letos, letos naj bi se začela tudi gradnja bazenov. Naložbo naj bi končali v dveh letih, njeno vrednost za zdaj ocenjujejo na osem milijonov evrov. »Kakšna bo končna cena, še ne morem napovedati,« pravi Tomašić. Za zahtevnejše goste V Termah Dobrna so si že pred časom zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejav- nosti, ter zgornji, kjer bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Lani so popolnoma prenovili hotel Park, ki se zdaj imenuje hotel Švicarija. Naložba, s katero so temeljito prenovili in na novo opremili 43 sob, posodobili restavracijo, uredili nov vel- nes, obnovili fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe ter izvedli energetsko prenovo, je bila vredna dva milijona evrov. Doslej so v zdraviliškem par- ku popolnoma prenovili tudi Vilo Higiea ter odprli Boutique hotel Dobrna, ki so ga uredili v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. Vodstvo družbe že dlje napoveduje tudi oživitev Zdraviliškega doma, kjer sta že pred leti novo po- dobo dobila slavnostna dvora- na in večji prireditveni prostor. Prenova Zdraviliškega doma, ki je po nekaterih navedbah najpomembnejša zgodovinska turistična zgradba v Sloveniji, bo največji fi nančni zalogaj v podjetju. Zato se je bodo lotili postopoma in bo trajala več let. Ocenjujejo, da bo naložba sta- la najmanj 25 milijonov evrov, lahko se tudi zgodi, da bo cena še višja. Lani rekordni prihodki Lani so v termah zabeležili 95 tisoč nočitev, kar je nekoli- ko več kot leto prej, a še vedno manj kot v času pred korono. Kljub temu so s takšno šte- vilko zadovoljni, še zlasti ker se je lani povečal delež tujih gostov in se približal dvajse- tim odstotkom. Za letos pri- čakujejo, da bo še višji. Med tujimi gosti je bilo največ Av- strijcev, Nemcev in Italijanov, v zadnjem času beležijo tudi vedno večji obisk gostov iz Če- ške, zato so na tem trgu začeli tudi bolj intenzivno oglaševati svojo ponudbo. Glede na šte- vilo postelj je bila zasedenost hotelskih zmogljivosti lani 70-odstotna. Leon Tomašić je zadovoljen tudi s fi nančnimi rezultati lanskega poslovanja. Družba je ustvarila malo manj kot 15 milijonov evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je največ doslej. EBITDA je znašal 2,3 milijona evrov, čistega dobička je bilo malo več kot 600 tisoč evrov. »Dobička je manj kot v letih 2021 in 2022. Razlog so visoki stroški za energente, ki so znašali 1,3 milijona evrov. Za primerjavo naj povem, da smo leta 2022 za porabo ener- gije, to je za elektriko, plin in kurilno olje, plačali manj kot 400 tisoč evrov,« pojasnjuje Tomašić, ki upa, da bo letos zaradi nižje zakupne cene za elektriko končni poslovni izid boljši. Stroške za energijo bodo zmanjšali tudi zaradi sončne elektrarne, ki so jo konec lanskega leta zgradili na stre- hi hotela Vita. Izhodna moč elektrarne je 200 kW in kot načrtujejo, bodo z njo v glavni sezoni lahko zagotovili od 12 do 15 odstotkov potrebne ele- ktrične energije. Tomašić poudarja, da lani prihodkov niso imeli več, ker bi na splošno dvignili vse svo- je cene, ampak zato, ker so na vseh področjih, kjer se je dalo, racionalizirali stroške. Pred- vsem so dvignili raven svojih storitev ter velik del namestitev spremenili v nadstandardne. Zato so zvišali tudi njihove cene. Kot še pravi, je tudi za- četek leta 2024 zelo obetaven. Tako obisk kot poslovanje sta bila v prvih mesecih boljša, kot so načrtovali, zato letos spet pričakuje dobre rezultate. Za gospodarstvo pol milijarde evrov Slovenska izvozna in razvojna banka in Slovenski podjetniški sklad bosta v sodelova- nju z gospodarskim ministrstvom do konca leta omogočila več kot 512 milijonov evrov ugodnih posojil in drugih fi nančnih instrumentov za tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in omilitev kriznih okoliščin. Od 512 milijonov evrov povratnih spodbud jih je 333,2 milijona evra takšnih, kjer sredstva zagotavlja tudi gospodarsko ministrstvo, preostalih 178,8 milijona evrov povratnih spodbud fi nancirata le SID banka in podjetniški sklad. Poleg teh povratnih sredstev bo gospodarsko ministrstvo letos namenilo gospodarstvu tudi 339,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo razdelilo na 42 javnih razpisih. Gospodarstvu bo torej letos namenjenih skupaj 851,2 milijona evrov nepovratnih in povratnih sredstev. Ministrstvo še napoveduje, da bodo kmalu na voljo tudi nova posojila v višini 100 milijonov evrov za podjetja, ki so bila prizadeta v lanskih poplavah. Na čelu pivovarne kmalu Poljakinja Vodenje Pivovarne Laško Union bo 1. maja prevzela Poljakinja Marta Bulhak, ki je trenutno glavna direktorica družbe Heineken Hrvaška, so sporočili iz Pivovarne Laško Union. Nasledila bo Belgijca Zooullisa Mino, ki je slovensko pivovarno vodil pet let, konec lanskega leta pa se je po 28 letih dela pri Heinekenu upokojil. NA KRATKO Direktor Term Dobrna Leon Tomašić tudi za letos napoveduje dobro po- slovanje družbe. (Foto: Andraž Purg) ne. Ena bo večja in bo lahko sprejela do 60 oseb, v dveh manjših bo skupaj prostora za štirideset gostov. Namenjene bodo različnim dogodkom, od porok in seminarjev do kultur- nih prireditev. V stavbi bo tudi drugačna gostinska ponudba, kot jo imajo v drugih svojih restavracijah. »Odločili smo se za francoski bistro, v kate- rem bo domačemu kuharju pomagal chef iz tujine, ki smo ga zaposlili pred kratkim,« na- poveduje Leon Tomašić. Kot še pravi, bodo tudi pri prenovi te stavbe ohranili vse njene arhitekturne značilnosti. Pri Nekdanja kavarna, ki je bila zgrajena in dozidana med le- toma 1847 in 1860 in stoji na- sproti hotela Vita, naj bi prve goste sprejele že maja. V stavbi bodo tri večnamenske dvora- Terme Dobrna bodo v nekdanji letni kavarni uredile tri večnamenske dvorane z gostinsko ponudbo. Še le- tos naj bi začele prenavljati tudi stavbo iz leta 1860, v kateri so bile nekoč mizarske delavnice. Načrtujejo vsaj 23 sob, od tega 4 apartmajske suite. Med pre- novljeno stavbo in hotelom Švicarija bodo zgradili bazenski kompleks z velnesom. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 13, 28. marec 2024 GOSPODARSTVO V nedeljo, 25. marca, so na Rogli končali zimsko sezono. Našteli so 108 smučarskih dni, v tem času jih je obiskalo 172.754 smučarjev, kar je 11,4 odstotka manj kot v sezoni 2022/23, ko je obisk prav tako bil slabši kot prejšnja leta. Razlog za slabšo obiskanost so bili pomanjkanje snežnih padavin in previsoke tem- perature za izdelavo tehničnega snega, so povedali v družbi Unitur, ki upravlja rekreacijsko središče na Rogli in Terme Zreče. V povprečju je na Rogli smučalo 1.609 smučarjev na dan. JANJA INTIHAR Za kršenje pravil samo opozorilo Agencija za trg vrednostnih papirjev je potrdila, da je Tomaž Subotič kot član nadzornega sveta Uniorja lani kršil slo- vensko in evropsko zakonodajo, ker je v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delni- cami te zreške družbe. Agencija mu je za kršitev prisodila le opozorilo, da česa takšnega ne sme več ponoviti. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Franc Do- ver, ki je zaradi prodaje delnic zahteval odpoklic Subotiča, je zaradi odločitve agencije ogorčen. Pričakoval je, da bo kazen strožja. Tomaž Subotič, ki je lastnik malo manj kot 82 tisoč delnic Uniorja, in njegovo če- ško podjetje Intertrade sta v začetku lan- skega aprila prodala 4.150 delnic Uniorja. Intertrade jih je prodal 4.052 in pri tem za- služil malo več kot 40 tisoč evrov, Subotič pa je za 98 delnic dobil 980 evrov. Nekaj dni pred koncem aprila je zreška družba objavila letno poročilo o svojem poslova- nju v letu 2022. Subotič je torej delnice prodal v tako imenovanem prepovedanem obdobju, česar kot član nadzornega sveta ne bi smel narediti. Zakonodaja zapove- duje, da trideset dni pred javno objavo finančnega poročila poslovodni delavci, med katere se uvrščajo tudi člani nadzor- nega sveta, ne smejo trgovati z delnicami družbe. Takratni predsednik nadzornega sveta Fran Dover je zaradi kršitve sloven- ske in tudi evropske zakonodaje zahteval odpoklic Tomaža Subotiča, odločitev o tem je prepustil delničarjem, ki so ga za člana nadzornega sveta tudi imenovali. Subotič, ki je z malo manj kot 3-odsto- tnim deležem peti največji lastnik Uniorja, je že pred sejo skupščine in tudi na njej vse očitke zavrnil. Dejal je, da ni zlorabil svoje- ga položaja, saj je o rezultatih poslovanja izvedel šele po prodaji delnic in da je nekaj dni po prodaji o tem obvestil upravo Uni- orja in Agencijo za trg vrednostnih papir- jev. Poudaril je, da je po prodaji vrednost delnice zrasla, torej ni šlo za zlorabo in tudi nobena škoda ni nastala. Lastnikom se njegova pojasnila niso zdela v celoti ute- meljena, saj je za njegov odpoklic glasova- lo kar 67 odstotkov prisotnih delničarjev. A je bilo to premalo, da bi se Subotič moral posloviti od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtinska večina od- danih glasov. Zgodba o prodaji delnic bi najbrž bila že pozabljena, če Agencija za trg vredno- stnih papirjev pred kratkim ne bi izdala odločbe, v kateri navaja, da je Subotič kršil prepoved trgovanja v tako imenovanem zaprtem obdobju. Trgovanje z delnica- mi v tem času prepovedujeta slovenska in evropska zakonodaja. Opozorila ga je, da takšnega dejanja ne sme več ponoviti. Franc Dover s takšno odločitvijo agencije ni zadovoljen. Res je, da pritrjuje njegovi trditvi, da je Subotič kršil zakonodajo, ne zdi pa se mu prav, da je dobil le opozorilo. »Koliko energije ter denarja smo porabili za takšen odziv pristojne ustanove! Potem- takem lahko vsak nadzornik, verjetno tudi uprava javne delniške družbe, enkrat krši in rezultat bo samo opozorilo, da dejanja ne sme ponoviti. Zame osebno je takšen ukrep strokovna diskreditacija evropskih pravil. Pa četudi gre za samo eno delnico,« pravi Dover, ki še poudarja, da je zgrožen nad takšnimi ravnanji. JI Tako kot Zooullis Mino ima tudi Marta Bulhak v nizozemski multinacionalki Heineken dolg delovni staž. V družbi se je zaposlila leta 1997 na Poljskem. Opravljala je različne vod- stvene naloge na področju zakladništva, dobavnih verig in upravljanja kadrov. Leta 2012 se je pridružila globalni kadrovski ekipi v Amsterdamu, leta 2015 pa je kot prva prevzela vlogo višje kadrovske direktorice za evropsko regijo. Tri leta kasneje je postala odgovorna za rast poslovanja na vseh tržiščih. Spodbujala je trajnostno poslovanje, digitalno preobrazbo in vodila družbo skozi krizno obdobje epidemije covida. Vodenje Heinekenove izpostave na Hrvaškem je prevzela oktobra 2020. Še veliko priložnosti za sodelovanje Za okrepitev gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave med Slovenijo in Ko- sovim je še veliko možnosti, je bilo mogoče slišati na dobro obiskanem Slovensko-ko- sovskem poslovnem forumu, ki je bil v Kranjski Gori. Dogodka se je udeležilo več kot 100 predstavnikov slovenskih in kosovskih podjetij. Slovenija je lani na Kosovo izvozila za 181 milijonov evrov blaga, vrednost uvoza s Kosova je znašala 5 milijonov evrov. Skupno je blagovna menjava v letu 2023 dosegla 186 milijonov evrov, s čimer se je Kosovo uvrstilo na 41. mesto trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi. Po zadnjih podatkih na Kosovo izvaža več kot 420 slovenskih podjetij, med ka- terimi jih je veliko tudi s Celjskega. V Sloveniji je več kot 220 podjetij s poreklom kapitala s Kosova. Neposredne slovenske naložbe na Kosovu so leta 2022 znašale 198 milijonov evrov, Slovenija pa je bila po podatkih Centralne banke Kosova to leto na sedmem mestu med vsemi tujimi vlagatelji. Slovenija je lani s Kosova uvozila največ izdelkov iz železa in jekla, pijač in alkoholnih tekočin ter izdelkov iz plastičnih mas. Na kosovski trg je izvozila največ vozil in njihovih delov, farmacevtskih izdelkov in živih živali. JI V sezoni 2023/24 našteli manj smučarski dni Konec smučanja na Rogli Na Rogli so v zimski sezoni 2023/24 našteli 108 smučarskih dni, v tem času jih je obiskalo 172.754 smu- čarjev. (Foto: arhiv Uniturja) Od začetka decembra 2023 do konca marca 2024 so na Rogli in v Termah Zre- če skupaj zabeležili 89.337 nočitev. Od tega so 44 od- stotkov nočitev ustvarili tuji gostje. Največ jih je bilo iz Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Ita- lije in Češke. Podatkov, kako je družba Unitur, ki naj bi le- tos vendarle dobila novega lastnika, poslovala lani, še ni. Znano je le, da je v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim predlanskim obdo- bjem prihodke povečala za 14 odstotkov. V letu 2022 je imela 23,1 milijona evrov pri- hodkov od prodaje in pol mi- lijona evrov čistega dobička. Priprave na poletno sezono so se že začele Največja in tudi najpo- membnejša novost minule smučarske sezone na Rogli je bila postavitev sodobne šestsedežnice Mašinžaga z ogrevanimi sedeži in zašči- tnimi kabinami, ki je začela obratovati decembra lani. V sklopu naložbe, ki je bila vredna 11,4 milijona evrov, od tega je osem milijonov evrov prispevala država, so še leteči tobogan, park za kolesarje, gozdni pustolo- vski izziv in steza za gorske trikolesnike. Vse te novosti bodo že kma- lu na voljo obiskovalcem, saj so se na Rogli, so sporočili iz Uniturja, že začeli pripravljati na poletno sezono. V njej se bodo osredotočili na doži- vljajsko ponudbo za družine in na razvoj programov, ki so povezani predvsem s poho- dništvom in kolesarjenjem. V Parku Mašinžaga bosta gor- skim kolesarjem namenjeni dve novi družinski progi, željni adrenalina se bodo že med prvomajskimi počitnica- mi lahko spustili po letečem toboganu, ki je novost v slo- venski turistični ponudbi in je najdaljši v Evropi. Proga, ki je na višini pet metrov, je dolga kar 1.700 metrov. Unitur že letos z novim lastnikom? Je zaradi novosti na Rogli tokrat več zanimanja za na- kup Uniturja? V Uniorju, ki je lastnik družbe, o tem, koliko ponudb so že dobili, ne govo- rijo. Pred časom je v javnosti zaokrožila informacija, da naj bi se za nakup zanimala Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, vendar nobeden od njiju ta- kšnih informacij ni potrdil. Postopek za prodajo Uniturja se je začel septembra lani in v Zrečah pričakujejo, da bo končan še letos. Unior za svojo turistično družbo z daljšimi ali s kraj- šimi prekinitvami išče kupca že od decembra 2019. Pro- dajo so zahtevale banke, pri katerih močno zadolženo zreško podjetje že nekaj let najema posojila. Na podlagi sklepa Sveta zavoda Ekonomska šola Celje, ki je bil sprejet na 17. seji Sveta zavoda dne 25. 3. 2024, Svet zavoda Ekonomska šola Celje, Kosovelova ulica 4, 3000 Celje, razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE VIŠJE STROKOVNE ŠOLE – ORGANIZACIJSKE ENOTE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o or- ganizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP , 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje višje strokovne šole. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za pet let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogod- ba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice. Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2024. Pisna prijava mora vsebovati: – dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: dokazila o izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izo- brazbi druge stopnje; veljaven naziv predavatelja višje šole; opravljen strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju; najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju; potrdila o nekaznovanosti: potrdilo o nekaznovanosti v skladu s 107.a členom ZOFVI, in sicer da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (okrajno sodišče), potrdilo, da fizični osebi ni bila izrečena kazenska sankcija (ministrstvo za pravosodje) in potrdilo, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost za izbrisane kazenske obsodbe (ministrstvo za pravosodje); potrdila ne smejo biti starejša od 30 dni; – program vodenja višje strokovne šole za mandatno obdobje; – življenjepis (CV Europass); – izjavo, s katero dovoljuje obdelavo in uporabo svojih osebnih podatkov za namen in v zvezi s postopkom imenovanja. Prijavo z zahtevanimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa oziroma do 5. 4. 2024 v zaprti ovojnici na naslov: SVET ZAVODA Ekonomska šola Celje, Kosovelova ulica 4, 3000 Celje, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico Višje strokovne šole«. Vlogo bomo upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Nepopolne vloge bodo izločene. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Kakšen je položaj neformalnih oskrbovalcev? Še vedno slab. Oskrba onemoglih in bolnih najbolj na plečih svojcev Mladi raziskovalci predstavili svoje delo CELJE – V Osnovni šoli Hudinja je bila pretekli teden javna predstavitev osnovnošolskih raziskovalnih nalog, ki so nastale v šolskem letu 2024/23 v okviru projekta Mladi za Celje. Letos je 139 učencev, ki so delali z 58 mentorji, strokovnim komisijam predstavilo kar 65 raziskovalnih nalog. Mladinsko raziskovalno delo je v 46 letih v Celju preraslo v pravo medgeneracijsko gibanje, saj je vzoren primer produktivnega sodelovanja med učenci, učitelji in člani komisij. »Ideja o usklajenih dejavnostih, s katerimi so med mladimi poglobili zanimanje za znanost in tehnolo- gijo, se je v Celju rodila v začetku šestdesetih. Iz te zamisli se je kasneje razvilo gibanje Znanost mladini. Svoje inovacije so mladi Celjani predstavljali že na srečanjih Inovator Celja. Od leta 1978 je poseben odbor občinske raziskovalne skupnosti organiziral, povezoval in koordiniral raziskovalno delo mladih na ravni celjske občine,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol Na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju je bila minuli četrtek konferenca o skrbi za neformalne oskrbovalce v paliativni in hospic oskrbi. Po podatkih naj bi za starostno onemogle, kronično bolne ali invalidne svojce v Sloveniji skrbel vsak peti do deseti državljan Slovenije. Gre torej za neformalne oskrbovalce, ka- terih položaj v Sloveniji ni takšen, kot bi si zaslužili. »Nujno je, da se začnemo kot družba zavedati vloge neformalnih oskrbovalcev, brez katerih bi se stiske mnogih še poglobile,« je bilo mogoče slišati na konferenci, na kateri so sodelovali strokovnjaki s področja paliativne oskrbe in hospica. SIMONA ŠOLINIČ Renata Roban, predsednica Sloven- skega društva Hospic je na konfe- renci poudarila tudi pomen zdravega družbenega delovanja in potrebo po empatiji v družbi, predvsem pa pomen lokalne skupnosti, ko je go- vora o prepoznavanju potreb ljudi v njihovem okolju. V projektu sodelujejo vse osnovne šole iz mestne občine Celje ter srednje šole Šolskega centra Celje, I. gimna- zija v Celju, Ekonomska šola Celje, Gimnazija Celje – Center in Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje. Predstavitev srednješolskih raziskovalnih nalog bo 27. marca. Letos so se projektu pridružile tudi osnovne šole Vojnik, Šmarje pri Jelšah, Frankolovo, OŠ Frana Malgaja Šentjur, OŠ Dobje in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. ne dobe in naraščanje števila starejših ljudi, več zaposlenih svoje službene obveznosti usklajuje z družinsko oskr- bo staršev, starih staršev ter drugih družinskih članov. Čeprav je oskrba v večini primerov izraz naklonjenosti, dobrih odnosov, ljubezni in povezanosti, je lahko fizično in psihično obremenjujoča. Nekaj težav in možnih reši- tev so strokovnjaki odstirali tudi na četrtkovi konferenci v Celju. Brez njih sistem ne more delovati Prisotne je nagovoril tudi varuh človekovih pravic Pe- ter Svetina, ki je bil častni pokrovitelj konference. Po- udaril je, da je treba nujno sistemsko in celostno urediti različne oblike pomoči, ki so posamezniku na voljo, saj je le tako mogoče zagotavljati ustavno skladnost celotne- ga sistema in hkrati varovati posamične pravice. »Veliko izzivov vidim pri osvešča- nju delodajalcev o pomenu skupnostne skrbi. Opolno- močen, sočuten in socialno občutljiv delodajalec, ki ra- zume stiske sočloveka, lahko pomembno pripomore k za- dovoljstvu zaposlenih, ki kr- marijo med skrbjo za bližnje in službo,« je dejal Svetina. Opozoril je, da brez nefor- malnih oskrbovalcev ne more delovati noben sistem. Meni, da je pomembno, da kot druž- ba namenimo pozornost pra- vičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno obliko, se pogovarjamo o po- menu in možnostih delitve oskrbe med družinskimi čla- ni, a tudi o večjem vključeva- nju moških v oskrbo. Nujno je treba oblikovati takšne rešitve, ki omogočajo uskla- jevanje poklicnega življenja in skrbi za sočloveka, pred- vsem je treba tiste, ki skrbijo za druge, to so večinoma še vedno ženske, razbremeniti. »Premalo se zavedamo nji- hovih obremenitev, njihovih stisk pri opravljanju oskrbe in deleža obveznosti, ki ga nosi- jo na svojih plečih, da družba kot celota deluje,« je dejal. Čeprav zakonodaja, pred- vsem Zakon o dolgotrajni oskrbi, omogoča urejen po- ložaj družinskega pomočni- ka oziroma oskrbovalca dru- žinskega člana, vsi, ki skrbijo doma za onemoglega svojca, morda ne bodo uspeli skozi sito vse birokracije in pogo- jev, da bi si tak položaj za- konsko uredili. Na drugi stra- ni morajo številni zaradi skrbi za bolnega svojca prekiniti delovno razmerje ali službo prilagoditi tako, da nego in oskrbo bolnika sploh zmore- jo opravljati. Zaradi smernic, kot sta podaljševanje delov- Potreba po celostnem sistemu »Neformalni oskrbovalci imajo veliko potreb, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki, ki opažajo, da je pomoč usta- nov nezadostna in da je situa- cija na tem področju nevzdr- žna. Še posebej ko neformalni oskrbovalci skrbijo za demen- tne svojce. Med neformalnimi oskrbovalci je največ partner- jev, otrok in snah. Gre pred- vsem za srednje generacije in za ženske,« je na konferenci dejala izr. prof. dr. Jana Mali s CELJE – Pred dnevi je bil v Domu sv. Jožefa mednarodni logoterapevtski simpozij Izzivi časa in kljubovalna moč duha. Pripravilo ga je Slovensko društvo za logoterapi- jo Logos v sodelovanju z Mestno občino Celje. Logoterapija je ena od humanističnih smeri psihoterapije, katere utemeljitelj je psihiater in filozof Viktor Frankl. Gre za t. i. zdravljenje duševnosti z odkrivanjem smisla. od dela na področju sociale, umetnosti, športa in duševne- ga zdravja,« pravijo v društvu Logos. Letošnji mednarodni logoterapevtski simpozij je bil namenjen premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbudi k zavzemanju smi- selnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar posamezniki nimajo neposrednega vpliva. Na simpoziju je bilo govo- ra o kljubovalni moči duha v tretjem življenjskem ob- dobju, strokovni govorniki so se dotaknili tudi vpraša- nja evtanazije, o kateri je v zadnjih mesecih v Sloveniji veliko različnih mnenj. Zna- no je, da se slovenska popu- lacija stara in da je starejših vedno več, zato so na sim- poziju predavanja posvetili tudi krizi smisla življenja pri starostnikih in ponov- nemu iskanju veselja do ži- vljenja v obdobju starosti. Predsednik društva Logos Martin Lisec je predaval o moči duha pri delu z ran- ljivimi skupinami, veliko časa je bilo namenjenega tudi mladim, ki doživljajo različne življenjske preiz- kušnje. O izzivih časa in moči duha »Izzivi, s katerimi se sreču- jemo, nas res lahko spravijo v potrtost in malodušje, lahko pa postanejo v moči človekove svobode in odgovornosti nav- dih pri delu z ljudmi in zanje na različnih področjih življe- nja, od vzgoje, zdravstva do oskrbe starejših in obolelih, Fakultete za socialno delo Uni- verze v Ljubljani. Dodaja, da Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je začel veljati, mrežo pomoči onemoglim sicer nekoliko po- vezuje, vendar celostne pod- pore predvsem neformalnim oskrbovalcem še vedno ni. »Ugotavljamo, da obstaja večtirni sistem dolgotrajne oskrbe, pri čemer so nefor- malni oskrbovalci v neena- kopravnem položaju. Tudi številni uporabniki storitev poročajo o neenakopravnem položaju. Nekdo ima na pri- mer pravico do fizioterapije, če je v domu za starejše, a če živi doma, te pravice nima. Zakon o dolgotrajni oskrbi to sicer nekoliko povezuje, vendar ne povsem,« je bilo mogoče slišati na konferenci. »V Sloveniji še vedno manjka skupnostnih oblik dolgotrajne oskrbe, ki bi omogočale nad- gradnjo sistema. Strokovne službe obstajajo, vendar še vedno zagotavljajo premalo pomoči na terenu in razveja- nost teh služb je slaba,« je še poudarila Malijeva. Iskanje bivanjskega smisla Na konferenci je predavala tudi Renata Roban, predse- dnica Slovenskega društva Hospic, ki že vrsto let svojcem in bolnikom ponuja nesebič- no pomoč. »V družbi je treba naslavljati detabuizacijo smr- ti, kajti smrt nadalje naslavlja prave vrednote v življenju. Več se je treba pogovarjati, kakšna mora biti komunikacija z umi- rajočimi, njihovimi svojci, ve- deti je treba, kje lahko svojci poiščejo pomoč. V zadnjem času opažamo, da ni dovolj samo duhovno spremljanje bolnikov. V razprave o palia- tivi se vedno bolj vključujejo tudi filozofi, saj ljudje iščejo bivanjski smisel, še posebej ko se v družbi govori tudi o evta- naziji. Vsi smo bitja odnosov, težimo k sprejemanju in lju- bljenosti. In ko sprejmemo, da smo umrljivi, se spremeni tudi seznam prednosti v življenju.« Foto: SŠol (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Kakšen je položaj neformalnih oskrbovalcev? Še vedno slab. Oskrba onemoglih in bolnih najbolj na plečih svojcev Mladi raziskovalci predstavili svoje delo CELJE – V Osnovni šoli Hudinja je bila pretekli teden javna predstavitev osnovnošolskih raziskovalnih nalog, ki so nastale v šolskem letu 2024/23 v okviru projekta Mladi za Celje. Letos je 139 učencev, ki so delali z 58 mentorji, strokovnim komisijam predstavilo kar 65 raziskovalnih nalog. Mladinsko raziskovalno delo je v 46 letih v Celju preraslo v pravo medgeneracijsko gibanje, saj je vzoren primer produktivnega sodelovanja med učenci, učitelji in člani komisij. »Ideja o usklajenih dejavnostih, s katerimi so med mladimi poglobili zanimanje za znanost in tehnolo- gijo, se je v Celju rodila v začetku šestdesetih. Iz te zamisli se je kasneje razvilo gibanje Znanost mladini. Svoje inovacije so mladi Celjani predstavljali že na srečanjih Inovator Celja. Od leta 1978 je poseben odbor občinske raziskovalne skupnosti organiziral, povezoval in koordiniral raziskovalno delo mladih na ravni celjske občine,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol Na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju je bila minuli četrtek konferenca o skrbi za neformalne oskrbovalce v paliativni in hospic oskrbi. Po podatkih naj bi za starostno onemogle, kronično bolne ali invalidne svojce v Sloveniji skrbel vsak peti do deseti državljan Slovenije. Gre torej za neformalne oskrbovalce, ka- terih položaj v Sloveniji ni takšen, kot bi si zaslužili. »Nujno je, da se začnemo kot družba zavedati vloge neformalnih oskrbovalcev, brez katerih bi se stiske mnogih še poglobile,« je bilo mogoče slišati na konferenci, na kateri so sodelovali strokovnjaki s področja paliativne oskrbe in hospica. SIMONA ŠOLINIČ Renata Roban, predsednica Sloven- skega društva Hospic je na konfe- renci poudarila tudi pomen zdravega družbenega delovanja in potrebo po empatiji v družbi, predvsem pa pomen lokalne skupnosti, ko je go- vora o prepoznavanju potreb ljudi v njihovem okolju. V projektu sodelujejo vse osnovne šole iz mestne občine Celje ter srednje šole Šolskega centra Celje, I. gimna- zija v Celju, Ekonomska šola Celje, Gimnazija Celje – Center in Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje. Predstavitev srednješolskih raziskovalnih nalog bo 27. marca. Letos so se projektu pridružile tudi osnovne šole Vojnik, Šmarje pri Jelšah, Frankolovo, OŠ Frana Malgaja Šentjur, OŠ Dobje in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. ne dobe in naraščanje števila starejših ljudi, več zaposlenih svoje službene obveznosti usklajuje z družinsko oskr- bo staršev, starih staršev ter drugih družinskih članov. Čeprav je oskrba v večini primerov izraz naklonjenosti, dobrih odnosov, ljubezni in povezanosti, je lahko fizično in psihično obremenjujoča. Nekaj težav in možnih reši- tev so strokovnjaki odstirali tudi na četrtkovi konferenci v Celju. Brez njih sistem ne more delovati Prisotne je nagovoril tudi varuh človekovih pravic Pe- ter Svetina, ki je bil častni pokrovitelj konference. Po- udaril je, da je treba nujno sistemsko in celostno urediti različne oblike pomoči, ki so posamezniku na voljo, saj je le tako mogoče zagotavljati ustavno skladnost celotne- ga sistema in hkrati varovati posamične pravice. »Veliko izzivov vidim pri osvešča- nju delodajalcev o pomenu skupnostne skrbi. Opolno- močen, sočuten in socialno občutljiv delodajalec, ki ra- zume stiske sočloveka, lahko pomembno pripomore k za- dovoljstvu zaposlenih, ki kr- marijo med skrbjo za bližnje in službo,« je dejal Svetina. Opozoril je, da brez nefor- malnih oskrbovalcev ne more delovati noben sistem. Meni, da je pomembno, da kot druž- ba namenimo pozornost pra- vičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno obliko, se pogovarjamo o po- menu in možnostih delitve oskrbe med družinskimi čla- ni, a tudi o večjem vključeva- nju moških v oskrbo. Nujno je treba oblikovati takšne rešitve, ki omogočajo uskla- jevanje poklicnega življenja in skrbi za sočloveka, pred- vsem je treba tiste, ki skrbijo za druge, to so večinoma še vedno ženske, razbremeniti. »Premalo se zavedamo nji- hovih obremenitev, njihovih stisk pri opravljanju oskrbe in deleža obveznosti, ki ga nosi- jo na svojih plečih, da družba kot celota deluje,« je dejal. Čeprav zakonodaja, pred- vsem Zakon o dolgotrajni oskrbi, omogoča urejen po- ložaj družinskega pomočni- ka oziroma oskrbovalca dru- žinskega člana, vsi, ki skrbijo doma za onemoglega svojca, morda ne bodo uspeli skozi sito vse birokracije in pogo- jev, da bi si tak položaj za- konsko uredili. Na drugi stra- ni morajo številni zaradi skrbi za bolnega svojca prekiniti delovno razmerje ali službo prilagoditi tako, da nego in oskrbo bolnika sploh zmore- jo opravljati. Zaradi smernic, kot sta podaljševanje delov- Potreba po celostnem sistemu »Neformalni oskrbovalci imajo veliko potreb, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki, ki opažajo, da je pomoč usta- nov nezadostna in da je situa- cija na tem področju nevzdr- žna. Še posebej ko neformalni oskrbovalci skrbijo za demen- tne svojce. Med neformalnimi oskrbovalci je največ partner- jev, otrok in snah. Gre pred- vsem za srednje generacije in za ženske,« je na konferenci dejala izr. prof. dr. Jana Mali s CELJE – Pred dnevi je bil v Domu sv. Jožefa mednarodni logoterapevtski simpozij Izzivi časa in kljubovalna moč duha. Pripravilo ga je Slovensko društvo za logoterapi- jo Logos v sodelovanju z Mestno občino Celje. Logoterapija je ena od humanističnih smeri psihoterapije, katere utemeljitelj je psihiater in filozof Viktor Frankl. Gre za t. i. zdravljenje duševnosti z odkrivanjem smisla. od dela na področju sociale, umetnosti, športa in duševne- ga zdravja,« pravijo v društvu Logos. Letošnji mednarodni logoterapevtski simpozij je bil namenjen premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbudi k zavzemanju smi- selnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar posamezniki nimajo neposrednega vpliva. Na simpoziju je bilo govo- ra o kljubovalni moči duha v tretjem življenjskem ob- dobju, strokovni govorniki so se dotaknili tudi vpraša- nja evtanazije, o kateri je v zadnjih mesecih v Sloveniji veliko različnih mnenj. Zna- no je, da se slovenska popu- lacija stara in da je starejših vedno več, zato so na sim- poziju predavanja posvetili tudi krizi smisla življenja pri starostnikih in ponov- nemu iskanju veselja do ži- vljenja v obdobju starosti. Predsednik društva Logos Martin Lisec je predaval o moči duha pri delu z ran- ljivimi skupinami, veliko časa je bilo namenjenega tudi mladim, ki doživljajo različne življenjske preiz- kušnje. O izzivih časa in moči duha »Izzivi, s katerimi se sreču- jemo, nas res lahko spravijo v potrtost in malodušje, lahko pa postanejo v moči človekove svobode in odgovornosti nav- dih pri delu z ljudmi in zanje na različnih področjih življe- nja, od vzgoje, zdravstva do oskrbe starejših in obolelih, Fakultete za socialno delo Uni- verze v Ljubljani. Dodaja, da Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je začel veljati, mrežo pomoči onemoglim sicer nekoliko po- vezuje, vendar celostne pod- pore predvsem neformalnim oskrbovalcem še vedno ni. »Ugotavljamo, da obstaja večtirni sistem dolgotrajne oskrbe, pri čemer so nefor- malni oskrbovalci v neena- kopravnem položaju. Tudi številni uporabniki storitev poročajo o neenakopravnem položaju. Nekdo ima na pri- mer pravico do fizioterapije, če je v domu za starejše, a če živi doma, te pravice nima. Zakon o dolgotrajni oskrbi to sicer nekoliko povezuje, vendar ne povsem,« je bilo mogoče slišati na konferenci. »V Sloveniji še vedno manjka skupnostnih oblik dolgotrajne oskrbe, ki bi omogočale nad- gradnjo sistema. Strokovne službe obstajajo, vendar še vedno zagotavljajo premalo pomoči na terenu in razveja- nost teh služb je slaba,« je še poudarila Malijeva. Iskanje bivanjskega smisla Na konferenci je predavala tudi Renata Roban, predse- dnica Slovenskega društva Hospic, ki že vrsto let svojcem in bolnikom ponuja nesebič- no pomoč. »V družbi je treba naslavljati detabuizacijo smr- ti, kajti smrt nadalje naslavlja prave vrednote v življenju. Več se je treba pogovarjati, kakšna mora biti komunikacija z umi- rajočimi, njihovimi svojci, ve- deti je treba, kje lahko svojci poiščejo pomoč. V zadnjem času opažamo, da ni dovolj samo duhovno spremljanje bolnikov. V razprave o palia- tivi se vedno bolj vključujejo tudi filozofi, saj ljudje iščejo bivanjski smisel, še posebej ko se v družbi govori tudi o evta- naziji. Vsi smo bitja odnosov, težimo k sprejemanju in lju- bljenosti. In ko sprejmemo, da smo umrljivi, se spremeni tudi seznam prednosti v življenju.« Foto: SŠol (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da verjetno preti ustavna presoja Odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarne Celje Za travnikom, je vod- stvo šentjurske občine na zadnji seji seznanilo člane občinskega sveta. Omenjeni odlok iz leta 2003 je, kot pojasnjujejo predstavniki občine, potrdil predhodno priznan posebni status Krajevni skupnosti Blagovna in časovno omejil delovanje deponije do oktobra lani. Mesec pred iztekom roka je cinkarna pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo sprožila postopek za uvedbo nadzora nad zakonitostjo odloka glede veljav- nosti o določitvi časovne omejitve deponiranja sadre in prenehanja vseh dejavnosti na tem mestu. TINA STRMČNIK Ob vinu in čokoladi še pivo PODČETRTEK – V občini se že pripravljajo na 9. festival Vina in čokolade, ki bo 27. aprila v večnamenski športni dvorani. »Namen dogodka je predstaviti najboljše, kar imamo, in krepiti sodelovanje med ponudniki,« je dejal direktor organizacije Turizem Podčetrtek Boštjan Misja. Na stojnicah se bo tokrat predstavilo približno 55 razstavljav- cev. Vinarjem, čokoladarjem in različnim društvom bodo tokrat družbo delali tudi predstavniki enega od pobratenih nemških mest. Zato bodo obiskovalci na prizorišču lahko okušali tudi pivo. Po besedah članov organizacijskega odbora se ponovno obeta zanimivo festivalsko doga- janje. Otroci bodo lahko ustvarjali v otroškem čokoladnem kotičku, se zabavali v lepotilnem ali zabavnem kotičku. Obiskovalci bodo lahko spremljali tekmovanje v pripravi festivalske torte po receptu Gorazda Potočnika. Obetajo se še vinske delavnice, dobrodelni tek za otroke, obolele z bulozno epidermolizo. Zbrane bo dopoldne zabavala Nika Zorjan, popoldne bodo oder zavzeli Modrijani. Kot je še poudaril Misja, bo festival tudi tokrat trajnostno naravnan, saj je eden od njegovih ciljev ustvariti čim manj odpadkov. TS Deponija Za travnikom. (Foto: Andraž Purg) ŠENTJUR – Cinkarna želi še naprej odlagati sadro – KS Blagovna želi imeti pri tem svojo besedo Bo o deponiji presojalo ustavno sodišče? Cinkarna na odlagališču Za travnikom odlaga rdečo sadro, ki je končni produkt v proi- zvodnji titanovega dioksida. Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja v šentjurski občinski upravi Sandi Potočnik je na zadnji seji občinskega sveta povedal, da je odlagališče umeščeno na tro- meji občin Šentjur, Štore in Ce- lje. Vsaka od omenjenih občin ima za območje sprejete svoje prostorske akte. Šentjurski ob- činski svet je leta 2003 sprejel spremembe zazidalnega načrta za odlagališče. V odloku je bila po besedah Potočnika oprede- ljena spremenjena tehnologija odlaganja sadre, nadgrajen je bil poseben status KS Blagovna pri soodločanju glede posegov na območju, vzpostavljena je bila komisija za nadzor nad de- lovanjem deponije. Določen je bil še skrajni rok za prenehanje vseh dejavnosti na tem obmo- čju, in sicer 15 let in 8 mesecev od začetkov poskusnega obra- tovanja. Skladno z omenjenim odlokom je rok potekel oktobra lani. Potočnik je poudaril, da KS Blagovna umestitev deponije že ves čas ne ustreza. »Ker so kra- jani deponiji nasprotovali, so bile osnovane civilne iniciative, rešiti je bilo treba niz odprtih vprašanj.« Občina: KS ima poseben status Deponija ob izteku roka za deponiranje oktobra lani še ni bila zapolnjena, je pojasnil Potočnik. Cinkarna je pred iz- tekom roka na vse tri občine na- slovila pobudo, da bi namesto treh ločenih prostorskih ure- ditev sprejeli enoten občinski podrobni prostorski načrt. Po njegovih besedah bi predlaga- ne spremembe in dopolnitve bistveno podaljšale delovanje deponije. »Za tovrstne spre- membe je v skladu z odlokom predvideno soglasje KS, ki še ni podano. KS Blagovna ima na tem območju edina prebivalce, za razliko od Štor in Celja. Ob- čina in KS vztrajata, da ima sle- dnja poseben status v postopku urejanja prostora. Skladno z odlokom je upravičena izdati soglasje pred izdajo gradbene- ga ali uporabnega dovoljenja ali pred vsemi spremembami in dopolnitvami.« Opozorila o sprenevedanju Nekdanji vodja oddelka za okolje in prostorsko načrtova- nje v šentjurski občinski upravi Edvard Peperko, je dejal, da so si krajani in KS ves čas želeli, da bi cinkarna deponijo zaprla, leta 2003 pa so na kompromis pristali, saj je ta gospodarska družba v svoji politiki odgo- vornega okoljskega ravnanja s KS podpisala pogodbo o vlaga- nju v krajevno infrastrukturo. »Cinkarna se zdaj spreneve- da, ali je KS Blagovna njena sogovornica, čeprav je z njo poslovala vse od leta 1986 in z njo celo sklepala pogodbe. V nasprotju z odlokom in po- godbo želi nadaljevati odlaga- nje brez kakršnekoli družbene in okoljske odgovornosti. Išče mimohode in pravne intrige pri nespoštovanju odloka.« Mag. Marko Diaci: »Cinkarna bi morala glede na odlok zapreti deponijo, a tega ni storila. Obrnila se je na ministrstvo. To, da cinkarna po 20 letih veljavnosti odloka dvomi v njegovo ustavnost, je zame cinizem prve kategorije.« Šentjurski župan mag. Mar- ko Diaci je dejal, da se občina drži odloka iz leta 2003, po- teze cinkarne pa razume kot nasprotovanje dejavni vlogi KS Blagovna. »Pričakujemo, da bo sledila ustavna presoja odloka. Zanimivo je, da se je cinkarna za to odločila po 20 letih, od- kar je slednji stopil v veljavo. Občina ne bo, dokler ne dobi soglasja KS, naredila nobene poteze.« Diaci je še omenil pričakovanje, da bodo spošto- vanje odloka glede časovne omejitve delovanja deponije preverile pristojne inšpekcij- ske službe. Da je Krajevna skupnost Blagovna omenjeno kemič- no podjetje na bližanje roka za prenehanje izkoriščanja deponije opozarjala vse od leta 2017, je dejal predsednik sveta KS Leon Mulej. Dodal je, da krajani v svojem okolju ne želijo več odlagališča sa- dre. Se pa zavedajo, da bi ob takojšnjem zaprtju deponije tam ostala jama, ki bi jo bilo treba sanirati. »Če želi cinkar- na svojo dejavnost na deponiji nadaljevati, to brez vlaganj v KS ne bo šlo,« je zaključil. Večji posedki, kot predvideno Iz službe za odnose z jav- nostmi Cinkarne Celje so sporočili, da so v ojezeritev na območju Za travnikom leta 1991 začeli odvajati suspen- zijo rdeče sadre, kar pomeni trdne delce v vodi. Ti delci so se zaradi težnosti posedli, da je nastala usedlina oz. gošča, ki jo je prekrila voda, njen pre- sežek pa je odtekel v vodotok. Nato se je podjetje odločilo za suho zapolnjevanje, kar po- meni, da suspenzijo osuši in jo nato v obliki pogače sipa na rob ojezeritve, kjer čelo pogače postopno napreduje v jezero. V praksi pa je bilo nato izpo- drivanje vode v posedli gošči znatno večje od načrtovanega. Posledično so nastali večjih po- sedki in večja prostornina, ki jo je treba zapolniti. V podjetju so kot še en razlog, da želijo podaljšati delovanje deponije, navedli trajnostno zavezo po stalnem zmanjševanju količine od- padkov. Zaradi te zaveze iz leta v leto povečujejo količino proizvodnje bele sadre, ki jo prodajajo na trgu. Ta nastane kot stranski produkt v procesu nevtralizacije odpadne kisli- ne, katere končni produkt je sicer rdeča sadra, s katero za- polnjujejo območje Za travni- kom. Pojasnili so, da več bele sadre torej pomeni manj rdeče sadre in posledično daljši čas zapolnjevanja ojezeritve. V odgovoru na naša novinarska vprašanja so zapisali, da so tako občino kot krajevno sku- pnost na srečanjih in rednih sestankih večkrat obvestili o spremenjenih okoliščinah glede zapolnjevanja deponi- je. In poudarili, da ne gre za namerno nespoštovanje roka, ki je bil opredeljen v odloku šentjurskega občinskega sveta iz leta 2003. »Suho zapolnje- vanje, ki je bilo predvideno v tem odloku, predstavlja sanacijo jezera. S tem zago- tavljamo dolgoročno varnost najvišje zemeljske pregrade v Sloveniji,« so zapisali. In doda- li, da so pobudo za spremem- bo prostorskega načrta podali zato, da bi omogočili dolgo- ročno ustrezno odvodnjavanje površine in zapolnitev količin, ki so skladne z okoljevarstve- nim dovoljenjem. Do kdaj še? Da bi bile dejavnosti na de- poniji za okoliške prebivalce čim manj moteče, cinkarna površine s končno ravnjo za- polnitve sproti zatravi, odkrita polja pa prši z vodo in s tem preprečuje prašenje. »Rdeča sadra je sicer nenevaren odpa- dek, odstranjevanje pa izvaja- mo skladno z veljavnim oko- ljevarstvenim in gradbenim dovoljenjem,« so pojasnili v odgovoru službe za odnose z javnostmi. Razložili so še, da končnega roka, do katerega predvidevajo odlaganje sadre, ni možno določiti. Na količi- no proizvedene rdeče sadre, s tem pa tudi na čas zapolnjeva- nja deponije, namreč vplivata uspešnost izločanja in trženja bele sadre ter količinska pro- izvodnja titanovega dioksida. Utrinek z lanskega fe- stivala. (Foto: Andraž Purg) Nekdanji vodja oddelka za okolje in prostorsko načrtovanje Edvard Peperko: »Med ljudmi zaradi nerešenega stanja vre. Še posebej zaskrbljujoče je, da hoče cinkarna izigrati vse dosedanje dogovore in izkoriščati koristi, ki jih okolje nudi.« »Suho zapolnjevanje predstavlja sanacijo jezera. S tem zagotavljamo dolgoročno varnost najvišje zemeljske pregrade v Sloveniji,« poudarjajo v Cinkarni Celje. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Za območja omenjenih šti- rih občin storitev na domu izvaja Dom Nine Pokorn Gr- movje. Vseh uporabnikov je približno 210. Veliko je nege, a največkrat uporabniki želijo prinos toplega obroka, kosila. Takšnih je v povprečju 105. Cene so dolžne subvencionirati Nove cene pomoči na domu so žalski svetniki potrdili prej- šnji teden, ko so se sestali na redni občinski seji v domu II. slovenskega tabora. Mag. Na- taša Gaber Sivka, vodja urada za negospodarske javne služ- Na čelu Golobovega kabineta LJUBLJANA, POLZELA – Vodja kabineta predsednika vlade Petra Škofic se posla- vlja s tega mesta. Namesto nje na ta položaj prihaja Polzelan Luka Špoljar, sedanji sekretar poslanske skupine največje vladne stranke Gibanje Svoboda. 33-letni Špoljar je trenutno zaposlen kot sekretar poslanske skupine Svoboda. V dr- žavnem zboru se je kot strokovni sodelavec zaposlil leta 2018 ob nastopu vlade Marjana Šarca. Je strokovnjak za parlamentarno pravo in občinski svetnik v Občini Polzela. Na prejšnjih državnozborskih volitvah leta 2018 je kandidiral na listi LMŠ. ŠO ŽALEC, BRASLOVČE, PREBOLD, POLZELA – Občinski sveti v teh dneh obravnavajo nove cene pomoči na domu Za pomoč na domu bo treba globlje seči v žep Letošnji marec se v občinskih svetih občin Žalec, Bra- slovče, Prebold in Polzela vrstijo sklepi o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu. Nekoliko višje cene so že potrdili v Žalcu in Braslovčah. Svetnike v Preboldu in na Polzeli to še čaka. Najbolj radodarni s subvencijo cen so na Polzeli, kjer občina subvencionira 80 odstotkov cene. V Preboldu pokrije 75 odstotkov, v Braslovčah 70 odstotkov in v Žalcu 65 odstotkov cene. ŠPELA OŽIR Nataša Gaber Sivka: »Pravilnik o cenah določa, da so občine dolžne po metodologiji subvencionirati sredstva najmanj v višini 50 odstotkov celotnih stroškov storitve brez stroškov strokovne priprave dokumentacije.« »Storitev lahko na teden izvajamo največ 20 ur na osebo. Nekateri starejši bi je potrebovali bistveno več. A žal ne gre,« pravi Tomaž Lenart. Mladike omorik pred gradom Vrbovec NAZARJE – Ob medna- rodnemu dnevu gozdov je Radenska Adriatic ponov- no prispevala k obnovi slovenskih gozdov. Njeni potrošniki in stranke bodo letošnjo pomlad skupno posadili več kot 500 novih sadik, s čimer nadaljujejo trajnostno misijo, katere del je tudi kampanja Bolj zelena Slovenija. Prva pobuda o pogozdo- vanju v sodelovanju s potro- šniki je od leta 2020 prerasla v obsežen projekt, ki bo do konca letošnjega leta prese- gel pomemben mejnik – sto tisoč zasajenih dreves. Pred dnevi so »tri srca« po- skrbela tudi za ponos občine Nazarje, ki se v grbu ponaša s tremi omorikami. Z njimi so nadomestili drevje, uničeno v lanskih vremenskih ujmah, ter zasadili mladike v parku pred gradom Vrbovec, kjer je muzej gozdarstva in lesar- stva. »Sodelovanje pri obnovi slovenskih gozdov z Raden- sko je primer dobre prakse in resnično cenimo njihovo skrb za prihodnost gozdov. Lani smo bili priča močnim neurjem, ki so v delih Slo- venije občutno spremenila pokrajino. Zavedamo se, da bo obnova dolgotrajna, zato še toliko bolj cenimo dolgo- ročno sodelovanje, kot ga imamo s tem podjetjem,« je povedal vodja murskosobo- ške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Štefan Kovač. Kot pomoč gozdovom pri prilagajanju na podnebne spremembe ekipa Radenske Adriatic drevesne sadike sadi že četrto leto. Od leta 2020 v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in zvezo tabornikov na Hrvaškem vsako leto posadijo 10 tisoč novih dreves v Sloveniji ter prav toliko na Hr vaškem. ŠO Pred dnevi so »tri srca« poskrbela tudi za ponos občine Nazarje, ki se v grbu ponaša s tremi omorikami. Z njimi so nadomestili drevje, uničeno v lanskih vremenskih ujmah. (Foto: osebni arhiv) be, je pojasnila, da je tako kot vsako leto izvajalec pomoči oddal vlogo za izdajo soglas- ja k novim cenam pomoči. »Pravilnik o cenah določa, da so občine dolžne po metodo- logiji subvencionirati sredstva najmanj v višini 50 odstotkov celotnih stroškov storitve brez stroškov strokovne priprave dokumentacije. Občina Žalec bo zagotavljala subvencijo v višini 65 odstotkov in v celo- ti pokrila stroške strokovne priprave, da bo ta storitev fi- nančno bolj dostopna našim občanom.« Višje za približno evro Celotni stroški storitve na delovni dan znašajo 26,48 evra na uro, na nedeljo 34,16 evra na uro in na dan državnega praznika oziroma dela proste- ga dne 36,72 evra. V primerja- vi z letom 2023 so se celotni stroški storitve na delovni dan zvišali za 4,1 odstotka, na ne- deljo za 3,9 odstotka in na dan državnega praznika 3,9 odstot- ka. Ob upoštevanju 65-odsto- tne subvencije Občine Žalec bo nova cena za uporabnika 6,65 evra na uro na delovni dan (0,91 evra več v primerjavi z letom 2023), 8,53 evra na uro na nedeljo (1,08 evra več v pri- merjavi z letom 2023) in 9,15 evra na uro na dan državnega praznika ali dela prostega dne (1,12 evra v primerjavi z letom 2023). Če pogledamo čez pa- lec, bo moral občan za storitev na uro odšteti več en evro. Če storitev uporablja v polnem obsegu, torej 20 ur na teden, to pomeni približno 20 evrov več na teden. Za subvencioniranje bo Občina Žalec v proračunu namenila 252 tisoč evrov. Najbolj radodarni na Polzeli Dom Nine Pokorn Grmovje pomoč na domu izvaja še v občinah Braslovče, Polzela in Prebold. Na zadnji seji so nove cene in 70-odstotno subvencio- niranje občine že potrdili bra- slovški svetniki. Lani je to stori- tev na območju njihove občine uporabljalo 32 občanov. O podražitvi in 75-odsto- tnem subvencioniranju cene bodo nocoj (četrtek) odločali občinski svetniki v Preboldu. Iz gradiva je razvidno, da bo, če bodo potrdili predlagane Pomoč na domu za območja občin Žalec, Prebold, Braslovče in Polzela izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje. Direktor Tomaž Lenart pravi, da jim težavo predstavlja pomanjkanje soci- alnih oskrbovalk. cene, občan za pomoč na domu moral na delovni dan po novem odšteti 4,26 evra, na nedeljo 5,37 evra in na praznik 5,74 evra. Obravnavanje novih cen čaka tudi polzelske svetnike. Tamkajšnja občina je do zdaj storitev na domu subvencioni- rana 80-odstotno. Več potreb kot kadra Direktor Doma Nine Pokorn Grmovje dr. Tomaž Lenart je nedavno v intervjuju za Novi tednik pojasnil, da je pomoč na domu oblika pomoči, ki ustre- za konceptu dolgotrajne oskr- be, zato jo je treba spodbujati. »A zakonodaja na tem podro- čju je precej toga. Storitev lah- ko na teden izvajamo največ 20 ur na osebo. Nekateri starejši bi je potrebovali bistveno več. A žal ne gre. Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje soci- alnih oskrbovalk.« Tudi v Spo- dnji Savinjski dolini namreč kronično primanjkuje social- nih oskrbovalk, torej delavk, ki so pripravljene to početi. »Gre za izredno zahtevno delo. Na dom gredo same, vstopajo v domače okolje za nizko pla- čilo. Vsak mesec objavljajmo razpise, a se nanje redkokdo prijavi.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Odbojko želijo vrniti v kraj VOJNIK – Zahtevna odprava posledic lanskih neurij Urejanje plazov v polnem zamahu Vojniška občina je bila v poletnih neurjih med naj- bolj prizadetimi v državi. Narava se je razbesnela že maja, še huje je bilo julija, nato so avgusta dodatno škodo in gorje povzročile še poplave. V občini so z intervencijskimi ukrepi in veliko zavzetostjo obča- nov odpravili najhujše posledice. Zdaj je pred občino zahtevna naloga večjih sanacij. Na ureditev čakajo številni plazovi, ki so se sprožili med neurji in po njih. Država je Občini Vojnik za njihovo ureditev nakazala približno 3,5 milijona evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kot pojasnjujejo v vojniški občinski upravi, je občina za vsak škodni dogodek od mi- nistrstva za naravne vire in prostor prejela predplačilo v višini 40 odstotkov predho- dno ocenjene neposredne škode na stvareh. V mesecu dni po podpisu pogodbe za predplačila je morala mini- strstvu posredovati program predvidene porabe sredstev (predhodno dodeljena sred- stva), po katerem je treba v enem letu po podpisu pogod- be namensko porabiti sred- stva za obnovo. »V izdelavi je veliko projektne dokumen- tacije za sanacijo plazov. Za vse projekte, za katere smo projektno dokumentacijo že prejeli, je Občina Vojnik takoj začela postopke za izbiro iz- vajalca za izvedbo sanacij,« pravijo v občinski upravi. Ob- čina se je tako že lotila ureja- nja več zahtevnih plazov. Plazovi ogrožajo ceste in hiše Na cesti proti Malim Dolam je treba urediti plaz v dolžini 117 metrov. Izvajalca v sklopu del čakajo prenova ceste, gra- dnja podporne konstrukcije s kamnito zložbo, postavitev pilotne stene ter ureditev odvo- dnjavanja površinskih in pod- talnih voda. Ta dela bodo stala skoraj 338 tisoč evrov. V Lipi pri Frankolovem je v teku ure- janje dveh plazov, ki ogrožata cesti. Na območju med hišni- ma številkama 4 in 3b bo ureja- nje plazu stalo 115 tisoč evrov, več kot pol milijona evrov bo treba odšteti za dela pod javno kategorizirano cesto v bližini hišne številke 23a. Izvajalec bo tam postavil pilotno podporno konstrukcijo ter zgradil kamni- to podporno zložbo. V sklopu del bo uredil še odvodnjavanje in obnovil cesto. Med 138 tisoč in 189 tisoč evrov bo stalo urejanje plazov v Selcah, Trnovljah pri Socki in v Straži pri Novi Cerkvi. V Selcah sta se med lanskimi poletnimi neurji sprožila dva nova plazova, ki sta ogrozila prevoznost javne poti. Posta- vitev pilotne podporne kon- strukcije bo stala 138 tisoča- kov. Zaradi izjemnih količin padavin in preobremenjenega površinskega odvodnjavanja je plaz ogrozil tudi stavbo v Trno- vljah pri Socki. Na območju je bilo urejeno novo odvodnjava- nje, postavljena je bila kamnita podporna konstrukcija ter pre- novljena cesta. Območje plazu je tudi dodatno opremljeno z drenažnimi rebri, ki pomagajo pri odvajanju površinske vode. Ta dela so stala približno 157 tisoč evrov. Nova podporna RIMSKE TOPLICE - Lanske avgustovske poplave, ki so močno prizadele občino La- ško, niso prizanesle niti Rim- skim Toplicam in tamkajšnji- ma igriščema za odbojko na mivki ob bazenskem kom- pleksu. V Turističnem dru- štvu (TD) Rimske Toplice si prizadevajo uničeni igrišči obnoviti ter s tem krajanom in obiskovalcem ponovno omogočiti to zvrst rekreacije. Odbojkarski igrišči v Rim- skih T oplicah sta v avgustovski poplavi utrpeli veliko škodo. Uničeni so bili celotni igralni površini, stebri za odbojko, ograja okoli obeh igrišč, sre- dinska ograja med igriščema, sodniški stoli, tlakovani del igrišč, oglasne table … Igrišči sta bili namenjeni rekreativ- nemu igranju odbojke, v tu- rističnem društvu so na njih organizirali turnirje v odbojki na mivki, s čimer so se trudili v kraju povečati in izboljšati tudi Člani TD Rimske Toplice so ob pomoči lokalnih podjetnikov že organizirali več akcij, v katerih so prostor, kjer sta bili igrišči za odbojko na mivki, očistili in ga pripravili za ponovno ureditev igralnih površin. (Foto: TD Rimske Toplice) turistično ponudbo. V dopol- danskem času sta bili igrišči na voljo tudi vsem kopalcem kopališča Aqua Roma. »Želimo si, da igrišči ponovno zasijeta in pozdravita rekreacije in športa željne ljudi. Na njiju že- limo ponovno organizirati tudi turnirje v odbojki na mivki,« pravijo v TD Rimske Toplice. Člani društva so ob pomoči podjetja AGM Nemec, ki upra- vlja kopališče v Rimskih Topli- cah, in drugih lokalnih podje- tnikov že organizirali več akcij, v katerih so prostor očistili in pripravili za ponovno ureditev igralnih površin. V začetku sep- tembra lani so v petdnevni akci- ji z igrišč odstranili drevje, veje, ograje, stebre, temelje za ograje ter več kot 250 kubičnih metrov materiala. Zdaj jih čaka temelji- ta obnova igrišč, ki bo tudi ve- lik fi nančni zalogaj, zato bodo veseli pomoči v obliki donacij. Kot pravijo v TD Rimske To- plice, morajo na novo postaviti celotno ograjo okoli igrišč, ure- diti drenažni sloj z odvodnja- vanjem, postaviti nove stebre za odbojkarsko mrežo in pri- peljati približno 300 kubičnih metrov mivke. »Z dobro voljo posameznikov bomo odbojko na mivki vrnili v Rimske To- plice. Naša srčna želja je orga- nizirati turnir Aqua Roma Be- ach Weekend tudi letos, kar je predvideno za 8. junija,« so od- ločeni v turističnem društvu. Odmevni rekreativni turnirji Odbojka na mivki ima v Rimskih T oplicah lepo in dolgo zgodovino. Odmevnejši zgodo- vinski dogodek, ki zaznamuje njene začetke v kraju, je orga- nizacija Amalijinega turnirja v letu 2009 s sestrama Simono in Eriko Fabjan kot glavnima protagonistkama. Po rahlem zatišju organizacije turnirjev v Rimskih Toplicah med leto- ma 2012 in 2018, ko so izvedli predvsem turnirje lokalne na- rave, je leta 2018 zavel svež ve- ter. Z organizacijo prvega dvo- dnevnega turnirja Aqua Roma Beach Weekend so se Rimske Toplice postavile na zemljevid ljubiteljev rekreativne odbojke na mivki v Sloveniji in tujini. Na krilih pomladnega turnir- ja so leta 2021 prvič pripravili še enodnevni jesenski turnir, ki so se ga rekreativne igralke in igralci prav tako z veseljem udeleževali, pravijo v TD Rim- ske Toplice. Žal so tradicijo or- ganizacije jesenskega turnirja lani prekinile poplave. A v dru- štvu so odločeni, da odbojko vrnejo v Rimske Toplice. BA konstrukcija bo omogočila tudi stabilizacijo in prevoznost ceste v Straži pri Novi Cerkvi. Vrednost del z ureditvijo od- vodnjavanja površinskih in podtalnih voda ter z obnovo ceste bo stala približno 189 tisoč evrov. Občina Vojnik je že uredila tudi plaz na cesti Žerovnik–Ra- kova steza, ki se je sprožil pred leti, med lanskimi neurji pa se je stanje še poslabšalo. Treba je bilo zgraditi kamnito podpor- no zložbo ter urediti površin- ske in zaledne vode, ki se zdaj odvajajo v najbližje površinske odvodnike. Plaz je izbran izva- jalec uredil tudi na cesti v Leš- je ter na cesti Novake (Rojc). V prem primeru so dela znašala približno 45 tisoč in v drugem približno 75 tisoč evrov. Foto: Občina Vojnik Zahtevno urejanje več kot sto metrov dolgega plazu na cesti v Malih Dolah z gradnjo podporne konstrukcije, s postavitvijo pilotne stene, z ureditvijo odvodnjavanja površinskih in podtalnih voda in obnovo ceste bo stalo skoraj 338 tisoč evrov. V Straži pri Novi Cerkvi je plaz ogrozil prevoznost javne poti. Podporna konstrukcija s piloti (v dolžini 25 m) bo omogočila stabilizacijo in prevo- znost ceste. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Za območja omenjenih šti- rih občin storitev na domu izvaja Dom Nine Pokorn Gr- movje. Vseh uporabnikov je približno 210. Veliko je nege, a največkrat uporabniki želijo prinos toplega obroka, kosila. Takšnih je v povprečju 105. Cene so dolžne subvencionirati Nove cene pomoči na domu so žalski svetniki potrdili prej- šnji teden, ko so se sestali na redni občinski seji v domu II. slovenskega tabora. Mag. Na- taša Gaber Sivka, vodja urada za negospodarske javne služ- Na čelu Golobovega kabineta LJUBLJANA, POLZELA – Vodja kabineta predsednika vlade Petra Škofic se posla- vlja s tega mesta. Namesto nje na ta položaj prihaja Polzelan Luka Špoljar, sedanji sekretar poslanske skupine največje vladne stranke Gibanje Svoboda. 33-letni Špoljar je trenutno zaposlen kot sekretar poslanske skupine Svoboda. V dr- žavnem zboru se je kot strokovni sodelavec zaposlil leta 2018 ob nastopu vlade Marjana Šarca. Je strokovnjak za parlamentarno pravo in občinski svetnik v Občini Polzela. Na prejšnjih državnozborskih volitvah leta 2018 je kandidiral na listi LMŠ. ŠO ŽALEC, BRASLOVČE, PREBOLD, POLZELA – Občinski sveti v teh dneh obravnavajo nove cene pomoči na domu Za pomoč na domu bo treba globlje seči v žep Letošnji marec se v občinskih svetih občin Žalec, Bra- slovče, Prebold in Polzela vrstijo sklepi o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu. Nekoliko višje cene so že potrdili v Žalcu in Braslovčah. Svetnike v Preboldu in na Polzeli to še čaka. Najbolj radodarni s subvencijo cen so na Polzeli, kjer občina subvencionira 80 odstotkov cene. V Preboldu pokrije 75 odstotkov, v Braslovčah 70 odstotkov in v Žalcu 65 odstotkov cene. ŠPELA OŽIR Nataša Gaber Sivka: »Pravilnik o cenah določa, da so občine dolžne po metodologiji subvencionirati sredstva najmanj v višini 50 odstotkov celotnih stroškov storitve brez stroškov strokovne priprave dokumentacije.« »Storitev lahko na teden izvajamo največ 20 ur na osebo. Nekateri starejši bi je potrebovali bistveno več. A žal ne gre,« pravi Tomaž Lenart. Mladike omorik pred gradom Vrbovec NAZARJE – Ob medna- rodnemu dnevu gozdov je Radenska Adriatic ponov- no prispevala k obnovi slovenskih gozdov. Njeni potrošniki in stranke bodo letošnjo pomlad skupno posadili več kot 500 novih sadik, s čimer nadaljujejo trajnostno misijo, katere del je tudi kampanja Bolj zelena Slovenija. Prva pobuda o pogozdo- vanju v sodelovanju s potro- šniki je od leta 2020 prerasla v obsežen projekt, ki bo do konca letošnjega leta prese- gel pomemben mejnik – sto tisoč zasajenih dreves. Pred dnevi so »tri srca« po- skrbela tudi za ponos občine Nazarje, ki se v grbu ponaša s tremi omorikami. Z njimi so nadomestili drevje, uničeno v lanskih vremenskih ujmah, ter zasadili mladike v parku pred gradom Vrbovec, kjer je muzej gozdarstva in lesar- stva. »Sodelovanje pri obnovi slovenskih gozdov z Raden- sko je primer dobre prakse in resnično cenimo njihovo skrb za prihodnost gozdov. Lani smo bili priča močnim neurjem, ki so v delih Slo- venije občutno spremenila pokrajino. Zavedamo se, da bo obnova dolgotrajna, zato še toliko bolj cenimo dolgo- ročno sodelovanje, kot ga imamo s tem podjetjem,« je povedal vodja murskosobo- ške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Štefan Kovač. Kot pomoč gozdovom pri prilagajanju na podnebne spremembe ekipa Radenske Adriatic drevesne sadike sadi že četrto leto. Od leta 2020 v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in zvezo tabornikov na Hrvaškem vsako leto posadijo 10 tisoč novih dreves v Sloveniji ter prav toliko na Hr vaškem. ŠO Pred dnevi so »tri srca« poskrbela tudi za ponos občine Nazarje, ki se v grbu ponaša s tremi omorikami. Z njimi so nadomestili drevje, uničeno v lanskih vremenskih ujmah. (Foto: osebni arhiv) be, je pojasnila, da je tako kot vsako leto izvajalec pomoči oddal vlogo za izdajo soglas- ja k novim cenam pomoči. »Pravilnik o cenah določa, da so občine dolžne po metodo- logiji subvencionirati sredstva najmanj v višini 50 odstotkov celotnih stroškov storitve brez stroškov strokovne priprave dokumentacije. Občina Žalec bo zagotavljala subvencijo v višini 65 odstotkov in v celo- ti pokrila stroške strokovne priprave, da bo ta storitev fi- nančno bolj dostopna našim občanom.« Višje za približno evro Celotni stroški storitve na delovni dan znašajo 26,48 evra na uro, na nedeljo 34,16 evra na uro in na dan državnega praznika oziroma dela proste- ga dne 36,72 evra. V primerja- vi z letom 2023 so se celotni stroški storitve na delovni dan zvišali za 4,1 odstotka, na ne- deljo za 3,9 odstotka in na dan državnega praznika 3,9 odstot- ka. Ob upoštevanju 65-odsto- tne subvencije Občine Žalec bo nova cena za uporabnika 6,65 evra na uro na delovni dan (0,91 evra več v primerjavi z letom 2023), 8,53 evra na uro na nedeljo (1,08 evra več v pri- merjavi z letom 2023) in 9,15 evra na uro na dan državnega praznika ali dela prostega dne (1,12 evra v primerjavi z letom 2023). Če pogledamo čez pa- lec, bo moral občan za storitev na uro odšteti več en evro. Če storitev uporablja v polnem obsegu, torej 20 ur na teden, to pomeni približno 20 evrov več na teden. Za subvencioniranje bo Občina Žalec v proračunu namenila 252 tisoč evrov. Najbolj radodarni na Polzeli Dom Nine Pokorn Grmovje pomoč na domu izvaja še v občinah Braslovče, Polzela in Prebold. Na zadnji seji so nove cene in 70-odstotno subvencio- niranje občine že potrdili bra- slovški svetniki. Lani je to stori- tev na območju njihove občine uporabljalo 32 občanov. O podražitvi in 75-odsto- tnem subvencioniranju cene bodo nocoj (četrtek) odločali občinski svetniki v Preboldu. Iz gradiva je razvidno, da bo, če bodo potrdili predlagane Pomoč na domu za območja občin Žalec, Prebold, Braslovče in Polzela izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje. Direktor Tomaž Lenart pravi, da jim težavo predstavlja pomanjkanje soci- alnih oskrbovalk. cene, občan za pomoč na domu moral na delovni dan po novem odšteti 4,26 evra, na nedeljo 5,37 evra in na praznik 5,74 evra. Obravnavanje novih cen čaka tudi polzelske svetnike. Tamkajšnja občina je do zdaj storitev na domu subvencioni- rana 80-odstotno. Več potreb kot kadra Direktor Doma Nine Pokorn Grmovje dr. Tomaž Lenart je nedavno v intervjuju za Novi tednik pojasnil, da je pomoč na domu oblika pomoči, ki ustre- za konceptu dolgotrajne oskr- be, zato jo je treba spodbujati. »A zakonodaja na tem podro- čju je precej toga. Storitev lah- ko na teden izvajamo največ 20 ur na osebo. Nekateri starejši bi je potrebovali bistveno več. A žal ne gre. Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje soci- alnih oskrbovalk.« Tudi v Spo- dnji Savinjski dolini namreč kronično primanjkuje social- nih oskrbovalk, torej delavk, ki so pripravljene to početi. »Gre za izredno zahtevno delo. Na dom gredo same, vstopajo v domače okolje za nizko pla- čilo. Vsak mesec objavljajmo razpise, a se nanje redkokdo prijavi.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Odbojko želijo vrniti v kraj VOJNIK – Zahtevna odprava posledic lanskih neurij Urejanje plazov v polnem zamahu Vojniška občina je bila v poletnih neurjih med naj- bolj prizadetimi v državi. Narava se je razbesnela že maja, še huje je bilo julija, nato so avgusta dodatno škodo in gorje povzročile še poplave. V občini so z intervencijskimi ukrepi in veliko zavzetostjo obča- nov odpravili najhujše posledice. Zdaj je pred občino zahtevna naloga večjih sanacij. Na ureditev čakajo številni plazovi, ki so se sprožili med neurji in po njih. Država je Občini Vojnik za njihovo ureditev nakazala približno 3,5 milijona evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kot pojasnjujejo v vojniški občinski upravi, je občina za vsak škodni dogodek od mi- nistrstva za naravne vire in prostor prejela predplačilo v višini 40 odstotkov predho- dno ocenjene neposredne škode na stvareh. V mesecu dni po podpisu pogodbe za predplačila je morala mini- strstvu posredovati program predvidene porabe sredstev (predhodno dodeljena sred- stva), po katerem je treba v enem letu po podpisu pogod- be namensko porabiti sred- stva za obnovo. »V izdelavi je veliko projektne dokumen- tacije za sanacijo plazov. Za vse projekte, za katere smo projektno dokumentacijo že prejeli, je Občina Vojnik takoj začela postopke za izbiro iz- vajalca za izvedbo sanacij,« pravijo v občinski upravi. Ob- čina se je tako že lotila ureja- nja več zahtevnih plazov. Plazovi ogrožajo ceste in hiše Na cesti proti Malim Dolam je treba urediti plaz v dolžini 117 metrov. Izvajalca v sklopu del čakajo prenova ceste, gra- dnja podporne konstrukcije s kamnito zložbo, postavitev pilotne stene ter ureditev odvo- dnjavanja površinskih in pod- talnih voda. Ta dela bodo stala skoraj 338 tisoč evrov. V Lipi pri Frankolovem je v teku ure- janje dveh plazov, ki ogrožata cesti. Na območju med hišni- ma številkama 4 in 3b bo ureja- nje plazu stalo 115 tisoč evrov, več kot pol milijona evrov bo treba odšteti za dela pod javno kategorizirano cesto v bližini hišne številke 23a. Izvajalec bo tam postavil pilotno podporno konstrukcijo ter zgradil kamni- to podporno zložbo. V sklopu del bo uredil še odvodnjavanje in obnovil cesto. Med 138 tisoč in 189 tisoč evrov bo stalo urejanje plazov v Selcah, Trnovljah pri Socki in v Straži pri Novi Cerkvi. V Selcah sta se med lanskimi poletnimi neurji sprožila dva nova plazova, ki sta ogrozila prevoznost javne poti. Posta- vitev pilotne podporne kon- strukcije bo stala 138 tisoča- kov. Zaradi izjemnih količin padavin in preobremenjenega površinskega odvodnjavanja je plaz ogrozil tudi stavbo v Trno- vljah pri Socki. Na območju je bilo urejeno novo odvodnjava- nje, postavljena je bila kamnita podporna konstrukcija ter pre- novljena cesta. Območje plazu je tudi dodatno opremljeno z drenažnimi rebri, ki pomagajo pri odvajanju površinske vode. Ta dela so stala približno 157 tisoč evrov. Nova podporna RIMSKE TOPLICE - Lanske avgustovske poplave, ki so močno prizadele občino La- ško, niso prizanesle niti Rim- skim Toplicam in tamkajšnji- ma igriščema za odbojko na mivki ob bazenskem kom- pleksu. V Turističnem dru- štvu (TD) Rimske Toplice si prizadevajo uničeni igrišči obnoviti ter s tem krajanom in obiskovalcem ponovno omogočiti to zvrst rekreacije. Odbojkarski igrišči v Rim- skih T oplicah sta v avgustovski poplavi utrpeli veliko škodo. Uničeni so bili celotni igralni površini, stebri za odbojko, ograja okoli obeh igrišč, sre- dinska ograja med igriščema, sodniški stoli, tlakovani del igrišč, oglasne table … Igrišči sta bili namenjeni rekreativ- nemu igranju odbojke, v tu- rističnem društvu so na njih organizirali turnirje v odbojki na mivki, s čimer so se trudili v kraju povečati in izboljšati tudi Člani TD Rimske Toplice so ob pomoči lokalnih podjetnikov že organizirali več akcij, v katerih so prostor, kjer sta bili igrišči za odbojko na mivki, očistili in ga pripravili za ponovno ureditev igralnih površin. (Foto: TD Rimske Toplice) turistično ponudbo. V dopol- danskem času sta bili igrišči na voljo tudi vsem kopalcem kopališča Aqua Roma. »Želimo si, da igrišči ponovno zasijeta in pozdravita rekreacije in športa željne ljudi. Na njiju že- limo ponovno organizirati tudi turnirje v odbojki na mivki,« pravijo v TD Rimske Toplice. Člani društva so ob pomoči podjetja AGM Nemec, ki upra- vlja kopališče v Rimskih Topli- cah, in drugih lokalnih podje- tnikov že organizirali več akcij, v katerih so prostor očistili in pripravili za ponovno ureditev igralnih površin. V začetku sep- tembra lani so v petdnevni akci- ji z igrišč odstranili drevje, veje, ograje, stebre, temelje za ograje ter več kot 250 kubičnih metrov materiala. Zdaj jih čaka temelji- ta obnova igrišč, ki bo tudi ve- lik fi nančni zalogaj, zato bodo veseli pomoči v obliki donacij. Kot pravijo v TD Rimske To- plice, morajo na novo postaviti celotno ograjo okoli igrišč, ure- diti drenažni sloj z odvodnja- vanjem, postaviti nove stebre za odbojkarsko mrežo in pri- peljati približno 300 kubičnih metrov mivke. »Z dobro voljo posameznikov bomo odbojko na mivki vrnili v Rimske To- plice. Naša srčna želja je orga- nizirati turnir Aqua Roma Be- ach Weekend tudi letos, kar je predvideno za 8. junija,« so od- ločeni v turističnem društvu. Odmevni rekreativni turnirji Odbojka na mivki ima v Rimskih T oplicah lepo in dolgo zgodovino. Odmevnejši zgodo- vinski dogodek, ki zaznamuje njene začetke v kraju, je orga- nizacija Amalijinega turnirja v letu 2009 s sestrama Simono in Eriko Fabjan kot glavnima protagonistkama. Po rahlem zatišju organizacije turnirjev v Rimskih Toplicah med leto- ma 2012 in 2018, ko so izvedli predvsem turnirje lokalne na- rave, je leta 2018 zavel svež ve- ter. Z organizacijo prvega dvo- dnevnega turnirja Aqua Roma Beach Weekend so se Rimske Toplice postavile na zemljevid ljubiteljev rekreativne odbojke na mivki v Sloveniji in tujini. Na krilih pomladnega turnir- ja so leta 2021 prvič pripravili še enodnevni jesenski turnir, ki so se ga rekreativne igralke in igralci prav tako z veseljem udeleževali, pravijo v TD Rim- ske Toplice. Žal so tradicijo or- ganizacije jesenskega turnirja lani prekinile poplave. A v dru- štvu so odločeni, da odbojko vrnejo v Rimske Toplice. BA konstrukcija bo omogočila tudi stabilizacijo in prevoznost ceste v Straži pri Novi Cerkvi. Vrednost del z ureditvijo od- vodnjavanja površinskih in podtalnih voda ter z obnovo ceste bo stala približno 189 tisoč evrov. Občina Vojnik je že uredila tudi plaz na cesti Žerovnik–Ra- kova steza, ki se je sprožil pred leti, med lanskimi neurji pa se je stanje še poslabšalo. Treba je bilo zgraditi kamnito podpor- no zložbo ter urediti površin- ske in zaledne vode, ki se zdaj odvajajo v najbližje površinske odvodnike. Plaz je izbran izva- jalec uredil tudi na cesti v Leš- je ter na cesti Novake (Rojc). V prem primeru so dela znašala približno 45 tisoč in v drugem približno 75 tisoč evrov. Foto: Občina Vojnik Zahtevno urejanje več kot sto metrov dolgega plazu na cesti v Malih Dolah z gradnjo podporne konstrukcije, s postavitvijo pilotne stene, z ureditvijo odvodnjavanja površinskih in podtalnih voda in obnovo ceste bo stalo skoraj 338 tisoč evrov. V Straži pri Novi Cerkvi je plaz ogrozil prevoznost javne poti. Podporna konstrukcija s piloti (v dolžini 25 m) bo omogočila stabilizacijo in prevo- znost ceste. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kot navajajo v HSE, jim na- cionalna strategija za izstop iz premoga in prehod premo- govnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda nalaga pri- pravo nadomestnih projektov in novih dejavnosti, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj Šaleške doline, njenega go- spodarstva in turizma ter pri- spevale k dobrobiti lokalnega prebivalstva. Zato so usmerjeni ŠOŠTANJ – Je plavajoča sončna elektrarna Družmirje za lokalno skupnost sprejemljiva? Odločali bodo svetniki, občina se pogaja s HSE Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), gre za naj- večjo organizacijo s področja elektroenergetike pri nas, vidi eno od možnosti za varno proizvodnjo električne in toplotne energije po zaprtju Premogovnika Velenje v plavajoči sončni elektrarni, ki naj bi jo HSE zgradila na Družmirskem jezeru v občini Šoštanj. Ideja je še v povojih, zato še ni jasno, ali bo res zaživela. Da bi bila odločitev lokalne skupnosti lažja, se župan Boris Goličnik zavzema, da bi občani dobili prave in verodostojne informacije ter strokovne analize o prednostnih in slabostih, ki jih takšna elektrarna prinaša v okolje. Dokonč- no besedo bo imel šoštanjski občinski svet. Občina je medtem HSE že posredovala devet zahtev. BARBARA FURMAN v razvoj naprednih tehnologij, s katerimi bi električno in toplo- tno energijo proizvajali varno, zanesljivo in obenem okolju bolj prijazno kot danes. Kakšna elektrarna? Plavajoča sončna elektrarna bi bila na zahodnem delu ume- ščena od 150 do 200 metrov in na juhozahodnem tudi do 400 metrov od obale Družmirske- ga jezera. Zavzemala bi največ polovico površine jezera, nje- na moč bi bila do približno 140 megavatov. Načrtovana bi bila tako, da bi ohranila tako ekolo- ško kot kemijsko stanje jezera, upoštevane bi bile tudi ekolo- ške zahteve ribjega življa, ptic in drugih živalskih vrst. Kot še poudarjajo predstavniki HSE, elektrarna ne bi povzročala izpustov škodljivih snovi, do- stop do vode bi bil omogočen ob celotni obali jezera. Sočasno s postavitvijo plavajoče sončne elektrarne bi uredili okolico je- zera za namene turizma, špor- ta in rekreacije. Ker želijo, da bi bila lokalna javnost o projektu plavajoče sončne elektrarne redno in celovito obveščena, bodo v šoštanjski občini vzpo- stavili posebno informacijsko točko. Poseg v prostor Po besedah šoštanjskega župana Borisa Goličnika je še prezgodaj govoriti o tem, ali je projekt plavajoče sončne elek- trarne sprejemljiv za občino Šoštanj ali ne. »Sprejemljivi so projekti, ki bodo izboljšali ka- kovost življenja naših občank in občanov. Za zdaj govorimo samo v umeščanju v prostor, potrebne bodo temeljite na- daljnje študije in analize, ki bodo pokazale vse prednosti in slabosti načrtovane sonč- ne elektrarne na jezeru. Med prednostmi so vsekakor razvoj, zelena energija, ohranitev de- lovnih mest, energetska mesta, celostna ureditev območja, kjer bi bila elektrarna nameščena. Po drugi strani vsak energetski objekt pomeni poseg v prostor, ki zagotovo vpliva na življenje rastlin in živali.« V HSE pravijo, da se zave- dajo, da vsak poseg v prostor prinaša spremembe v okolje, zato so za razvoj občine in izboljšanje bivalnih pogojev Šoštanjski župan Boris Goličnik (Foto: Občina Šoštanj) lokalnega prebivalstva lani v šoštanjski občinski proračun prispevali približno sedem mi- lijonov evrov, v zadnjih šestih letih pa so za plačilo stavbnih zemljišč, taks za obremenje- vanje okolja, plačilo rudarske koncesije ter sponzorstev in donacij lokalnim društvom in organizacijam skupno nameni- li 37,3 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne, Termo- elektrarna Šoštanj in Premo- govnik Velenje so pomagali tudi pri lanskih katastrofalnih poplavah. Ključne so informacije Kot še pravi župan Goličnik, je treba javnosti predstaviti verodostojne informacije, ki se nanašajo na projekt sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. »Zavzemam se za od- prt dialog tako s predstavniki HSE, Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje kot tudi z občani in občinskimi svetniki. »Občinski svet je tisti, ki bo projekt podprl ali ne. Zato je najbolj pomembno, da ima na voljo temeljite informacije. Sicer je bil projekt sončne elek- trarne že dvakrat predstavljen na šoštanjskem občinskem svetu, prejšnji teden tudi širši javnosti, zato menim, da ga Šo- štanjčani že dobro poznajo. Po- udarjam, da za zdaj govorimo zgolj o umeščanju elektrarne v prostor. O tem bomo odločali na osnovi nadaljnjih strokov- nih analiz. HSE želi, da bi Ob- čina Šoštanj vodila postopke prostorskega umeščanja, gre za OPPN skupnega pomena. Na to občina še ni pristala. Na HSE smo namreč naslovili de- vet zahtev,« še pravi župan. Zahteve občine Občina Šoštanj od HSE zah- teva, da nakupna cena toplote za daljinsko ogrevanje ne sme presegati 40 evrov za megava- tno uro ter financiranje načr- tovane ureditve Družmirskega jezera v drugi in tretji fazi. Prav tako predlaga sklenitev dogo- vora o deležu brezplačne ele- ktrične energije za prebivalce občine Šoštanj. Ob morebitni postavitvi plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru občina od HSE priča- kuje ureditev jugozahodnega območja jezera v turistične in rekreacijske namene. Prav tako želi, da HSE pokrije stro- šek plače enega zaposlenega v šoštanjski občinski upravi, ki bo vodil postopke, ter krije tudi stroške izdelave prostor- skega akta. Občina prav tako želi s HSE skleniti dolgoročno pogodbo o sponzorstvu in do- nacijah lokalnim klubom, dru- štvom in organizacijam ter se dogovoriti o odkupu zemljišč nekdanjega poslovnega objek- ta Osmica Šoštanj in kontejner- skega naselja Alstom. Občina pričakuje tudi finančno pomoč pri načrtovani dograditvi, ob- novi in energetski prenovi Osnovne šole Karla Destovni- ka Šoštanj. Posadili bodo 750 dreves VELENJE – V vseslovenski akciji Pomladimo gozdove, ki jo prvo soboto v aprilu orga- nizira družba Slovenski državni gozdovi, bo sodelovala tudi velenjska občina. V gozdu za Vilo Herberstein, v katerem je lansko julijsko neurje uničilo številna drevesa, bodo prvo soboto v aprilu zasadili 750 novih. Lanski močni nalivi z vetrom so na območju tekaške steze za Vilo Herberstein izruvali ali močno poškodovali 1.600 kubičnih metrov dreves. Gozd je v lasti države, upravlja ga družba Slovenski državni gozdovi. Takoj po neurju so gozdarji zavoda za gozdove šli na teren in pozvali lastnika k čimprejšnji sanaciji. Upravljavec je takoj začel sečnjo poškodovanih dreves, ki je bila zaradi ponavljajočih neurij zelo otežena. Kot pravijo v velenjski občinski upravi, želijo, da bi se akcije Pomladimo gozdove, ki bo 6. aprila od 9. do 11. ure, udeležilo čim več občanov. Kot poudarjajo, lahko do zdravih in od- pornih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, pridemo samo ob skupnem sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. Sajenje sadik gozdnega drevja ni zahtevno opravilo, primerno je za vse generacije. Udeleženci morajo s seboj prinesti orodje za sajenje – rovnico, kramp ali motiko. Potrebujejo tudi zaščitne rokavice in primerno terensko obutev. Priporočljivo je, da drevesa sadijo v paru. Akciji, ki bo sočasno v več slovenski mestih, se bo v Velenju pridružil tudi župan Peter Dermol. V Velenju naj bi posadili 750 dreves, listavcev in iglavcev. Sicer pa namerava Mestna občina Velenje letos zasaditi več kot 200 dreves, in sicer v parku pri gimnaziji, Sončnem parku, pri vrtcu Tinkara ter na še nekaterih drugih območjih velenjske lokalne skupnosti. BF Posledice lanskega neurja v gozdu za Vilo Herberstein (Foto: MO Velenje) Javno podjetje, d. o. o. – Lava 2a, Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje TABELA: REZULTATI OPRAVLJENIH PREISKAV PITNE VODE V SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2023 V letu 2023 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovod-kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kvalitetne pitne vode. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora, hkrati z izvajanjem notranjega nadzora pa poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Obvestilo o kvaliteti pitne vode v vodovodnih sistemih v upravl- janju podjetja Vodovod–kanalizacija Celje v letu 2023 V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljeno skupno osem neskladnih vzorcev. Dva od osmih neskladnih vzorcev sta bila odvzeta v sklopu kontrolnih preskušanj v času izrednih razmer, ko je na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik in Štore zaradi obilnega deževja in posledično povišane motnosti vode veljal ukrep prekuhavanja vode. V vseh neskladnih vzorcih so bili vzrok neskladja indika- torski parametri, za katere mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje. V okviru opravljenih fizikalno–kemijskih preiskav je bila v treh primerih ugotovljena povišana motnost. Vsi tri- je vzorci so bili odvzeti v času izrednih razmer na območju, kjer je veljal ukrep prekuhavanja vode. Poleg rednih in občasnih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preiskav so se skladno z letnim planom izvajale tudi ciljane preiskave posameznih kem - ijskih parametrov (trihalometanov, triazinskih pesticidov, težkih kovin, nitratov, idr.). Vsi fizikalno kemijski vzorci, odvzeti v rednih razmerah, so bili skladni z zakonodajo. Podrobnejše podatke o kvaliteti pitne vode v vodovodnih sistemih v našem upravljanju v letu 2023 lahko najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ pod rubriko dejavnosti – oskrba s pitno vodo – letna poročila o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2023. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 13, 28. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kot navajajo v HSE, jim na- cionalna strategija za izstop iz premoga in prehod premo- govnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda nalaga pri- pravo nadomestnih projektov in novih dejavnosti, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj Šaleške doline, njenega go- spodarstva in turizma ter pri- spevale k dobrobiti lokalnega prebivalstva. Zato so usmerjeni ŠOŠTANJ – Je plavajoča sončna elektrarna Družmirje za lokalno skupnost sprejemljiva? Odločali bodo svetniki, občina se pogaja s HSE Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), gre za naj- večjo organizacijo s področja elektroenergetike pri nas, vidi eno od možnosti za varno proizvodnjo električne in toplotne energije po zaprtju Premogovnika Velenje v plavajoči sončni elektrarni, ki naj bi jo HSE zgradila na Družmirskem jezeru v občini Šoštanj. Ideja je še v povojih, zato še ni jasno, ali bo res zaživela. Da bi bila odločitev lokalne skupnosti lažja, se župan Boris Goličnik zavzema, da bi občani dobili prave in verodostojne informacije ter strokovne analize o prednostnih in slabostih, ki jih takšna elektrarna prinaša v okolje. Dokonč- no besedo bo imel šoštanjski občinski svet. Občina je medtem HSE že posredovala devet zahtev. BARBARA FURMAN v razvoj naprednih tehnologij, s katerimi bi električno in toplo- tno energijo proizvajali varno, zanesljivo in obenem okolju bolj prijazno kot danes. Kakšna elektrarna? Plavajoča sončna elektrarna bi bila na zahodnem delu ume- ščena od 150 do 200 metrov in na juhozahodnem tudi do 400 metrov od obale Družmirske- ga jezera. Zavzemala bi največ polovico površine jezera, nje- na moč bi bila do približno 140 megavatov. Načrtovana bi bila tako, da bi ohranila tako ekolo- ško kot kemijsko stanje jezera, upoštevane bi bile tudi ekolo- ške zahteve ribjega življa, ptic in drugih živalskih vrst. Kot še poudarjajo predstavniki HSE, elektrarna ne bi povzročala izpustov škodljivih snovi, do- stop do vode bi bil omogočen ob celotni obali jezera. Sočasno s postavitvijo plavajoče sončne elektrarne bi uredili okolico je- zera za namene turizma, špor- ta in rekreacije. Ker želijo, da bi bila lokalna javnost o projektu plavajoče sončne elektrarne redno in celovito obveščena, bodo v šoštanjski občini vzpo- stavili posebno informacijsko točko. Poseg v prostor Po besedah šoštanjskega župana Borisa Goličnika je še prezgodaj govoriti o tem, ali je projekt plavajoče sončne elek- trarne sprejemljiv za občino Šoštanj ali ne. »Sprejemljivi so projekti, ki bodo izboljšali ka- kovost življenja naših občank in občanov. Za zdaj govorimo samo v umeščanju v prostor, potrebne bodo temeljite na- daljnje študije in analize, ki bodo pokazale vse prednosti in slabosti načrtovane sonč- ne elektrarne na jezeru. Med prednostmi so vsekakor razvoj, zelena energija, ohranitev de- lovnih mest, energetska mesta, celostna ureditev območja, kjer bi bila elektrarna nameščena. Po drugi strani vsak energetski objekt pomeni poseg v prostor, ki zagotovo vpliva na življenje rastlin in živali.« V HSE pravijo, da se zave- dajo, da vsak poseg v prostor prinaša spremembe v okolje, zato so za razvoj občine in izboljšanje bivalnih pogojev Šoštanjski župan Boris Goličnik (Foto: Občina Šoštanj) lokalnega prebivalstva lani v šoštanjski občinski proračun prispevali približno sedem mi- lijonov evrov, v zadnjih šestih letih pa so za plačilo stavbnih zemljišč, taks za obremenje- vanje okolja, plačilo rudarske koncesije ter sponzorstev in donacij lokalnim društvom in organizacijam skupno nameni- li 37,3 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne, Termo- elektrarna Šoštanj in Premo- govnik Velenje so pomagali tudi pri lanskih katastrofalnih poplavah. Ključne so informacije Kot še pravi župan Goličnik, je treba javnosti predstaviti verodostojne informacije, ki se nanašajo na projekt sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. »Zavzemam se za od- prt dialog tako s predstavniki HSE, Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje kot tudi z občani in občinskimi svetniki. »Občinski svet je tisti, ki bo projekt podprl ali ne. Zato je najbolj pomembno, da ima na voljo temeljite informacije. Sicer je bil projekt sončne elek- trarne že dvakrat predstavljen na šoštanjskem občinskem svetu, prejšnji teden tudi širši javnosti, zato menim, da ga Šo- štanjčani že dobro poznajo. Po- udarjam, da za zdaj govorimo zgolj o umeščanju elektrarne v prostor. O tem bomo odločali na osnovi nadaljnjih strokov- nih analiz. HSE želi, da bi Ob- čina Šoštanj vodila postopke prostorskega umeščanja, gre za OPPN skupnega pomena. Na to občina še ni pristala. Na HSE smo namreč naslovili de- vet zahtev,« še pravi župan. Zahteve občine Občina Šoštanj od HSE zah- teva, da nakupna cena toplote za daljinsko ogrevanje ne sme presegati 40 evrov za megava- tno uro ter financiranje načr- tovane ureditve Družmirskega jezera v drugi in tretji fazi. Prav tako predlaga sklenitev dogo- vora o deležu brezplačne ele- ktrične energije za prebivalce občine Šoštanj. Ob morebitni postavitvi plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru občina od HSE priča- kuje ureditev jugozahodnega območja jezera v turistične in rekreacijske namene. Prav tako želi, da HSE pokrije stro- šek plače enega zaposlenega v šoštanjski občinski upravi, ki bo vodil postopke, ter krije tudi stroške izdelave prostor- skega akta. Občina prav tako želi s HSE skleniti dolgoročno pogodbo o sponzorstvu in do- nacijah lokalnim klubom, dru- štvom in organizacijam ter se dogovoriti o odkupu zemljišč nekdanjega poslovnega objek- ta Osmica Šoštanj in kontejner- skega naselja Alstom. Občina pričakuje tudi finančno pomoč pri načrtovani dograditvi, ob- novi in energetski prenovi Osnovne šole Karla Destovni- ka Šoštanj. Posadili bodo 750 dreves VELENJE – V vseslovenski akciji Pomladimo gozdove, ki jo prvo soboto v aprilu orga- nizira družba Slovenski državni gozdovi, bo sodelovala tudi velenjska občina. V gozdu za Vilo Herberstein, v katerem je lansko julijsko neurje uničilo številna drevesa, bodo prvo soboto v aprilu zasadili 750 novih. Lanski močni nalivi z vetrom so na območju tekaške steze za Vilo Herberstein izruvali ali močno poškodovali 1.600 kubičnih metrov dreves. Gozd je v lasti države, upravlja ga družba Slovenski državni gozdovi. Takoj po neurju so gozdarji zavoda za gozdove šli na teren in pozvali lastnika k čimprejšnji sanaciji. Upravljavec je takoj začel sečnjo poškodovanih dreves, ki je bila zaradi ponavljajočih neurij zelo otežena. Kot pravijo v velenjski občinski upravi, želijo, da bi se akcije Pomladimo gozdove, ki bo 6. aprila od 9. do 11. ure, udeležilo čim več občanov. Kot poudarjajo, lahko do zdravih in od- pornih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, pridemo samo ob skupnem sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. Sajenje sadik gozdnega drevja ni zahtevno opravilo, primerno je za vse generacije. Udeleženci morajo s seboj prinesti orodje za sajenje – rovnico, kramp ali motiko. Potrebujejo tudi zaščitne rokavice in primerno terensko obutev. Priporočljivo je, da drevesa sadijo v paru. Akciji, ki bo sočasno v več slovenski mestih, se bo v Velenju pridružil tudi župan Peter Dermol. V Velenju naj bi posadili 750 dreves, listavcev in iglavcev. Sicer pa namerava Mestna občina Velenje letos zasaditi več kot 200 dreves, in sicer v parku pri gimnaziji, Sončnem parku, pri vrtcu Tinkara ter na še nekaterih drugih območjih velenjske lokalne skupnosti. BF Posledice lanskega neurja v gozdu za Vilo Herberstein (Foto: MO Velenje) Javno podjetje, d. o. o. – Lava 2a, Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje TABELA: REZULTATI OPRAVLJENIH PREISKAV PITNE VODE V SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2023 V letu 2023 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovod-kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kvalitetne pitne vode. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora, hkrati z izvajanjem notranjega nadzora pa poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Obvestilo o kvaliteti pitne vode v vodovodnih sistemih v upravl- janju podjetja Vodovod–kanalizacija Celje v letu 2023 V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljeno skupno osem neskladnih vzorcev. Dva od osmih neskladnih vzorcev sta bila odvzeta v sklopu kontrolnih preskušanj v času izrednih razmer, ko je na območju Mestne občine Celje, občine Vojnik in Štore zaradi obilnega deževja in posledično povišane motnosti vode veljal ukrep prekuhavanja vode. V vseh neskladnih vzorcih so bili vzrok neskladja indika- torski parametri, za katere mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje. V okviru opravljenih fizikalno–kemijskih preiskav je bila v treh primerih ugotovljena povišana motnost. Vsi tri- je vzorci so bili odvzeti v času izrednih razmer na območju, kjer je veljal ukrep prekuhavanja vode. Poleg rednih in občasnih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preiskav so se skladno z letnim planom izvajale tudi ciljane preiskave posameznih kem - ijskih parametrov (trihalometanov, triazinskih pesticidov, težkih kovin, nitratov, idr.). Vsi fizikalno kemijski vzorci, odvzeti v rednih razmerah, so bili skladni z zakonodajo. Podrobnejše podatke o kvaliteti pitne vode v vodovodnih sistemih v našem upravljanju v letu 2023 lahko najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ pod rubriko dejavnosti – oskrba s pitno vodo – letna poročila o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2023. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 13, 28. marec 2024 KULTURA Od 3. do 6. aprila bo Celje gostilo že 35. Mladinski pevski festival. Letošnje leto bo za celjski festival z najdaljšo tradicijo prelomno, saj se pod njegovo okrilje seli tudi bienalno državno tekmovanje mladinskih pev- skih zborov, ki bo odslej nastajalo v sodelovanju med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne de- javnosti, Zavodom Celeia Celje in Mestno občino Celje. SINTIJA JURIČ Jabolko spora na Opusu To soboto bo na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje 15. mednarodno tekmo- vanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Med plesalci, ki bodo s plesnimi miniaturami skušali prepričati mednarodno tričlansko komisijo, bosta tudi plesalki Plesnega foruma Celje Alena Marčič in Neža Pogelšek, ki se bosta predstavili s plesno miniaturo Jabolko spora pod mentorstvom Gordane Stefanović Erjavec. Na tekmovanju se bo zvrstilo 21 plesnih miniatur mladih avtorjev in avtoric iz Slovenije, Hrvaške, Švedske, Belgije, Združenih držav Amerike, Francije, Ukrajine, Španije in Tanzanije. Mladi plesalci bodo tekmovali v starostnih kategorijah med 16. in 19. letom ter med 20. in 24. letom in naslavljali dve tematiki – Biti žival in Karkoli. »Prva tematika je vezana na angažira- nost, zato bodo razmišljali o pomenu vpliva človeka na okolje in spreminjanju ekosistema. Druga tematika se približuje mladim skozi njihov tok ustvarjanja in je zelo odprta,« je povedal pomočnik direktorja za program na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Tomaž Simetin- ger. Prireditev se bo prvič začela z otvoritvenim plesnim pozdravom, po tekmovalnem delu pa bosta v Plesnem forumu Celje dan sklenili celovečerna plesna predstava Anne Pesseti in podelitev številnih nagrad mladim ustvarjalcem. SJ Zgornji trg krasi Pisanka iz srca Nepogrešljiv dogodek v knežjem mestu Celje kmalu v znamenju zborovskega petja Mladinski pevski festival je v knežjem mestu prvič za- zvenel leta 1946, ko je Jurče Vreže v petju in zborovstvu prepoznal eno od optimistič- nih točk, ki lahko v ljudeh spodbudi nov zagon in pogled v boljši jutri. Celje se od takrat uvršča na zemljevid pevskih prestolnic doma in v tujini. »Mladinski pevski festival je za naše mesto eden od tradici- onalnih kulturnih dogodkov, ki vsaki dve leti, od letos pa vsako leto, govori o tem, da je kultura eden najpomembnej- ših delov celjske identitete,« je ob napovedi dogodka pove- dal direktor občinske uprave Mestne občine Celje Gregor Deleja. Povezovanje generacij Čeprav je Mladinski pev- ski festival vedno temeljil na petju otrok in mladostnikov, želi povezovati tudi različne generacije in tej ideji sledi že skoraj 80 let. Festival se je vedno znal prilagajati duhu časa, je poudaril Deleja. »Ob- dobje koronavirusa je malce upočasnilo proces kulturnih produkcij, vendar je dalo priložnost za razmislek o dopolnjeni obliki festivala in res smo veseli, da bo celjski mladinski festival zdaj plat- forma za državno tekmova- nje mladinskih zborov. Gre za dopolnjevanje in dveletno iz- menjevanje med nacionalno in mednarodno različico, ki jo napovedujemo za pomlad 2025,« je povedal. Festivalu se tako letos pr- vič pridružuje državno tek- movanje mladinskih pevskih zborov, ki je bilo vse do leta 2018 v Zagorju ob Savi. »Ta- krat si niti pribljižno nismo Večina festivalskih dogod- kov bo v celjskem Narodnem domu, vsi so brezplačni in odprti za javnost. V okviru Mladinskega pevskega festi- vala bodo potekale tudi upo- rabne strokovne delavnice za bodoče zborovodje, na katere se je že prijavilo več kot sto ljudi – večinoma študentov iz Utrinek iz postavitve skulpture, ki predstavlja prijateljsko med šentjurskimi in hlebinskimi ustvarjalci. (Foto: Tomaž Kolar) Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šen- tjur že vrsto let plete prijateljske niti z Dru- štvom hlebinskih kiparjev in slikarjev naive iz Hrvaške. Omenjeni hrvaški umetniki so med drugim znani po ustvarjanju posebnih pisanic in prav takšna skulptura od minule sobote krasi Zgornji trg v občini Šentjur. Kot je povedala predsednica DLU Rifnik Šen- tjur Mojca Sivka, veljajo podravske Pisanke iz srca, ki jih poslikajo mojstri naivne umetnosti, že vrsto let za posebno zanimivost. V zadnjih 14 letih je bilo v svet poslanih približno 120 kosov. Turistična zveza Koprivniško-Križevske županije je ta kulturno-turistični projekt tudi zaščitila. Ker je dolgoletno sodelovanje med šentjurskim in hrvaškim društvom preraslo v pristno prijateljstvo, je to ob podpori Občine Šentjur vodilo k postavitvi skulpture, ki je sim- bol miru in prijateljstva. Pisanka iz srca, ki krasi ploščad pred cerkvijo sv. Jurija, je izdelana iz poliestra in je visoka 1,2 metra. Z oljnimi barvami sta jo poslikala Stjepan Pongrac in Josip Gregurić, priznana umetnika četrte generacije hrvaške naivne umetnosti. Na velikansko jajce sta naslikala motive narave in pokrajine v štirih letnih časih. V del poslikave, ki predstavlja Šentjur, sta vključila motiv tam- kajšnje župnijske cerkve in grb občine. Ker je pisanka zaščitena z lakom, je odporna na vre- menske vplive. Njena postavitev je bila tudi velik logističen zalogaj. Za prevoz skulpture je poskrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Šen- tjur, tamkajšnja mestna skupnost je poskrbela za njen podstavek. Po besedah Mojce Sivka to- vrstno sodelovanje ne prinaša le novih poznan- stev, temveč šentjurskim ustvarjalcem omogoča tudi učenje novih likovnih tehnik. » Ta skulptura predstavlja mednarodno povezanost in prijatelj- stvo, za Občino Šentjur pa je čudovita pridobitev kulturnega, umetniškega, turističnega in verske- ga pomena.« Še več manjših poslikanih pisanic bo vse do 7 . aprila na ogled v Galeriji Zgornji trg Šentjur, kjer je postavljena mednarodna razstava z naslovom Umetnost na pirhih. TS Mladi literati zablesteli Minulo sredo popoldne je bila v Glasbeni šoli Celje zaključna prireditev 37. dr- žavnega srečanja Roševi dnevi, kjer so že tradicionalno podelili zlata priznanja in knjižne nagrade najboljšim mladim ustvarjalcem 8. in 9. razredov. Na literarnem natečaju je letos sodelovalo 39 otrok iz 25 osnovnih šol iz vse Slovenije. Šest mladih avtorjev in 33 mladih avtoric se je v svojih besedilih ukvarjalo z ljudmi, ki jih navdihujejo z življenjem, ustvarjanjem, s sočutjem in solidarnostjo. Letošnja tema literarnih del Oda tebi/V tvoji koži je izhajala iz pesniške zbirke Negotovosti navkljub Katarine Gomboc Čeh in iz nagrajenega mladinskega romana Balada o drevesu Mateje Gomboc. Omenjeni avtorici literarnih del sta sestavljali tudi strokovno komisijo in iz- med drame, 14 proznih besedil in 28 pesmi izbrali 20 nominirancev in naposled še pet finalistk, ki so prejele zlata priznanja in knjižne nagrade: Julijo Gorišek iz OŠ Rovte, Nežo Selič iz OŠ Štore, Mijo Šterk iz OŠ Frana Roša, Nušo Šuster iz OŠ Hudinja in Živo Toplak iz OŠ Šmartno. Finalistke bodo nagrajena literarna dela predstavile 2. aprila na javnem branju v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani. SJ »Festival je predvsem praznik, ni le tekmovanje,« je dejal umetniški vodja Mladinskega pevskega festivala Nenad Firšt. predstavljali, da kar šest let ne bo naslednjega dogodka,« je povedala producentka za zborovsko glasbo v JSKD RS Mihaela Jagodic. Pojasnila je, da so že takrat bili na robu svojih zmogljivosti, zato so sprejeli odločitev, da bo držav- no tekmovanje otroških pev- skih zborov ostalo v Zagorju ob Savi, mladinsko državno tekmovanje pa bodo priklju- čili festivalskemu dogajanju v Celju. Le en tekmovalen dan Od štirih festivalskih dni bo tekmovanju namenjen le en dan. Na državnem tekmo- vanju mladinskih zborov se bo v veliki dvorani Narodne- ga doma pomerilo 13 zborov. Tekmovanje se bo zaključilo s koncertom nagrajencev ter podelitvijo priznanj in na- grad. Strokovno žirijo bo se- stavljala 5-članska komisija. Poleg tekmovalnega dela bo tudi revialni del, kjer se bodo predstavili zbori, ki ne želijo tekmovati ali še niso pripravljeni na to. »Zbori bodo imeli dodatne nastope tudi po različnih kotičkih Celja,« je poudaril umetniški vodja festivala Nenad Firšt. Pedagoške fakultete v Mari- boru in Akademije za glasbo. Uvod v festival Bogat spremljevalni program festivala se je začel že v torek, 19. marca, s prvim od treh fe- stivalskim »predtaktov,« kjer je poleg Dekliškega pevskega zbora iz Hamburga nastopil Dekiški pevski zbor Gimnazi- je Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika. Včeraj, 27. marca, je v cerkvi svetega Dani- jela nastopil Mešani mladinski pevski zbor l. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marči- ča. Prihodnjo sredo, 3. aprila, pa bo v Celjskem domu sledi- la še Pésemca, revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore. Mladinski pevski festival bo tako poskrbel za pester in raz- giban uvod v praznični april, ko bo Celje praznovalo 573 let, odkar je Friderik II. Celjski takratni trški naselbini podelil mestne pravice. V Celju sicer danes prepeva več kot 35 stal- nih pevskih sestav, kar je več kot 1.100 pevcev vseh gene- racij, ki se tedensko srečujejo na vajah in s svojimi koncerti nosijo ime Celja in Slovenije daleč naokoli. Foto: GCC Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 13, 28. marec 2024 NAŠA TEMA Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo po- slanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Šlo bo za nabor strukturiranih, vsebinsko osmišljenih dejavnosti s področja gibanja in zdravja za dobro telesno in duševno počutje, kulturne in državljanske vzgoje ter s področja učenje učenja. Šole opozarjajo na ogromen organizacijski in kadrovski izziv. Nekateri starši in razvojni psihologi se bojijo, da bodo otroci na račun vpeljevanja strukturiranih dejavnosti prikrajšani za prosto igro in da bo šola zanje še bolj obremenjujoča. V celjski območni enoti Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) pravijo, da se družba in otroci spreminjajo, zato se morajo nenehno spreminjati in posodabljati tudi šole in njihovi programi. TINA STRMČNIK »Čas je drugačen, otroci so drugačni in zato se morajo tudi šole in programi v njej nenehno posodabljati.« Špela Drstvenšek, vodja celjske enote ZRSŠ (Foto: osebni arhiv) Na območju, za katerega je pristojna celjska območna enota Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ), bo v novem šol- skem letu prenovljen razšir- jen program uvedlo 19 šol. Štiri od njih so poskusno že izvajale celoten koncept, petnajst jih je izvajalo prvo področje, osredotočeno na gibanje in zdravje. Vod- ja celjske območne enote ZRSŠ Špela Drstvenšek pravi, da šole, ki poznajo novo zasnovo razširjene- ga programa, kot največjo prednost vidijo posodoblje- no vsebinsko prenovo. A se ob uvajanju programa soo- čajo tudi z izzivi. Celjska območna enota ZRSŠ je februarja in mar- ca lani izvedla srečanja z ravnatelji in s člani šolskih (Foto: OŠ Dobje) Uvajanje prenovljenega razširjenega programa zbuja deljena mnenja (Foto: OŠ Dobje) Dejavnosti namesto varstva in »podaljška« Šola še bolj obremenjujoča za najmlajše Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek poudarja, da odrasli preveč strukturiramo celoten čas budnega stanja otrok, kar na dolgi rok ni dobro. Otro- ci morajo po njenih besedah imeti možnost, da se sami organizirajo, da vstopajo v svoj lasten domišljijski svet in da ne sledijo navodilom odraslih ves čas bivanja v šolah. Otroci imajo v zadnjem letu vrtca še večino časa ne- strukturiranega. Strukturiran čas je povezan z navodili od- raslih glede rutine. »Tega ne sme biti preveč, otroci mo- rajo imeti lastno izbiro, kdaj bi se kdo igral, kdaj bi kdo poslušal pravljico, kdaj bi kdo tekal po igrišču. Tudi če gre za prijazna navodila, jih ne moremo uniformno po- stavljati. Za otroke je namreč najbolj utrujajoče, da morajo timov, ki so poskusno izvajali prvo področje. »Predstavili smo celoten koncept in se pogovar- jali o vsebinskih ter organiza- cijskih spremembah. Prav tako smo ves čas podpirali in spre- »Ko se zdi, da ne delamo nič, lahko razmišljamo o tem, kaj se nam je zgodilo, razmišljamo o kašni novi ideji, razmišljamo, kako bi sodelovali s kakšnim prijateljem. Dolgčas je pomemben, saj takrat razčistimo kaj glede svoje samopodobe, glede svojega čustvenega počutja in svojega mišljenja.« vedno delati to, kar si zami- slimo odrasli, in da odrasli delno ali v celoti usmerjamo njihov čas.« Razložila je, da je struk- turiranje časa otrok najbolj problematično v prvem tri- letju osnovne šole, sploh pri prvošolčkih, ki so bili še pred nekaj meseci v vrt- cu vajeni nestrukturiranega preživljanja časa. »Že zdaj imamo precej resnih proble- mov s prvim razredom. Do- ločanje dejavnosti otrokom šole ne bo približalo, slednja bo zaradi tega zanje še bolj obremenjujoča, čeprav de- javnosti ne bodo ocenjene. Najbolj problematično je že to, da otroci ne bodo svobo- dni, da ne bodo imeli mo- žnosti, da ne bi počeli nič.« Kot je pojasnila, vsi otroci ob pol sedmih zjutraj niso razpoloženi, da bi nekaj počeli. Tisti, ki so zaspani, lahko zdaj malo posedijo, pobrskajo po svojih rečeh, se počasi privadijo na spre- membo okolja in počasi zač- nejo razmišljati. Lahko pa- sivno poslušajo zgodbo, ki jo bere učiteljica, ali se gre- do igrat v kotiček z igračami, ki bi jim, glede na to, kako je bila zasnovana devetlet- ka, moral biti na voljo. Po besedah Ljubice Marjanovič Umek so lahko najmlajši šo- larji pred začetkom pouka trenutno še v lastnem svetu, kar jim ministrstvo s spre- membo načina jutranjega varstva postopoma jemlje. Zakaj ne bi smeli izbrati ničesar? »Če prvošolec pride v šolo ob 6.30 in ostane v njej do konca podaljšanega biva- nja, na primer do 16. ure, je devet ur in pol pod stalnim nadzorom. Če otroku damo navodila, ga namreč tudi nadzorujemo, ali jih upošte- va. Odrasli velikokrat misli- mo, da otrok res sodeluje, čeprav v resnici ni tako,« je še opozorila razvojna psiho- loginja. Po njenem prepriča- nju bi bilo veliko bolje, če bi lahko otrok sam izbral, ali želi pred začetkom pouka ali po njem sploh sodelovati pri kateri dejavnosti oziroma kako bi rad preživel čas, da bi se počutil izpolnjenega in varnega. Ljubica Marjanovič Umek je spomnila, da je bilo ob uvajanju devetletke pred- videno, da bosta jutranje varstvo in podaljšano bi- vanje temeljila na otroški igri. Slednja je otrokova dejavnost, je notranje mo- tivirana, otrok si postavlja notranje cilje, sam si določa vloge, ki se jih igra, in posta- vlja pravila, z drugimi otroki se dogovarja, kako se bodo igrali. Poudarila je, da je igra zelo pomembna, saj otroku pomaga dosegati pomemb- ne napredke v njegovem ra- zvoju. Uvedba razširjenega programa pa se po njenem prepričanju od vsega tega močno oddaljuje. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek (Foto: osebni arhiv) mljali delo šol, ki so poskusno izvajale vsa področja RAP . T udi zdaj načrtujemo srečanja, kjer bomo z ravnatelji in njihovimi najožjimi sodelavci načrtovali delo na področju uvajanja no- vega koncepta RAP.« Šole, ki poznajo novo zasno- vo RAP, po besedah sogovor- nice vidijo največjo prednost v posodobljeni vsebinski preno- vi. Koncept sedanjega razširje- nega programa, ki sega v ko- nec 20. stoletja, obsega paleto dejavnosti, ki so različne tako po vsebinski kot po organiza- cijski plati, je dejala. »Nekatere dejavnosti so ocenjene, druge ne, ene so sistemizirane, druge so plačane po opravljenih urah. Učitelji, ki omenjene dejavno- sti izvajajo, so v zelo različnih položajih.« Dodala je, da so se prav zato ravnatelji pred leti zavzemali za preoblikovanje in poenotenje RAP. Učitelji se morajo biti pripravljeni učiti Drstvenškova je kot ene- ga od izzivov, s katerimi se soočajo šole, omenila, preu- čitev novega učnega progra- ma za razširjeni program osnovne šole. Šole čaka premislek, kaj od tega že izvajajo in lahko umestijo v nov koncept ter kje imajo še priložnosti. V okviru RAP morajo približno enakovre- dno pokriti vsa tri področja (gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno poču- tje, kultura in državljanska vzgoja, učenje učenja), za kar potrebujejo ustrezno usposobljene učitelje. Po besedah sogovornice morajo učitelji razumeti cilje in načela razširjenega programa. Eden od ciljev je čim večje vključevanje in poznavanje učencev, po- znavanje njihovih potreb, zanimanj, primanjkljajev, nadarjenosti … Med cilji je tudi razvijanje prečnih ve- ščin, kot so veščine kritič- nega mišljenja, sodelovanja in komuniciranja, ustvarjal- nega mišljenja, digitalne veščine in veščine samou- ravnavanja. »Učitelji se mo- rajo biti pripravljeni učiti in po potrebi spreminjati svo- jo pedagoško prakso,« je povedala. In dodala, da se nekatere šole soočajo tudi z organizacijskimi izzivi, na primer glede odhodov avtobusov. Igra ostaja pomembna Glede opozoril šol, ki pravijo, da je uvajanje RAP problematično tudi gle- de kadrovskega primanj- kljaja, je dejala: »Šole, ki bodo prenovljeno zasnovo RAP uvedle v šolskem letu 2024/25, bodo imele enako število ur za razširjen pro- gram, kot so jih imele v pre- teklih petih letih, tako da kadre večinoma že imajo. Če se bodo pojavljaje večje odsotnosti učiteljev, bodo morale biti prilagodljive tako pri izvajanju obve- znega kot razširjenega programa.« In pomisleki o tem, da bodo že najmlajši učenci še več časa pre- živeli pri strukturiranih dejavnostih? Izpostavila je, da je eden od ciljev razširjenega programa zagotoviti spodbudno, inkluzivno, ustvarjalno in varno učno okolje za učenje, igro, druženje, sprostitev ali počitek v času pred izvedbo ob- veznega programa, med njo ali po njej. To po nje- nih besedah pomeni, da je igra eden od pomemb- nih elementov razširje- nega programa. »Tudi ko v razširjenem programu govorimo o učenju, ima- mo v mislih učenje, ki naj v čim več primerih poteka skozi ali z igro v varnem in spodbudnem učnem okolju. Še pose- bej je to pomembno za učence v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdo- bju.« Dodala je, da ima prosta igra kot učenčeva primarna dejavnost, ki si jo učenec izbere sam, v prenovljeni zasnovni RAP posebno mesto. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 13, 28. marec 2024 NAŠA TEMA Ob rObu TINA STRMČNIK Čas bo pokazal »Doslej v jutranjem var- stvu nismo imeli učnega na- črta. Otroci so lahko barvali pobarvanke, zlagali origa- mi, poslušali zgodbo, delali nalogo … Lahko so se odlo- čili in niso delali nič,« mi je pojasnila ena od učiteljic iz našega okolja. Kot pravijo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, bo to drugače najkasneje do šolskega leta 2028/29, ko bodo prenovlje- no zasnovo RAP izvajale vse šole. Glede na to, kako hitro mine dan, ko po šoli sledi še kakšen športni trening ali pouk glasbene šole, se zdi, kot da otrokom zdaj še pred poukom in po njem na ramena nalagamo vedno težji nahrbtnik obvezno- sti. Bodo slednjega najbolj težko nosili prav najmlajši učenci, ki ob odhodu staršev na delo potrebujejo varno okolje, kjer lahko počakajo vse do vrnitve domov? Ra- zvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek svari, da šole z vpeljevanjem dejavnosti otrokom jemljejo mo- žnost, da ne bi počeli nič. V celjski območni enoti za- voda za šolstvo mirijo, da ima prosta igra pomembno mesto tudi v prenovljeni zasnovi RAP . Nekateri učitelji neuradno povedo, da bo veliko odvisno od humanosti vodstva šol. Pričakujejo, da bo več kot zapisan urnik dejavnosti vredna skrb za otrokovo počutje. Ob tem nekoliko grenak priokus spremlja spomin na to, kako naj bi bil videti prvi razred devetletke. Še danes mi v ušesih odzvanja, da naj bi se otroci v prvem razredu predvsem igrali in se privajali na novo okolje. Pristojni so slikali podobo igralnih kotičkov, pravljičnih krogov … Tistih 13 zvezkov in delovnih zvezkov, ki jih je moja prvošolka »oddelala« lani, se mi zdi znak, da šolski sistem vedno bolj podlega sto- rilnostni naravnanosti. Upam, da se motim. Marijana Kolenko: »Že zdaj je bilo težko zagotavljati izvajati obvezne in neobvezne izbirne predmete ter interesne dejavnosti. Organizacija pouka in postavitev urnika bosta od novega šolskega leta, ko bomo morali izvajati celoten razširjeni program, zagotovo še težja.« »V naši šoli skoraj vsak učitelj izvaja kakšno dejavnost,« pravi ravnateljica Osnovne šole Dobje Suzana Plemenitaš. »Šole lahko imajo vso avtonomijo. A če nimamo virov, s čim bi dosegali cilje, ne bomo mogli uresničiti do- bro zasnovane prenove razširjenega programa.« pravi Marijana Kolenko (Foto: Andraž Purg) Prednosti, a tudi nedorečenosti Ravnateljica OŠ Lava Ma- rijana Kolenko pravi, da so vsa tri področja, ki jih predvi- deva prenova RAP, vsebinsko dobro zasnovana. OŠ Lava je v pilotnem poskusu uvedla dejavnosti iz sklopa gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, saj je tako otrokom ob rednem programu omogočila več gi- banja. Vsem otrokom je med poukom vsak dan zagotovila 20-minutni rekreativni od- mor, skupinam otrok je lahko omogočila izvajanje nekate- rih vaj. Vsebine je lahko ka- drovsko dobro pokrila, uspe- šno jih je umestila v urnik. Kot poudarja sogovornica, »Razširjeni program omogoča bi- stveno več dejavnosti, ki so izve- dene kakovostno. Tudi starši so to zelo pohvalili,« pravi ravnateljica OŠ Dobje Suzana Plemenitaš. (Foto: osebni arhiv) V Dobju se otroci med drugim v sklopu RAP preizkušajo v pripravi zdravih obrokov. (Foto: OŠ Dobje) Da papir prenese vse, številne podrobnosti pa so nedorečene, opozarja Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava. Ta ustanova je bila v pilotni projekt uvajanja prenovljenega razširjenega programa vključena za prvo področje, in sicer gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje. Da program izvajajo brez težav in s spodbudnimi rezultati, pravijo v Osnovni šoli Dobje, kjer poskusno izvajajo dejavnosti vseh treh področij. Nekateri otroci so tako navdušeni nad dejavnostmi pred poukom in po njem, da starše prosijo, naj po njih pridejo kasneje. pa šole nimajo odgovorov na vse dileme o tem, kako bodo z novim šolskim letom, ko ne bo več oddelkov podaljšane- ga bivanja, v vzgojno-izobra- ževalno delo umestile vsa tri področja. Glavna izziva: kadri in organizacija »Na papirju so vse stvari videti prepro- sto, a v resničnosti je drugače. Iz- ziv je, ker nam primanjkuje kadrov. Spra- šujem se tudi, kako bomo razširjeni program iz- vajali ob vseh kratkotrajnih ali dolgotraj- nih bolniških odsotnostih zaposlenih, saj bodo te vplivale na doseganje ci- ljev razširjenega programa.« Kot eno od težav je omenila, da zaposleni niso uspo- sobljeni za predvidena področja. »Področja naj bi otrokom ponudila možnost izbire, interesnega sode- lovanja, načrtovanja. To je odlično za razvoj kompetenc učencev, vendar učitelji na nekaterih področjih niso bili deležni še nobenega uspo- sabljanja, kako naj na malo drugačen način pristopijo k izvajanju ur razširjenega programa.« Skrbi jo tudi or- ganizacija poteka dela v šoli. Slednjo namreč obiskuje veliko vozačev in ob tem se postavlja vprašanje, kako ve- likemu številu učencev na iz- biro ponuditi dejavnosti vseh vsebinskih področij ter nato vse to umestiti v urnik tako, da bo delo izvedeno kakovo- stno in da bo prinašalo to, kar si šole želijo. »Vsi si želimo nekoliko drugačne vsebine in predvsem drugačne pri- stope, da bodo otroci lahko krepili socialne, sodelovalne, finančne in še katere kompe- tence, ki jih doslej v okviru pouka nismo mogli razvijati.« Podaljšano bivanje v OŠ Lava trenutno obiskuje pribli- žno dvesto učencev, tudi ne- kateri četrtošolci in petošolci. V jutranje varstvo prihajajo predvsem prvošolci, nekateri že od 6. ure naprej. Kolenko- va pravi, da nima nič proti vsebinam, a nekateri otroci bodo zaradi prenovljenega razširjenega programa struk- turirano vodeni od jutranje- ga prihoda do 16. ure. Koliko možnosti bodo otroci še imeli za prosto igro, bo po njenih besedah odvisno predvsem od učiteljev in organizacije v šoli. Opozorila je še, da vsi otroci v vseh šolah, ki bodo izvajale razširjeni program, ne bodo imeli enakih mo- žnosti glede vsebin in razvo- ja kompetenc. »Vse bo od- vi- sno od tega, kdo bo to izvajal, kako bo šola na- črtovala vsebinske pristope in čemu bo dala prednost. Za prosto igro, ustvarjalnost in nevodeno delo bo manj prostora, kot ga je bilo do- slej v okviru podaljšanega bivanja.« V Dobju bi otroci dlje ostali v šoli Ravnateljica Osnovne šole Dobje Suzana Plemenitaš ugotavlja, da imajo šole ob zapisanem načrtu za razšir- jeni program ogromno avto- nomije glede tega, kaj lah- ko ponudijo glede na svoje zaposlene in glede na svoje okolje. »Preden smo pred tremi leti začeli izvajati pre- novljen razširjeni program, smo sedli za mizo in določili učitelje, ki ga zdaj izvajajo. Iskali smo njihova močna področja. Našli smo kup de- javnosti, ki jih prej v okviru podaljšanega bivanja nismo mogli izvajati.« V okviru razširjenega pro- grama šola izvaja veliko gi- balnih dejavnosti, tako da ima vsak razred poleg rednih ur skupno pet ur gibanja te- densko. Za spodbujanje zdra- vih prehranskih navad je med drugim uvedla bon- ton pre- hranjeva- nja in delav- nico Postani kuharski mojster. V razširjeni program so vključeni otroški in mla- dinski pevski zbor, delavni- ca igranja na mala glasbila ter delavnica, kjer se učenci pripravljajo na glasbene na- stope. »Ker imajo učitelji ure dejavnosti v razširjenem pro- gramu sistematizirane, jih kakovostno izvajajo in dobro pripravljajo učence,« je pou- darila Plemenitaševa. Še ena od dejavnosti so Foto pusto- lovci, kjer otroci spoznavajo digitalno fotografijo, nekate- ri sodelujejo pri ustvarjanju spletnega časopisa. V šoli nekatere dejavnosti izvajajo tudi pod okriljem projektov Erasmus, kjer se otroci med drugim učijo sporazume- vati v tujih jezikih. Ena od zelo obiskanih dejavnosti je Sodobno kmetijstvo, kjer učenci od 2. do 9. razreda spoznavajo sodobne pristope kmetovanja. razvijajo veščine Če v Dobju še pred nekaj leti nekateri učenci niso želeli obi- skovati dopolnilnega pouka, je za sodelovanje pri novi obliki dejavnosti pod naslovom Več znam, več veljam precej zani- manja. »Zdaj so učenci del he- terogenih skupin, spoznavajo različne vsebine, pri katerih med seboj sodelujejo. Pri iz- vajanju razširjenega programa ves čas razvijajo veščine ko- municiranja in sodelovanja.« Dodala je, da so dejavnosti med otroki tako zaželene, zato ne želijo več domov s šolskim prevozom, ampak prosijo starše, naj pridejo po njih ka- sneje. »Naša šola je oddaljena od večjih središč, večina star- šev popoldne otrok ne vozi na obšolske dejavnosti, zato je še toliko bolj dragoceno, da so otroci vsebin, ki jih zanimajo, deležni pod šolsko streho. Tudi starši so prosili, ali lahko zamaknemo prevoze, saj otroci tako radi prihajajo na dejavnosti.« Našli čas za domače naloge Ker starši prihajajo domov pozno, so dali pobudo, da je šola kot eno od dejavnosti učencem ponudila tudi mo- žnost opravljanja domačih nalog, da otroci večino teh naredijo po pouku. Suzana Plemenitaš je omenila, da imajo učenci v OŠ Dobje na voljo tudi veliko proste igre, sproti se lahko odločijo, kaj bodo počeli. »Lahko gredo na sprehod, lahko se zunaj igrajo igre z žogo … Pozimi, ko vedno ne morejo iti ven, imajo na voljo legokocke ali družabne igre.« Kot največji izziv je omenila, da je na za- četku šolskega leta v urnik težko vnesti vse dejavnosti. Septembra šola omogoča možnost prehajanja. Da lahko vsak učenec obiskuje tiste vsebine, ki jih želi, je treba veliko usklajevanj in dogovarjanj. (Foto: OŠ Dobje) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 13, 28. marec 2024 NAŠA TEMA Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo po- slanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Šlo bo za nabor strukturiranih, vsebinsko osmišljenih dejavnosti s področja gibanja in zdravja za dobro telesno in duševno počutje, kulturne in državljanske vzgoje ter s področja učenje učenja. Šole opozarjajo na ogromen organizacijski in kadrovski izziv. Nekateri starši in razvojni psihologi se bojijo, da bodo otroci na račun vpeljevanja strukturiranih dejavnosti prikrajšani za prosto igro in da bo šola zanje še bolj obremenjujoča. V celjski območni enoti Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) pravijo, da se družba in otroci spreminjajo, zato se morajo nenehno spreminjati in posodabljati tudi šole in njihovi programi. TINA STRMČNIK »Čas je drugačen, otroci so drugačni in zato se morajo tudi šole in programi v njej nenehno posodabljati.« Špela Drstvenšek, vodja celjske enote ZRSŠ (Foto: osebni arhiv) Na območju, za katerega je pristojna celjska območna enota Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ), bo v novem šol- skem letu prenovljen razšir- jen program uvedlo 19 šol. Štiri od njih so poskusno že izvajale celoten koncept, petnajst jih je izvajalo prvo področje, osredotočeno na gibanje in zdravje. Vod- ja celjske območne enote ZRSŠ Špela Drstvenšek pravi, da šole, ki poznajo novo zasnovo razširjene- ga programa, kot največjo prednost vidijo posodoblje- no vsebinsko prenovo. A se ob uvajanju programa soo- čajo tudi z izzivi. Celjska območna enota ZRSŠ je februarja in mar- ca lani izvedla srečanja z ravnatelji in s člani šolskih (Foto: OŠ Dobje) Uvajanje prenovljenega razširjenega programa zbuja deljena mnenja (Foto: OŠ Dobje) Dejavnosti namesto varstva in »podaljška« Šola še bolj obremenjujoča za najmlajše Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek poudarja, da odrasli preveč strukturiramo celoten čas budnega stanja otrok, kar na dolgi rok ni dobro. Otro- ci morajo po njenih besedah imeti možnost, da se sami organizirajo, da vstopajo v svoj lasten domišljijski svet in da ne sledijo navodilom odraslih ves čas bivanja v šolah. Otroci imajo v zadnjem letu vrtca še večino časa ne- strukturiranega. Strukturiran čas je povezan z navodili od- raslih glede rutine. »Tega ne sme biti preveč, otroci mo- rajo imeti lastno izbiro, kdaj bi se kdo igral, kdaj bi kdo poslušal pravljico, kdaj bi kdo tekal po igrišču. Tudi če gre za prijazna navodila, jih ne moremo uniformno po- stavljati. Za otroke je namreč najbolj utrujajoče, da morajo timov, ki so poskusno izvajali prvo področje. »Predstavili smo celoten koncept in se pogovar- jali o vsebinskih ter organiza- cijskih spremembah. Prav tako smo ves čas podpirali in spre- »Ko se zdi, da ne delamo nič, lahko razmišljamo o tem, kaj se nam je zgodilo, razmišljamo o kašni novi ideji, razmišljamo, kako bi sodelovali s kakšnim prijateljem. Dolgčas je pomemben, saj takrat razčistimo kaj glede svoje samopodobe, glede svojega čustvenega počutja in svojega mišljenja.« vedno delati to, kar si zami- slimo odrasli, in da odrasli delno ali v celoti usmerjamo njihov čas.« Razložila je, da je struk- turiranje časa otrok najbolj problematično v prvem tri- letju osnovne šole, sploh pri prvošolčkih, ki so bili še pred nekaj meseci v vrt- cu vajeni nestrukturiranega preživljanja časa. »Že zdaj imamo precej resnih proble- mov s prvim razredom. Do- ločanje dejavnosti otrokom šole ne bo približalo, slednja bo zaradi tega zanje še bolj obremenjujoča, čeprav de- javnosti ne bodo ocenjene. Najbolj problematično je že to, da otroci ne bodo svobo- dni, da ne bodo imeli mo- žnosti, da ne bi počeli nič.« Kot je pojasnila, vsi otroci ob pol sedmih zjutraj niso razpoloženi, da bi nekaj počeli. Tisti, ki so zaspani, lahko zdaj malo posedijo, pobrskajo po svojih rečeh, se počasi privadijo na spre- membo okolja in počasi zač- nejo razmišljati. Lahko pa- sivno poslušajo zgodbo, ki jo bere učiteljica, ali se gre- do igrat v kotiček z igračami, ki bi jim, glede na to, kako je bila zasnovana devetlet- ka, moral biti na voljo. Po besedah Ljubice Marjanovič Umek so lahko najmlajši šo- larji pred začetkom pouka trenutno še v lastnem svetu, kar jim ministrstvo s spre- membo načina jutranjega varstva postopoma jemlje. Zakaj ne bi smeli izbrati ničesar? »Če prvošolec pride v šolo ob 6.30 in ostane v njej do konca podaljšanega biva- nja, na primer do 16. ure, je devet ur in pol pod stalnim nadzorom. Če otroku damo navodila, ga namreč tudi nadzorujemo, ali jih upošte- va. Odrasli velikokrat misli- mo, da otrok res sodeluje, čeprav v resnici ni tako,« je še opozorila razvojna psiho- loginja. Po njenem prepriča- nju bi bilo veliko bolje, če bi lahko otrok sam izbral, ali želi pred začetkom pouka ali po njem sploh sodelovati pri kateri dejavnosti oziroma kako bi rad preživel čas, da bi se počutil izpolnjenega in varnega. Ljubica Marjanovič Umek je spomnila, da je bilo ob uvajanju devetletke pred- videno, da bosta jutranje varstvo in podaljšano bi- vanje temeljila na otroški igri. Slednja je otrokova dejavnost, je notranje mo- tivirana, otrok si postavlja notranje cilje, sam si določa vloge, ki se jih igra, in posta- vlja pravila, z drugimi otroki se dogovarja, kako se bodo igrali. Poudarila je, da je igra zelo pomembna, saj otroku pomaga dosegati pomemb- ne napredke v njegovem ra- zvoju. Uvedba razširjenega programa pa se po njenem prepričanju od vsega tega močno oddaljuje. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek (Foto: osebni arhiv) mljali delo šol, ki so poskusno izvajale vsa področja RAP . T udi zdaj načrtujemo srečanja, kjer bomo z ravnatelji in njihovimi najožjimi sodelavci načrtovali delo na področju uvajanja no- vega koncepta RAP.« Šole, ki poznajo novo zasno- vo RAP, po besedah sogovor- nice vidijo največjo prednost v posodobljeni vsebinski preno- vi. Koncept sedanjega razširje- nega programa, ki sega v ko- nec 20. stoletja, obsega paleto dejavnosti, ki so različne tako po vsebinski kot po organiza- cijski plati, je dejala. »Nekatere dejavnosti so ocenjene, druge ne, ene so sistemizirane, druge so plačane po opravljenih urah. Učitelji, ki omenjene dejavno- sti izvajajo, so v zelo različnih položajih.« Dodala je, da so se prav zato ravnatelji pred leti zavzemali za preoblikovanje in poenotenje RAP. Učitelji se morajo biti pripravljeni učiti Drstvenškova je kot ene- ga od izzivov, s katerimi se soočajo šole, omenila, preu- čitev novega učnega progra- ma za razširjeni program osnovne šole. Šole čaka premislek, kaj od tega že izvajajo in lahko umestijo v nov koncept ter kje imajo še priložnosti. V okviru RAP morajo približno enakovre- dno pokriti vsa tri področja (gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno poču- tje, kultura in državljanska vzgoja, učenje učenja), za kar potrebujejo ustrezno usposobljene učitelje. Po besedah sogovornice morajo učitelji razumeti cilje in načela razširjenega programa. Eden od ciljev je čim večje vključevanje in poznavanje učencev, po- znavanje njihovih potreb, zanimanj, primanjkljajev, nadarjenosti … Med cilji je tudi razvijanje prečnih ve- ščin, kot so veščine kritič- nega mišljenja, sodelovanja in komuniciranja, ustvarjal- nega mišljenja, digitalne veščine in veščine samou- ravnavanja. »Učitelji se mo- rajo biti pripravljeni učiti in po potrebi spreminjati svo- jo pedagoško prakso,« je povedala. In dodala, da se nekatere šole soočajo tudi z organizacijskimi izzivi, na primer glede odhodov avtobusov. Igra ostaja pomembna Glede opozoril šol, ki pravijo, da je uvajanje RAP problematično tudi gle- de kadrovskega primanj- kljaja, je dejala: »Šole, ki bodo prenovljeno zasnovo RAP uvedle v šolskem letu 2024/25, bodo imele enako število ur za razširjen pro- gram, kot so jih imele v pre- teklih petih letih, tako da kadre večinoma že imajo. Če se bodo pojavljaje večje odsotnosti učiteljev, bodo morale biti prilagodljive tako pri izvajanju obve- znega kot razširjenega programa.« In pomisleki o tem, da bodo že najmlajši učenci še več časa pre- živeli pri strukturiranih dejavnostih? Izpostavila je, da je eden od ciljev razširjenega programa zagotoviti spodbudno, inkluzivno, ustvarjalno in varno učno okolje za učenje, igro, druženje, sprostitev ali počitek v času pred izvedbo ob- veznega programa, med njo ali po njej. To po nje- nih besedah pomeni, da je igra eden od pomemb- nih elementov razširje- nega programa. »Tudi ko v razširjenem programu govorimo o učenju, ima- mo v mislih učenje, ki naj v čim več primerih poteka skozi ali z igro v varnem in spodbudnem učnem okolju. Še pose- bej je to pomembno za učence v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdo- bju.« Dodala je, da ima prosta igra kot učenčeva primarna dejavnost, ki si jo učenec izbere sam, v prenovljeni zasnovni RAP posebno mesto. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 13, 28. marec 2024 NAŠA TEMA Ob rObu TINA STRMČNIK Čas bo pokazal »Doslej v jutranjem var- stvu nismo imeli učnega na- črta. Otroci so lahko barvali pobarvanke, zlagali origa- mi, poslušali zgodbo, delali nalogo … Lahko so se odlo- čili in niso delali nič,« mi je pojasnila ena od učiteljic iz našega okolja. Kot pravijo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, bo to drugače najkasneje do šolskega leta 2028/29, ko bodo prenovlje- no zasnovo RAP izvajale vse šole. Glede na to, kako hitro mine dan, ko po šoli sledi še kakšen športni trening ali pouk glasbene šole, se zdi, kot da otrokom zdaj še pred poukom in po njem na ramena nalagamo vedno težji nahrbtnik obvezno- sti. Bodo slednjega najbolj težko nosili prav najmlajši učenci, ki ob odhodu staršev na delo potrebujejo varno okolje, kjer lahko počakajo vse do vrnitve domov? Ra- zvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek svari, da šole z vpeljevanjem dejavnosti otrokom jemljejo mo- žnost, da ne bi počeli nič. V celjski območni enoti za- voda za šolstvo mirijo, da ima prosta igra pomembno mesto tudi v prenovljeni zasnovi RAP . Nekateri učitelji neuradno povedo, da bo veliko odvisno od humanosti vodstva šol. Pričakujejo, da bo več kot zapisan urnik dejavnosti vredna skrb za otrokovo počutje. Ob tem nekoliko grenak priokus spremlja spomin na to, kako naj bi bil videti prvi razred devetletke. Še danes mi v ušesih odzvanja, da naj bi se otroci v prvem razredu predvsem igrali in se privajali na novo okolje. Pristojni so slikali podobo igralnih kotičkov, pravljičnih krogov … Tistih 13 zvezkov in delovnih zvezkov, ki jih je moja prvošolka »oddelala« lani, se mi zdi znak, da šolski sistem vedno bolj podlega sto- rilnostni naravnanosti. Upam, da se motim. Marijana Kolenko: »Že zdaj je bilo težko zagotavljati izvajati obvezne in neobvezne izbirne predmete ter interesne dejavnosti. Organizacija pouka in postavitev urnika bosta od novega šolskega leta, ko bomo morali izvajati celoten razširjeni program, zagotovo še težja.« »V naši šoli skoraj vsak učitelj izvaja kakšno dejavnost,« pravi ravnateljica Osnovne šole Dobje Suzana Plemenitaš. »Šole lahko imajo vso avtonomijo. A če nimamo virov, s čim bi dosegali cilje, ne bomo mogli uresničiti do- bro zasnovane prenove razširjenega programa.« pravi Marijana Kolenko (Foto: Andraž Purg) Prednosti, a tudi nedorečenosti Ravnateljica OŠ Lava Ma- rijana Kolenko pravi, da so vsa tri področja, ki jih predvi- deva prenova RAP, vsebinsko dobro zasnovana. OŠ Lava je v pilotnem poskusu uvedla dejavnosti iz sklopa gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, saj je tako otrokom ob rednem programu omogočila več gi- banja. Vsem otrokom je med poukom vsak dan zagotovila 20-minutni rekreativni od- mor, skupinam otrok je lahko omogočila izvajanje nekate- rih vaj. Vsebine je lahko ka- drovsko dobro pokrila, uspe- šno jih je umestila v urnik. Kot poudarja sogovornica, »Razširjeni program omogoča bi- stveno več dejavnosti, ki so izve- dene kakovostno. Tudi starši so to zelo pohvalili,« pravi ravnateljica OŠ Dobje Suzana Plemenitaš. (Foto: osebni arhiv) V Dobju se otroci med drugim v sklopu RAP preizkušajo v pripravi zdravih obrokov. (Foto: OŠ Dobje) Da papir prenese vse, številne podrobnosti pa so nedorečene, opozarja Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava. Ta ustanova je bila v pilotni projekt uvajanja prenovljenega razširjenega programa vključena za prvo področje, in sicer gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje. Da program izvajajo brez težav in s spodbudnimi rezultati, pravijo v Osnovni šoli Dobje, kjer poskusno izvajajo dejavnosti vseh treh področij. Nekateri otroci so tako navdušeni nad dejavnostmi pred poukom in po njem, da starše prosijo, naj po njih pridejo kasneje. pa šole nimajo odgovorov na vse dileme o tem, kako bodo z novim šolskim letom, ko ne bo več oddelkov podaljšane- ga bivanja, v vzgojno-izobra- ževalno delo umestile vsa tri področja. Glavna izziva: kadri in organizacija »Na papirju so vse stvari videti prepro- sto, a v resničnosti je drugače. Iz- ziv je, ker nam primanjkuje kadrov. Spra- šujem se tudi, kako bomo razširjeni program iz- vajali ob vseh kratkotrajnih ali dolgotraj- nih bolniških odsotnostih zaposlenih, saj bodo te vplivale na doseganje ci- ljev razširjenega programa.« Kot eno od težav je omenila, da zaposleni niso uspo- sobljeni za predvidena področja. »Področja naj bi otrokom ponudila možnost izbire, interesnega sode- lovanja, načrtovanja. To je odlično za razvoj kompetenc učencev, vendar učitelji na nekaterih področjih niso bili deležni še nobenega uspo- sabljanja, kako naj na malo drugačen način pristopijo k izvajanju ur razširjenega programa.« Skrbi jo tudi or- ganizacija poteka dela v šoli. Slednjo namreč obiskuje veliko vozačev in ob tem se postavlja vprašanje, kako ve- likemu številu učencev na iz- biro ponuditi dejavnosti vseh vsebinskih področij ter nato vse to umestiti v urnik tako, da bo delo izvedeno kakovo- stno in da bo prinašalo to, kar si šole želijo. »Vsi si želimo nekoliko drugačne vsebine in predvsem drugačne pri- stope, da bodo otroci lahko krepili socialne, sodelovalne, finančne in še katere kompe- tence, ki jih doslej v okviru pouka nismo mogli razvijati.« Podaljšano bivanje v OŠ Lava trenutno obiskuje pribli- žno dvesto učencev, tudi ne- kateri četrtošolci in petošolci. V jutranje varstvo prihajajo predvsem prvošolci, nekateri že od 6. ure naprej. Kolenko- va pravi, da nima nič proti vsebinam, a nekateri otroci bodo zaradi prenovljenega razširjenega programa struk- turirano vodeni od jutranje- ga prihoda do 16. ure. Koliko možnosti bodo otroci še imeli za prosto igro, bo po njenih besedah odvisno predvsem od učiteljev in organizacije v šoli. Opozorila je še, da vsi otroci v vseh šolah, ki bodo izvajale razširjeni program, ne bodo imeli enakih mo- žnosti glede vsebin in razvo- ja kompetenc. »Vse bo od- vi- sno od tega, kdo bo to izvajal, kako bo šola na- črtovala vsebinske pristope in čemu bo dala prednost. Za prosto igro, ustvarjalnost in nevodeno delo bo manj prostora, kot ga je bilo do- slej v okviru podaljšanega bivanja.« V Dobju bi otroci dlje ostali v šoli Ravnateljica Osnovne šole Dobje Suzana Plemenitaš ugotavlja, da imajo šole ob zapisanem načrtu za razšir- jeni program ogromno avto- nomije glede tega, kaj lah- ko ponudijo glede na svoje zaposlene in glede na svoje okolje. »Preden smo pred tremi leti začeli izvajati pre- novljen razširjeni program, smo sedli za mizo in določili učitelje, ki ga zdaj izvajajo. Iskali smo njihova močna področja. Našli smo kup de- javnosti, ki jih prej v okviru podaljšanega bivanja nismo mogli izvajati.« V okviru razširjenega pro- grama šola izvaja veliko gi- balnih dejavnosti, tako da ima vsak razred poleg rednih ur skupno pet ur gibanja te- densko. Za spodbujanje zdra- vih prehranskih navad je med drugim uvedla bon- ton pre- hranjeva- nja in delav- nico Postani kuharski mojster. V razširjeni program so vključeni otroški in mla- dinski pevski zbor, delavni- ca igranja na mala glasbila ter delavnica, kjer se učenci pripravljajo na glasbene na- stope. »Ker imajo učitelji ure dejavnosti v razširjenem pro- gramu sistematizirane, jih kakovostno izvajajo in dobro pripravljajo učence,« je pou- darila Plemenitaševa. Še ena od dejavnosti so Foto pusto- lovci, kjer otroci spoznavajo digitalno fotografijo, nekate- ri sodelujejo pri ustvarjanju spletnega časopisa. V šoli nekatere dejavnosti izvajajo tudi pod okriljem projektov Erasmus, kjer se otroci med drugim učijo sporazume- vati v tujih jezikih. Ena od zelo obiskanih dejavnosti je Sodobno kmetijstvo, kjer učenci od 2. do 9. razreda spoznavajo sodobne pristope kmetovanja. razvijajo veščine Če v Dobju še pred nekaj leti nekateri učenci niso želeli obi- skovati dopolnilnega pouka, je za sodelovanje pri novi obliki dejavnosti pod naslovom Več znam, več veljam precej zani- manja. »Zdaj so učenci del he- terogenih skupin, spoznavajo različne vsebine, pri katerih med seboj sodelujejo. Pri iz- vajanju razširjenega programa ves čas razvijajo veščine ko- municiranja in sodelovanja.« Dodala je, da so dejavnosti med otroki tako zaželene, zato ne želijo več domov s šolskim prevozom, ampak prosijo starše, naj pridejo po njih ka- sneje. »Naša šola je oddaljena od večjih središč, večina star- šev popoldne otrok ne vozi na obšolske dejavnosti, zato je še toliko bolj dragoceno, da so otroci vsebin, ki jih zanimajo, deležni pod šolsko streho. Tudi starši so prosili, ali lahko zamaknemo prevoze, saj otroci tako radi prihajajo na dejavnosti.« Našli čas za domače naloge Ker starši prihajajo domov pozno, so dali pobudo, da je šola kot eno od dejavnosti učencem ponudila tudi mo- žnost opravljanja domačih nalog, da otroci večino teh naredijo po pouku. Suzana Plemenitaš je omenila, da imajo učenci v OŠ Dobje na voljo tudi veliko proste igre, sproti se lahko odločijo, kaj bodo počeli. »Lahko gredo na sprehod, lahko se zunaj igrajo igre z žogo … Pozimi, ko vedno ne morejo iti ven, imajo na voljo legokocke ali družabne igre.« Kot največji izziv je omenila, da je na za- četku šolskega leta v urnik težko vnesti vse dejavnosti. Septembra šola omogoča možnost prehajanja. Da lahko vsak učenec obiskuje tiste vsebine, ki jih želi, je treba veliko usklajevanj in dogovarjanj. (Foto: OŠ Dobje) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 13, 28. marec 2024 KRONIKA Policisti obravnavali nedovoljen prehod meje Policisti PU Celje so v petek okoli druge ure zjutraj na av- tocestnem počivališču Tepanje obravnavali voznika oseb- nega vozila, državljana Ukrajine, ki je v vozilu prevažal štiri državljane Sirije, ki so zapustili azilni dom. Vsi štirje Sirci so podali ponovno namero za mednarodno zaščito. Policisti bodo voznika kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, kar s 308. členom prepoveduje Kazenski zakonik. Na Celjskem se rop ne splača Število ropov upada V Velenju so policisti v četrtek obravnavali rop trafi ke na Šaleški cesti. Oboro- žen in zamaskiran storilec je vstopil v trafi ko, zaposleni zagrozil s pištolo, stopil za pult in iz blagajne vzel gotovino. Po dejanju je pobegnil. Policisti na našem območju sicer opažajo upad števila ropov. Prav tako se lahko pohvalijo z zelo visokim odstotkom preiskanosti ropov, v zadnjih dveh letih je 100-odstoten. JANŽE FRIC servisa v Celju ter rop trafi ke v Velenju. Kazenski zakonik za rop predvideva od enega leta do deset let zaporne kazni, če sta rop storili dve ali več oseb oziro- ma je vrednost ukradene stvari velika, pa zaporno kazen med tri in 15 let. Kazen med 5 in 15 let zakonik predvideva, če rop izvrši hudodelska združba. Foto: Andraž Purg Število ropov na območju PU Celje in delež preiskanih ropov od leta 2019 Leto 2019 2020 2022 2023 Kazniva dejanja ropa 8 6 1 4 Delež preiskanih ropov 62,5% 83,3% 100% 100% Nekaj tednov po tem, ko so celjski policisti obravnavali najden sumljiv predmet pred pred Okrožnim sodiščem v Celju, so bili v torek zjutraj obveščeni, da je pred stavbo Finančnega urada Celje v Aškerčevi ulici sumljiv kovček. Huda prometna nesreča na Kidričevi cesti v Celju Prejšnji petek zgodaj popoldne, okoli 13. ure, so celjski policisti obravnavali prometno nesrečo s hudimi poškod- bami. Nesreča se je zgodila na Kidričevi cesti v Celju. V prometni nesreči sta bila udeležena voznik osebnega vozila in voznik motornega kolesa. Do trčenja je prišlo zaradi motoristove vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Mo- torist se je v trčenju huje poškodoval. V Aškerčevi ulici so v torek celj- ski policisti ponovno obravnava- li sumljiv predmet.(Foto: SŠol) Nov sumljiv predmet v Celju cija in njene enote so območje do prihoda bombnih tehnikov zavarovale in evakuirale, pre- usmerile so tudi pešce. Ugo- tovitve bombnih tehnikov so pokazale, da v kovčku ni bilo nevarnih predmetov. Po neu- radnih podatkih naj bi kovček vseboval oblačila. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Več vlomov v stanovanjske hiše Pretekli teden so policisti Policijske uprave Celje obrav- navali več vlomov v stanovanjske hiše po celotni regiji. Policisti pri tem opozarjajo, da lahko ljudje s preventivnim ravnanjem in z zavarovanjem svoje lastnine že sami precej zmanjšajo priložnosti za kazniva dejanja in se izognejo neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše in vozila, tatvine vozil, drzni ropi … Prejšnji teden so bili policisti obveščeni o vlomu v stano- vanjsko hišo v Osredku pri Podsredi. Storilec ni ničesar ukra- del, lastnikom je škodo povzročil s poškodovanjem okna. Prejšnji četrtek so v Lazah pri Velenju prav tako obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je ukradel več športnih copat različnih znamk in dvojne telefonske slušalke. V soboto so policisti na območju PU Celje obravnavali tri vlome v stano- vanjske hiše. V Arnačah je storilec v hišo vlomil skozi okno. Ukradel je gotovino, ročno uro in nekaj zlatnine. V Lokovici je storilec v hišo vlomil skozi terasna vrata. Ukradel je gotovino in dve plačilni kartici. V Bregu pri Konjicah so neznanci v hišo vlomili skozi pritlično okno. Ukradli so večji sef, v katerem sta bili gotovina in zlatnina. Tudi v nedeljo in ponedeljek so policisti obravnavali vloma v stanovanjske hiše. V nedeljo so obravnavali dva. Iz hiše na Polzeli je storilec ukradel gotovino in zlatnino, iz hiše v Velenju pa več nakita, žensko uro in akumulatorski vrtalnik. V ponedeljek so policisti v Ločici ob Savinji obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, pri katerem je storilec preiskal prostore, a ukradel ni ničesar. Lastnikom je škodo povzročil s poškodovanjem terasnih vrat. Število vlomov narašča Policisti opozarjajo, da število vlomov v stanovanja ali stano- vanjske hiše, tudi počitniške hiše, iz leta v leto narašča, storilci pa so vedno bolj predrzni ali nasilni. Vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in bo tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma. Posebno vabljivi so za vlomilce odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do sicer nedosegljivih oken), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje in podobno. Foto: Andraž Purg V zadnjem tednu se je na Celjskem zgodilo več vlo- mov v stanovanj- ske hiše. V neposredni bližini stavbe, v kateri so banka, zasebna medicinska klinika, celjska enota fi nančnega urada ter garažna hiša, so v torek dopol- dne našli sumljiv kovček. Poli- V zadnjem desetletju na Celjskem policisti niso zabe- ležili nobenega ropa banke, a so pred časom, v letih 2019 in 2020, policisti PU Celje zaznali povečano število ro- pov pošt. Storilce teh ropov so izsledili in so trenutno na večletnem prestajanju zapor- ne kazni. Večina ropov priložnostnih Iz Policijske uprave Celje so sporočili, da storilci ropov na Celjskem praviloma upora- bljajo kopije pravega orožja, občasno tudi pravo orožje. Slednjega je na primer upora- bljala organizirana skupina, ki je izvrševala rope v stanovanj- skih hišah. Storilce so prijeli in so bili tako kot roparji pošt obsojeni na večletne zaporne kazni. Večino ropov sicer izvr- šijo storilci priložnostno, red- keje se pojavljajo organizirane skupine. V zadnjih letih so po- licisti izsledili vse organizirane skupine, ki so rope izvrševale na območju PU Celje. Od ropov, ki so se zgodili letos, so še nepreiskani ropa pošte v Celju in bencinskega Policisti PU Celje so zadnji dve leti preiskali vse rope na svojem območju. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 13, 28. marec 2024 ŠPORT Sedem medalj za Sankaku Državno prvenstvo v judu je bilo v Lendavi. Na njem so nastopili predstavniki obeh celjskih klubov. Člani JK Z'Dežele Sankaku so osvojili sedem odličij. Državni prvaki so postali trije, Urh Ogrizek (v kategoriji do 73 kilogramov), Nika Tomc (-57 kg) in Leila Mazouzi (-63 kg). Srebrni kolajni sta osvojili Arabela Kostanjevec (-48 kg) in Neža Hladnik (-70 kg). Dobitnici bronastih kolajn sta bili Zarja Mastnak (-52 kg) in Lana Kopitar (-63 kg). Tekmovalki JK Iva Reye Tara Janjić in Pia Pavletič sta bili druga in tretja v kategoriji nad 78 kg. DŠ Snedič pod stopničkami za 6 stotink, Božiček za 23 Menjava na trenerskem položaju v klubu, ki je igral v ligi prvakov Po porazu v pokalu RZS odstopil Toskić, ekipo prevzel Luzar Alem Toskić (Foto: Andraž Purg) Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v slovenskem pokalnem tekmovanju izpadli v četrtfinalu, kar se jim po osamosvojitvi še ni pripetilo, Krka je bila v Novem mestu boljša z 31 : 26. Nato se je za odstop odločil trener Alem Toskić. To je storil pred koncem zelo burne sezone, v kateri so se poškodbam in boleznim pridružile tudi prodaje igralcev, nekaj pa se jih še obeta. DEAN ŠUSTER Toskić je na klop članskega moštva sedel leta 2021 in klub popeljal do naslova državne- ga prvaka. Lanska sezona je bila še uspešnej- ša, ko je moštvo osvojilo tri lovorike. Preveč sprememb v igralskem kadru »Za klub in mene je v tem trenutku najboljša rešitev prekinitev pogodbe. Za nami sta dve odlični sezoni, letošnja ni bila po naših pri- čakovanjih in željah. Veliko se je v tem času zgodilo, spremenilo, predvsem v igralskem kadru. V vsakem trenutku smo z ekipo dali vse od sebe. Hvaležen sem vsem igralcem in članom strokovnega štaba, s katerimi sem sodeloval. Verjamem, da smo skupaj postali boljši ljudje, boljši igralci in napredovali smo na vseh področjih,« so bile poslovilne besede Alema Toskića, ki ima družino v Celju. Nihče ni omenil, da se je med tekmo na Dolenjskem poškodoval najboljši igralec Celja Mitja Janc … Po Toskićevem odstopu je predsednik kluba Gregor Planteu dejal: »Alemu se zahvaljujemo za predanost, trdo delo in uspehe v zadnjih letih. Skupaj smo doživeli veliko lepih trenut- kov, lanska trojna krona je zagotovo vrhunec skupne poti. V letošnji ni šlo vse po načrtih, zato smo sprejeli to težko odločitev. Alemu želimo vse dobro v nadaljevanju kariere. Za ekipo je zdaj glavni cilj sezone v prvenstvu končati med prvimi tremi in verjamem, da je ta ekipa tega sposobna.« Kazalo je na 50 golov Ekipo bo do konca sezone vodil dosedanji trener mladinske ekipe in selektor slovenske mladinske reprezentance Klemen Luzar. Igral je za vse mlajše selekcije kluba, s trenerskim delom se je začel ukvarjati leta 2006 v ma- tičnem klubu. V preteklosti je delal tudi pri Mariboru Braniku in Gorenju. Leta 2019 se je vrnil v matični klub kot pomočnik trenerja Tomaža Ocvirka in postal tudi vodja mladin- skega pogona. Krstni nastop na klopi celjskega članskega moštva je imel v nedeljo. Čeprav so zaradi poškodb, bolezni in kazni manjkali Mitja Janc, Igor Žabić, Gal Gaberšek in Žiga Mlakar, je Celje zlahka premagalo Dobovo. Ob polčasu je vodilo s 27 : 12, končni izid je bil 45 : 29. Strelsko so bili najbolj razpoloženi Mai Marguč z 10, Luka Perić z 9 in Uroš Milićević s 7 goli. Gorenje je zadržalo najboljše možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. Velenj- čani so v Kopru zaostajali že za pet golov, ob koncu pa slavili z 31 : 27. »Morda bomo avgusta nadaljevali skupno zgodbo« Povsem drugače kot v pokalnem finalu Celjske nogometašice, ki branijo naslov državnih prvakinj v futsalu, so v soboto v Kajuhovi dvorani dobile prvo tekmo finala proti Košani z 8 : 5. Vodile so že s 6 : 1, potem so z nespametno igro dovolile gostjam, da so v nekaj minutah znižale zaostanek na 6 : 4. V precej napeti končnici so Celjanke ohranile dovolj zbranosti za prvo zmago in vodstvo v finalu. Za naslov je prvakinj je treba zmagati trikrat, drugi obračun bo v soboto (15.00) v Pivki. DŠ 40-letni Celjan Klemen Luzar je oktobra lani prevzel dolžnosti selektorja mladin- ske reprezentance Slovenije z mandatom do leta 2027. Igral je za mlajše selekcije celjskega kluba. Zgodaj se je preusmeril v trenerske vode. Njegov tedanji profesor nA Fakulteti za šport dr. Marko Šibila mu je ponudil mesto pomočnika trenerja v RK Maribor. Tam je bil pet let, potem je deloval še v Velenju, nakar se je leta 2019 vrnil v ma- tični klub. Za vami je krstni nastop s članskim moštvom. Bilo je dobro, kajne? Fantom se zahvaljujem, da so mi omo- gočili uspešen debitantski nastop. Na dveh treningih, ki smo ju imeli na voljo, smo se posvetili igri v obrambi. Fantje so uspevali v prekinjanju gostujočih akcij. Odprlo se nam je precej protinapadov, izkoristek strelov je bil dober. Na koncu smo visoko zmagali. Kakšen načrt imate? Ugled kluba je bil v zadnjem obdobju načet in moramo se potruditi, da bo spet takšen, kot je bil pred časom. Člani stro- kovnega štaba bomo po najboljših močeh pomagali igralcem. Prepričan sem, da se bodo potrudili in pokazali vse, česar so v tem trenutku sposobni. Čaka vas delo z mladinsko reprezen- tanco na evropskem prvenstvu v Celju. Kaj je pred vami? V maju bom zbral reprezentante. Najbrž bomo odigrali dve tekmi z Makedonci. Po- tem se bomo ponovno sestali sredi junija. V načrtu imamo štiri pripravljalne tekme pred začetkom prvenstva. Je iluzorno pričakovati, da bi vodstvo kluba z vami podaljšalo pogodbo in bi potem vi v avgustu nadaljevali delo s članskim moštvom? Atletska veterana Alojz Snedič in Marko Božiček v prostem času najraje igrata nogomet. (Foto: osebni arhiv) Že 14. evropsko dvoran- sko prvenstvo v atletiki za veterane je bilo v poljskem Torunu. »Bilo nas je 3.500 iz 50 držav. Z Alojzom sva odlično tekmo- vala, žal sva oba pristala na ne- hvaležnem četrtem mestu,« je sporočil Marko Božiček. Tek- moval je v starostni kategori- ji M60 v teku na 60 metrov z ovirami in v finalu za 23 sto- tink zaostal za tretjeuvršče- nim tekmovalcem. Njegov čas je bil 9.76 sekunde. Najboljši so bili Tunstall (Velika Brita- nija, 9.43), Bakx (Nizozemska, 9.45) in Wilkinson (Velika Bri- tanija, 9.53). Še bližje odličju je bil v ka- tegoriji M80 nekdanji vrhunski rokometaš Alojz Snedič. Šest- deset metrov je pretekel v času 9.53 sekunde. Za drugim San- drinom (Italija) in tretjim Lon- gom (Velika Britanija) je zaostal za pičlih šest stotink. Zmagal je Nemec Adorf (9.28). Fantastič- ni svetovni rekord v tej starostni kategoriji ima Američan Melvin Larsen (8.88). Snedič in Boži- ček se bosta najbrž udeležila tudi svetovnega prvenstva, ki bo avgusta v Göteborgu. DŠ Ne, ni. Vse je odvisno od vodilnih ljudi kluba. In od strategije, ki jo bodo zastavili. Če bosta moja in klubska vizija podobni, se lahko skupna zgodba nadaljuje. Logično je bilo pričakovati, da bo »šok terapija« v nedeljo storila svoje. Pa ven- dar, ste pričakovali, da se bodo mladeniči tako dobro odzvali? Ne, nisem. Glavni cilj je bil, da se vsi spod- bujamo med seboj. Stanje je, kakršno pač je. Graditi moramo na temeljih. Razmišlja- nje mora biti zgolj pozitivno. Tarnanje nad poškodbami in drugimi stvarmi je odveč. Kdo bo državni prvak? V najboljšem položaju je Gorenje. Tudi Trimo je zelo dober, toda boljše karte imajo trenutno v Velenju. DŠ Foto: Slavko Kolar Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 13, 28. marec 2024 ŠPORT Lea Bartelme je dosegla 18 točk, Sophia Gbemuotor 13. Bili sta izbrani v najboljšo peterko turnirja. Obe sta še najstnici. Cinkarna Celje petič najboljša v Jadranski ligi Podgorica, kraj srečnega imena za celjske košarkarice Podgorica je dokončno sanjsko mesto za celjske košar- karice. Igralke Cinkarne Celje so petič postale prvakinje Jadranske lige. V črnogorski prestolnici so se veselile že četrtič, tretjič zapovrstjo. V fi nalu mednarodne regionalne lige je domača Budućnost vodila že za 14 točk, toda varo- vanke izjemnega trenerja Damirja Grgića so zmagale s 64 : 59. Med fi nalno tekmo se je dogajalo marsikaj. Zelo moteč je bil laser, ki ga je gledalec usmerjal v naše igralke med izvajanjem prostih metov. Pred končnico se je začelo neokusno zmerjanje mladih navijačev, ki so sedeli v bližini celjske klopi. DEAN ŠUSTER Niso vajene izgubljati! Lea Bartelme je bila naj- bolj koristna igralka fi nalnega obračuna: »Nekaj posebnega je v tej dvorani. Bila je polna privržencev domače ekipe, ki so spodbudili tudi nas k dobri igri. Užitek je igrati v takšnem vzdušju.« Izjemno nadarje- na košarkarica iz Zasavja, ki odločno stopa po poti Nike Barič, je dodala: »Težko je opisati občutke po tretji za- poredni zmagi v fi nalu. Naš zaostanek je bil že zelo visok, a nismo popuščale. Bojevale smo se do konca, do izraza je prišel naš značaj. Odlič- na trenerjeva priprava, naše trdo delo od začetka sezone in izjemna skupna energija so bili odločilni dejavniki za velik uspeh.« Trener Damir Grgić je zaradi protesta pre- jel tehnično napako, nakar je sodniška trojka iz Hrvaške svoje delo ustrezno opravi- la: »Turnir je bil vrhunsko organiziran. Čestitam de- kletom in vsem sodelavcem v klubu. Finalni obračun je bil odličen in obenem napet do konca podobno kot v prej- šnjih dveh sezonah. Pred tri tisoč gledalci sta bila odločil- na osredotočenost in značaj naših igralk.« Manj sta bili razpoloženi tujki pri Cinkar- ni. Thayna Silva je dosegla 11 točk, Niyah Becker 8. Mojca Jelenc je dodala 7 točk: »Fi- nalnega obračuna nismo do- Osemnajstletna Lea Bartelme je prevzela breme na svoja ramena. Košarkarice Cinkarne Celje s svojim najzvestejšim navijačem, gospo- dom »Dedijem« (Radiša Kočevar). Z leve stojijo Andjela Demirović, Maja Uranker, Lea Bartelme, Ana Nuša Anžič, Thayna Silva, Sophia Gbemuotor, Mojca Jelenc, Niyah Becker in Ula Krenk, čepijo pa Lana Iseinoski, Kim Žibert in Blaža Čeh.                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 13, 28. marec 2024 ŠPORT Priznanja za Cinkarno Celje. Najbolj koristna igralka zaključnega turnirja je bila Lea Bartel- me, najbolj koristna igralka rednega dela lige Thayna Silva, najboljša podajalka na zaključnem turnirju Blaža Čeh, v najboljši postavi turnirja so bile poleg Lee Bartelme in Sophie Gbemu- otor še Nataša Filipović (Sloga Požega), Aleksandra Mužević (Orlovi) in Dragana Domuzin (Budućnost), najboljša podajalka v rednem delu lige je bila Lea Bartelme. bro začele, a smo kasneje vse nadoknadile. Zelo sem pono- sna na vse soigralke.« Tudi v soboto visoko zaostajale Blaža Čeh je bila lani naj- bolj koristna igralka zaključ- nega turnirja, v fi nalu je k zmagi prispevala šest točk. Prvakinje lige Waba so še Lana Iseinoski, Ana Nuša Anžič, Maja Uranker, Kim Žibert, Andjela Demirović in Ula Krenk. V sobotnem polfi - nalu so Celjanke po začetnih težavah (tekmice so imele v 2. četrtini že 12 točk nasko- ka) ugnale ekipo Orlovi iz Banja Luke s 77 : 61. Celjski klub je edini, ki je v tem med- narodnem regionalnem tek- movanju igral v vseh doseda- njih 23 sezonah. Črnogorska prestolnica je bila gostitelj sklepnega dejanja že šestič in tretjič zapovrstjo. Prenos fi nalnega obračuna je bil tudi na Televiziji Celje. Celjski klub se je šestnajstkrat uvr- stil med najboljšo četverico lige, osmič zapovrstjo. Zma- goslavno je turnirje končal petkrat, in sicer leta 2002 v Šibeniku (trener Gojko Žvi- žaj) in štirikrat v Podgorici (2017, 2022, 2023, 2024, tre- ner Damir Grgić). S tem se je izenačil s Šibenikom, ki je bil prvak prav tako petkrat, na- zadnje leta 2011. Budućnost ima tri naslove, Partizan Be- ograd, Gospić in Beroe Stara Zagora po dva, po enkrat so slavili Željezničar Sarajevo, CSKA Sofi ja, Radivoj Korać Beograd in Reyer Venezia. Zaključni turnirji so bili šest- krat v Podgorici, po trikrat v Šibeniku in Gospiću, po dva- krat v Celju (2015, 2019) in Novem Sadu, po enkrat pa v Sarajevu, Sofi ji, Bijelem Po- lju, Zenici, Montani in Stari Zagori. Neljubi dogodki Predsednik ŽKK Cinkar- na Celje je Borut Kop, Uroš Kranjc je športni direktor kluba in direktor lige Waba: »Na petkovi konferenci za medije so gostitelji izrazili že- ljo, da bi tudi v naslednjih le- tih gostili zaključne turnirje, a po zadnjih dogodkih nisem prepričan, da se bo to zgo- dilo. Zaradi laserja, ki je bil usmerjen v oči naših igralk, je glavni sodnik opozoril delegata tekme, a uradnega napovedovalca kar naenkrat ni bilo več na svojem mestu. Za našo klopjo se je pojavila skupina mladih navijačev, ki je z vodo zalivala igralke in strokovno vodstvo. Želja po osvojitvi naslova je bila pri domačinih očitna. V njihov prid govorita fi nančni vložek in dvorana, ki je najboljša v naši ligi.« Za sodnike trdi, da so zelo kakovostni, a obenem priznava, da so najprej storili nekaj napak v škodo gostij, potem tudi dve v njihovo ko- rist. »To je veličastno« Celjske ekipe nikoli niso bile favoritinje za naslov pr- vakinj, ko so ga tudi osvojile. Morda jim je lažje igrati na gostovanjih. »Popolnoma se strinjam. Leta 2002 je bil Šibenik edini favorit z iz- jemno hrvaško generacijo. Leta 2017 sta bila favorita bogata bolgarska kluba. Be- roe je imel pet Američank in vse najboljše Bolgarke. Na zadnjih treh sklepnih turnirjih so vsi poznavalci pričakovali zmage Budućno- sti. Ta celjska generacija ima resnično izjemen značaj. Še vedno so naše igralke mla- de. Takšno zasedbo bo tež- ko spet ustvariti. Igralkam, ki so začele vaditi pri nas kot kadetinje ali mladinke, smo vsako sezono dodali po dve tujki. Odkar so skupaj, še niso izgubile fi nala tako v domači kot tuji konkurenci. To je veličastno. Ne smemo pozabiti, da smo imeli draž- je ekipe, z več tujkami, a se nam ni izšlo,« pravi Kranjc. »Z jedrom domačih igralk smo uspeli slaviti trikrat za- povrstjo. To ni uspelo niti Šibeniku, ko je bil član evro- lige, niti Partizanu s trenerko Marino Maljković, ki je imela na voljo skoraj celotno srb- sko reprezentanco. Strinjam se, da bi naše igralke najbrž težje igrale v naši dvorani zaradi psihološkega priti- ska,« je z mešanimi občutki govoril Kranjc, radosten za- radi uspešne klubske vizije in obenem malce razočaran zaradi vedenja gostiteljev zadnjega turnirja najboljših štirih klubov. Foto: Saša Janković Sophia Gbemuotor je s štirinajstimi leti prišla v Celje iz nigerijskega Warrija. Še vedno je najstnica. Čeprav v večini napadalnih akcij ne sodeluje, je dve minuti in pol pred koncem tekme s košem povedla svojo ekipo v vodstvo. Iz treh poskusov je zadela dve trojki, v obrambi se je zelo trudila in bila uspešna. Desno od Damirja Grgića stoji fizioterapevtka Althea Gwashavanhu, levo pa pomočnik trenerja Jure Krajnc in trener za telesno pripravo Benjamin Ograjšek. V polfinalu sta bili najbolj učinkoviti košarkarici Cin- karne Niyah Becker (z žogo) in Thayna Silva (desno). Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 13, 28. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 28. 3. 18.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: To je tekma Premiera, izven 18.00 Velenjski grad Potopljeni spomini Predstavitev knjige avtorja Damijana Kljajiča 19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Odprtje razstave Gine Bevc Izdelki domače in umetnostne obrti 19.00 Knjižnica Šentjur Andrej Šifrer in njegovi Volkovi Literarno-glasbeni večer 19.00 Kulturni dom Štore Perica Jerković, Aleš Novak, David Gorinšek, Alen Mastnak Stand up show 19.30 Kulturni center Laško Večerja bedakov Huronska komedija 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijaških komornih skupin Nastop dijakov Umetniške gimnazije Velenje 20.30 Max klub Velenje Jakomini Jazz Trio Abonma Max Klub jazz festival in izven PETEK, 29. 3. 11.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonik ter komornih skupin 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pihalni in harmonikarski orkester GŠ Risto Savin Žalec Koncert 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 20.00 Celjski mladinski center LPS band in Babooni Koncert ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH Dobrna: OSENCA Vojnik: BOVŠE, ILOVCA, IVENCA april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH 20.00 Mladinski center Žalec David Gorinšek, Tin Vodopivec in Anton Pevc Stand up 20.00 Max klub Velenje Mrfy Koncert skupine 21.00 eMCe plac Velenje Adi Smolar Koncert 22.00 Mladinski center Dravinjske doline Denis & Denis, Italostboys Koncert SOBOTA, 30. 3. 17.00 Gledališče Celje Opus 1 – plesna miniatura 2024 Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev 19.00 Cmerška gorca, Pristava pri Mestinju Boštjan Gombač in Eduardo Raon Koncert Sofi jinega abonmaja 20.00 eMCe plac Velenje The Factoriy, Kronika Koncert PONEDELJEK, 1. 4. 17.00 Knjigarna Antika Celje Bori Zupančič: Nezanesljivo kot Fanny Haussmann Vstop prost TOREK, 2. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Radi imamo knjige Odprtje razstave ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 17.00 Likovni salon Celje Gibljive slike Odprtje razstave Jake Babnika 19.00 Celjski mladinski center Rekviem za sneg Predstavitev pesniške zbirke Matica Ačka SREDA, 3. 4. 10.00 Celjski mladinski center Tovarna ljudi Avtorska predstava Mihe Slapnika in dijakov gimnazije Slovenske Konjice 16.00, 17.00 in 18.00 Celjski dom Pésemca Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Opičja uganka ali, mamica, kje si? Lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru, primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Sosedje Komedija, MLG za abonma in izven Druge prireditve ČETRTEK, 28. 3. 13.00 do 18.00 Sejna soba pri Knjižnici Štore Vsakdanje življenje v Štorah in okolici nekoč Zbiranje starih fotografi j in spominov 17.00 MC Šmartno ob Paki Velikonočna tržnica 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno predavanje 19.00 Mladinski center Žalec Urška Majcen in Žiga Bedrač Kavarniški večer 20.00 Celjski dom Modni navdihi Modni navdihi izjemnih kreatorjev odličnih blagovnih znamk 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe PETEK, 29. 3. 8.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Velikonočna kulinarična prodaja potic in drugih dobrot Društva Gaja 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 19.00 MC Šmartno ob Paki Tajska Multimedijsko predavanja 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Glasbene skulpture Ustvarjalne delavnice za odrasle SOBOTA, 30. 3. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Glasbene skulpture Ustvarjalne delavnice za otroke, ob 11.00 za mladino 18.00 do 20.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Velikonočno – kulturni večer 20.00 Mladinski center Žalec Večer za salso NEDELJA, 31. 3. 10.00 do 12.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Tradicionalno iskanje velikonočnih pirhov PONEDELJEK, 1. 4. 9.00 Start izpred KZ Tabor Tradicionalni velikonočni pohod v Marija Reko TOREK, 2. 4. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre … 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gozd raja Zaključek bralne značke za najmlajše – Beremo s sovico Znalko 2023 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Mednarodni dan knjig za otroke Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Andersenov dan: Štumfkožerka Popoldne v družbi Ajde Hudej 18.00 Vila Bianca Velenje O zdravem načinu življenja z Bojanom Soviljem Predavanje 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro SREDA, 3. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje s Pepom in Jano ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.00 Kino Mali Union 27 storeys (2023) Projekcija fi lma, fi lm je v nemškem jeziku z angleškimi podnapisi; vstop prost 19.00 MC Šmartno ob Paki Zadovoljna in iskriva Vadba za ženske Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukci- je provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazij- skih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do ju- nija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Dunajska socialna gradnja; do 14. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetno- sti Celje: večmedijska razsta- va japonske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnega Likovni salon Celje: razsta- va Gibljive slike, avtorja Jake Babnika; do 14. 4. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Morje, avtorja Aleša Sedmaka; do 29. 3. Galerija Železarskega mu- zeja Teharje: Skupinska foto- grafska razstava celjskih foto- klubov ob prazniku kulture; do 10. 4. Galerija Zgornji trg Šen- tjur: kiparska razstava Leo- polda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: likovna razstava Utrinki s podeželja, avtorja Jožeta Kovača; do 31. 3. Anina galerija Rogaška Sla- tina: Potovanja, slike, slikarska razstasva Stojana Milanova; do 5. 5. Dom kulture Velenje: foto- grafska razstava Podobe Doma kulture Velenje; do maja 2024 Muzej na Velenjskem gra- du: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospodarstveni- ku in očetu Gorenja, do maja 2024 Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, med- muzejska razstava; do oktobra Podhod Pošta: Vitezi Ka- cenštajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča razstava Borisa Haj- dinjaka; do junija Galerija na prostem Vele- nje: 65 let Šolskega centa Ve- lenje; do 31. 3. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 13, 28. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Ni te več na polju, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš najdražji SLAVKO BUSER iz Prožinske vasi Iskreno se zahvaljujemo Goranu Šiljegu, dr. med., in pulmo- loškemu oddelku SB Celje za zdravljenje in podporo v času njegove bolezni. Hvala pogrebni službi Zagajšek, d. o. o., skupini Planina, go- vornici gospe Mojci Vrečer, vsem zastavonošem in gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, konjenikom, gasilcem in veteranom ter prijateljem in sodelavcem za podporo v težkih trenutkih, spodbudne besede in opravljene molitve. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi n Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARINE ALEŠ iz Harja pri Laškem (21. 4. 1960–9. 3. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za vsak ljubeč stisk roke, izrečene sočutne besede ter darovane sveče, cvetje, svete maše in darove. Prisrčna hvala vsem tistim, ki ste jo v času bolezni obiskovali in bili z mislimi in molitvijo z njo, še posebej Jožici in Štefki. Iskrena hvala gospe Strel, dr. med., in medicinski sestri Vlasti za nudeno zdravstveno pomoč, gospodu župniku Roku Me- tličarju za nudenje duhovne opore, čuteče trenutke slovesa in lepo opravljen cerkveni obred ter sosedoma Tinetu in Brigiti za molitev. Hvala Petri Kolšek za poslovilne besede izpred domače hiše in besede slovesa, sosedama Jožici in Miliki za nošenje križa in luči, ženskemu kvartetu za čutno odpete pesmi, Marku Razboršku za odigrano žalostinko, JP Komunali Laško za orga- nizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti, vsem njenim bivšim sodelavkam ter sodelavcem pivovarne Laško Union, d. o. o., II.osnovne šole Celje ter Modeni Laško. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Urška z Gregorjem, hčerka Barbi z Dušanom, vnukinja Nina, sestra Helena in brat Toni z družinama L 7 ANE KRAŠOVC iz Tabora (11. 4. 1928–9. 3. 2024) iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izre- čena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospo- du Petru Strouhalu, dr. med., gospodu župniku Alojzu Pirnatu za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Magdi Šalamon in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od naše drage mame in jo pospremili k večnemu počitku, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njeni Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob izgubi drage mami, stare mame in prababi 162 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA K Bogu je odšla TILČKA KMECL s Prekorja 2 (6. 1. 1933–12. 3. 2024) Ob slovesu iskrena zahvala gospodu Stevanu Đorđeviču, dr. med., za zdravstveno oskrbo in sestri Urški Jurgec za pomoč. Hvala vsem prijateljem, znancem in sosedom za izražena so- žalja, za dar svetih maš, za sveče in kakršno koli pomoč. Zahvala tudi Ivici Kos za molitev, Mileni Jurgec za besede slo- vesa, gospodu župniku Antonu Pergerju za sočutno darovano sveto mašo in opravljen obred, diakonu Karliju Brezovšku, pevcem MeCPZ sv. Jerneja in Tria Zven, Pogrebni službi Raj, trobentaču za odigrano melodijo ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali 169 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ma- mice, tašče, babice in prababice ANICE ŠTINGEL z Ljubečne (12. 7. 1937–19. 3. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala kolektivu SeneCura Vojnik za skrbno nego, gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Raj, govor- nici Veri Šolinc za ganljiv govor in petje s pevci ter trobentaču za odigrano žalostinko. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njeni najdražji p V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE LEVEC iz Začreta 19 (1. 3. 1927–19. 3. 2024) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku M. Žagarju. Hvala pogrebni služ- bi Raj za organizacijo pogreba. Hvala njeni osebni zdravnici Nataši Podbregar za vso skrb in še posebej patronažni sestri Andreji Cvikl za obiske na domu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Sin Milan z družino 172 ZAHVALA Poslovil se je moj dragi mož EDVARD REJC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala skupini Eros za podan poslovilni govor, lepo zapete pesmi in izvajano melodijo. Žena Sonja z družino p ZAHVALA V 97 . letu se je od nas za vedno poslovila draga mami, stara mama, prababica in tašča JOŽICA ŠARLAH iz Košnice pri Celju 8 (19. 2. 1928–18. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni za- dnji poti, izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala patru Vinku Škafarju za lepo opravljen obred. Hvala pevcem za ganljivo odpete pesmi. Hvala gospe Zinki Jazbec za lep govor. Hvala tudi pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 177 MOTORNA VOZILA PRODAM SKUTER sym tip lh 30 w6 mc7, letnik 2010, 300 cm³, prevoženih 15.000 km, prodam. Telefon 041 633-071. 167 STROJI PRODAM KOSILNICO Muta (mulčer), Acme motor, malo rabljen, prodam. Telefon 031 490-822. 166 POSEST ODDAM STANOVANJE in hišo na deželi oddam. Telefon 068 688-749. 160 KOŠNJO v sadovnjaku brezplačno oddam. Telefon 041 976-668. 170 NAJAMEM TRAVNIK ali njivo, v bližini Celja, vzamem v najem. Telefon 068 161-662. 164 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA bbp-čb, težkega približno 220 kg, pro- dam. Telefon 068 161-662. 164 KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TRI telice ls, težke od 280 od 340 kg, nava- jene na pašo, in telico, brejo v 9 mesecu, prodam. Telefon 031 515-187. 175 DVE telički simentalki, težki 150 in 300 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 176 NESNICE, rjave, stare 20 tednov, v začetku ne- snosti, cepljene po programu, prodajamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO in otavo v kockah prodam ali menjam po dogovoru. Telefon 031 341-189. L 8 VEČ okroglih bal lepega suhega ali svežega sena prodam. Frankolovo, telefon 040 471- 136. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, rjave, bele, prodajamo vsak delavnik; grahaste, susex, aurokane od 2. aprila. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, nam prej naročite! V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. V predvelikonočnem času na voljo bela jajca. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12.ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p SVINJSKO polovico, po 4,5 EUR/kg, meso goveda in dve kravi, stari 6 let, pro- dam. Telefon 068 681-374. 165 DRVA, kratko žagana, ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ŠTIRI nove letne gume Continental 235/55 R 18 v ecocontact 6 prodam za 200 EUR. Telefon 041 604-651. 168 BOBROVEC, 5.000 kosov, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 170 KLIMATSKO napravo Panasonic, 230 V, 50 H, 2,5 Kw, malo rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 691- 112. 171 KUPIM HLODOVINO lubadarja in sveže iglavce kupim. Telefon 068 681-374. 165 ZMENKI PREPROST fant, star 37 let, visok 180 cm, z mo- drimi očmi, kostanjevo rjavih las, zaposlen, imam svoje podjetje, prihajam iz okolice Ljubljane, zaradi selitve na Štajersko iščem dekle za resno zvezo, staro od 30 do 40 let. Telefon 051 320-470. p RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dreves. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Ce- sta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 13, 28. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 28. 3. 18.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: To je tekma Premiera, izven 18.00 Velenjski grad Potopljeni spomini Predstavitev knjige avtorja Damijana Kljajiča 19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Odprtje razstave Gine Bevc Izdelki domače in umetnostne obrti 19.00 Knjižnica Šentjur Andrej Šifrer in njegovi Volkovi Literarno-glasbeni večer 19.00 Kulturni dom Štore Perica Jerković, Aleš Novak, David Gorinšek, Alen Mastnak Stand up show 19.30 Kulturni center Laško Večerja bedakov Huronska komedija 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijaških komornih skupin Nastop dijakov Umetniške gimnazije Velenje 20.30 Max klub Velenje Jakomini Jazz Trio Abonma Max Klub jazz festival in izven PETEK, 29. 3. 11.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonik ter komornih skupin 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pihalni in harmonikarski orkester GŠ Risto Savin Žalec Koncert 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 20.00 Celjski mladinski center LPS band in Babooni Koncert ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH Dobrna: OSENCA Vojnik: BOVŠE, ILOVCA, IVENCA april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH 20.00 Mladinski center Žalec David Gorinšek, Tin Vodopivec in Anton Pevc Stand up 20.00 Max klub Velenje Mrfy Koncert skupine 21.00 eMCe plac Velenje Adi Smolar Koncert 22.00 Mladinski center Dravinjske doline Denis & Denis, Italostboys Koncert SOBOTA, 30. 3. 17.00 Gledališče Celje Opus 1 – plesna miniatura 2024 Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev 19.00 Cmerška gorca, Pristava pri Mestinju Boštjan Gombač in Eduardo Raon Koncert Sofi jinega abonmaja 20.00 eMCe plac Velenje The Factoriy, Kronika Koncert PONEDELJEK, 1. 4. 17.00 Knjigarna Antika Celje Bori Zupančič: Nezanesljivo kot Fanny Haussmann Vstop prost TOREK, 2. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Radi imamo knjige Odprtje razstave ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 17.00 Likovni salon Celje Gibljive slike Odprtje razstave Jake Babnika 19.00 Celjski mladinski center Rekviem za sneg Predstavitev pesniške zbirke Matica Ačka SREDA, 3. 4. 10.00 Celjski mladinski center Tovarna ljudi Avtorska predstava Mihe Slapnika in dijakov gimnazije Slovenske Konjice 16.00, 17.00 in 18.00 Celjski dom Pésemca Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Opičja uganka ali, mamica, kje si? Lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru, primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Sosedje Komedija, MLG za abonma in izven Druge prireditve ČETRTEK, 28. 3. 13.00 do 18.00 Sejna soba pri Knjižnici Štore Vsakdanje življenje v Štorah in okolici nekoč Zbiranje starih fotografi j in spominov 17.00 MC Šmartno ob Paki Velikonočna tržnica 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno predavanje 19.00 Mladinski center Žalec Urška Majcen in Žiga Bedrač Kavarniški večer 20.00 Celjski dom Modni navdihi Modni navdihi izjemnih kreatorjev odličnih blagovnih znamk 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe PETEK, 29. 3. 8.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Velikonočna kulinarična prodaja potic in drugih dobrot Društva Gaja 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 19.00 MC Šmartno ob Paki Tajska Multimedijsko predavanja 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Glasbene skulpture Ustvarjalne delavnice za odrasle SOBOTA, 30. 3. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Glasbene skulpture Ustvarjalne delavnice za otroke, ob 11.00 za mladino 18.00 do 20.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Velikonočno – kulturni večer 20.00 Mladinski center Žalec Večer za salso NEDELJA, 31. 3. 10.00 do 12.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Tradicionalno iskanje velikonočnih pirhov PONEDELJEK, 1. 4. 9.00 Start izpred KZ Tabor Tradicionalni velikonočni pohod v Marija Reko TOREK, 2. 4. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre … 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gozd raja Zaključek bralne značke za najmlajše – Beremo s sovico Znalko 2023 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Mednarodni dan knjig za otroke Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Andersenov dan: Štumfkožerka Popoldne v družbi Ajde Hudej 18.00 Vila Bianca Velenje O zdravem načinu življenja z Bojanom Soviljem Predavanje 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro SREDA, 3. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje s Pepom in Jano ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.00 Kino Mali Union 27 storeys (2023) Projekcija fi lma, fi lm je v nemškem jeziku z angleškimi podnapisi; vstop prost 19.00 MC Šmartno ob Paki Zadovoljna in iskriva Vadba za ženske Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukci- je provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazij- skih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do ju- nija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Dunajska socialna gradnja; do 14. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetno- sti Celje: večmedijska razsta- va japonske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnega Likovni salon Celje: razsta- va Gibljive slike, avtorja Jake Babnika; do 14. 4. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Morje, avtorja Aleša Sedmaka; do 29. 3. Galerija Železarskega mu- zeja Teharje: Skupinska foto- grafska razstava celjskih foto- klubov ob prazniku kulture; do 10. 4. Galerija Zgornji trg Šen- tjur: kiparska razstava Leo- polda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: likovna razstava Utrinki s podeželja, avtorja Jožeta Kovača; do 31. 3. Anina galerija Rogaška Sla- tina: Potovanja, slike, slikarska razstasva Stojana Milanova; do 5. 5. Dom kulture Velenje: foto- grafska razstava Podobe Doma kulture Velenje; do maja 2024 Muzej na Velenjskem gra- du: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospodarstveni- ku in očetu Gorenja, do maja 2024 Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, med- muzejska razstava; do oktobra Podhod Pošta: Vitezi Ka- cenštajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča razstava Borisa Haj- dinjaka; do junija Galerija na prostem Vele- nje: 65 let Šolskega centa Ve- lenje; do 31. 3. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 13, 28. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Ni te več na polju, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš najdražji SLAVKO BUSER iz Prožinske vasi Iskreno se zahvaljujemo Goranu Šiljegu, dr. med., in pulmo- loškemu oddelku SB Celje za zdravljenje in podporo v času njegove bolezni. Hvala pogrebni službi Zagajšek, d. o. o., skupini Planina, go- vornici gospe Mojci Vrečer, vsem zastavonošem in gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, konjenikom, gasilcem in veteranom ter prijateljem in sodelavcem za podporo v težkih trenutkih, spodbudne besede in opravljene molitve. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi n Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARINE ALEŠ iz Harja pri Laškem (21. 4. 1960–9. 3. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za vsak ljubeč stisk roke, izrečene sočutne besede ter darovane sveče, cvetje, svete maše in darove. Prisrčna hvala vsem tistim, ki ste jo v času bolezni obiskovali in bili z mislimi in molitvijo z njo, še posebej Jožici in Štefki. Iskrena hvala gospe Strel, dr. med., in medicinski sestri Vlasti za nudeno zdravstveno pomoč, gospodu župniku Roku Me- tličarju za nudenje duhovne opore, čuteče trenutke slovesa in lepo opravljen cerkveni obred ter sosedoma Tinetu in Brigiti za molitev. Hvala Petri Kolšek za poslovilne besede izpred domače hiše in besede slovesa, sosedama Jožici in Miliki za nošenje križa in luči, ženskemu kvartetu za čutno odpete pesmi, Marku Razboršku za odigrano žalostinko, JP Komunali Laško za orga- nizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti, vsem njenim bivšim sodelavkam ter sodelavcem pivovarne Laško Union, d. o. o., II.osnovne šole Celje ter Modeni Laško. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Urška z Gregorjem, hčerka Barbi z Dušanom, vnukinja Nina, sestra Helena in brat Toni z družinama L 7 ANE KRAŠOVC iz Tabora (11. 4. 1928–9. 3. 2024) iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izre- čena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospo- du Petru Strouhalu, dr. med., gospodu župniku Alojzu Pirnatu za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Magdi Šalamon in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od naše drage mame in jo pospremili k večnemu počitku, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njeni Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob izgubi drage mami, stare mame in prababi 162 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA K Bogu je odšla TILČKA KMECL s Prekorja 2 (6. 1. 1933–12. 3. 2024) Ob slovesu iskrena zahvala gospodu Stevanu Đorđeviču, dr. med., za zdravstveno oskrbo in sestri Urški Jurgec za pomoč. Hvala vsem prijateljem, znancem in sosedom za izražena so- žalja, za dar svetih maš, za sveče in kakršno koli pomoč. Zahvala tudi Ivici Kos za molitev, Mileni Jurgec za besede slo- vesa, gospodu župniku Antonu Pergerju za sočutno darovano sveto mašo in opravljen obred, diakonu Karliju Brezovšku, pevcem MeCPZ sv. Jerneja in Tria Zven, Pogrebni službi Raj, trobentaču za odigrano melodijo ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali 169 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ma- mice, tašče, babice in prababice ANICE ŠTINGEL z Ljubečne (12. 7. 1937–19. 3. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala kolektivu SeneCura Vojnik za skrbno nego, gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Raj, govor- nici Veri Šolinc za ganljiv govor in petje s pevci ter trobentaču za odigrano žalostinko. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njeni najdražji p V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE LEVEC iz Začreta 19 (1. 3. 1927–19. 3. 2024) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku M. Žagarju. Hvala pogrebni služ- bi Raj za organizacijo pogreba. Hvala njeni osebni zdravnici Nataši Podbregar za vso skrb in še posebej patronažni sestri Andreji Cvikl za obiske na domu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Sin Milan z družino 172 ZAHVALA Poslovil se je moj dragi mož EDVARD REJC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala skupini Eros za podan poslovilni govor, lepo zapete pesmi in izvajano melodijo. Žena Sonja z družino p ZAHVALA V 97 . letu se je od nas za vedno poslovila draga mami, stara mama, prababica in tašča JOŽICA ŠARLAH iz Košnice pri Celju 8 (19. 2. 1928–18. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni za- dnji poti, izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala patru Vinku Škafarju za lepo opravljen obred. Hvala pevcem za ganljivo odpete pesmi. Hvala gospe Zinki Jazbec za lep govor. Hvala tudi pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 177 MOTORNA VOZILA PRODAM SKUTER sym tip lh 30 w6 mc7, letnik 2010, 300 cm³, prevoženih 15.000 km, prodam. Telefon 041 633-071. 167 STROJI PRODAM KOSILNICO Muta (mulčer), Acme motor, malo rabljen, prodam. Telefon 031 490-822. 166 POSEST ODDAM STANOVANJE in hišo na deželi oddam. Telefon 068 688-749. 160 KOŠNJO v sadovnjaku brezplačno oddam. Telefon 041 976-668. 170 NAJAMEM TRAVNIK ali njivo, v bližini Celja, vzamem v najem. Telefon 068 161-662. 164 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA bbp-čb, težkega približno 220 kg, pro- dam. Telefon 068 161-662. 164 KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TRI telice ls, težke od 280 od 340 kg, nava- jene na pašo, in telico, brejo v 9 mesecu, prodam. Telefon 031 515-187. 175 DVE telički simentalki, težki 150 in 300 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 176 NESNICE, rjave, stare 20 tednov, v začetku ne- snosti, cepljene po programu, prodajamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO in otavo v kockah prodam ali menjam po dogovoru. Telefon 031 341-189. L 8 VEČ okroglih bal lepega suhega ali svežega sena prodam. Frankolovo, telefon 040 471- 136. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, rjave, bele, prodajamo vsak delavnik; grahaste, susex, aurokane od 2. aprila. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, nam prej naročite! V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. V predvelikonočnem času na voljo bela jajca. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12.ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p SVINJSKO polovico, po 4,5 EUR/kg, meso goveda in dve kravi, stari 6 let, pro- dam. Telefon 068 681-374. 165 DRVA, kratko žagana, ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ŠTIRI nove letne gume Continental 235/55 R 18 v ecocontact 6 prodam za 200 EUR. Telefon 041 604-651. 168 BOBROVEC, 5.000 kosov, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 170 KLIMATSKO napravo Panasonic, 230 V, 50 H, 2,5 Kw, malo rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 691- 112. 171 KUPIM HLODOVINO lubadarja in sveže iglavce kupim. Telefon 068 681-374. 165 ZMENKI PREPROST fant, star 37 let, visok 180 cm, z mo- drimi očmi, kostanjevo rjavih las, zaposlen, imam svoje podjetje, prihajam iz okolice Ljubljane, zaradi selitve na Štajersko iščem dekle za resno zvezo, staro od 30 do 40 let. Telefon 051 320-470. p RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dreves. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Ce- sta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 13, 28. marec 2024 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 13, 28. marec 2024 Št. 13 / Leto 79 / Celje, 28. marec 2024 Str. 30 Str. 26 Str. 31 Skrivnost drevesnih obrazov Spet so dišale velikonočne lepotice Združili moči za muzikal Levji kralj Pestro dogajanje je v središče Celja privabilo številne obisko- valce. Na Glavnem trgu se je predstavilo 26 ponudnikov ve- likonočnih izdelkov in drugih dobrot iz vseh delov Slovenije. Prvič letos so v mestnem jedru krasili in postavili tudi mestno butaro. Obiskovalci so imeli možnost ne le občudovati, ampak tudi kupiti velikonočne dobrote, de- koracijo, pogledati ljudska glas- bila in unikatne izdelke iz lesa. Letos so ponudbo na stojnicah v starem mestnem jedru prvič dopolnili posebni gostje. Člani Rokodelskega centra Ribnica so prikazali pletenje iz leskovih viter, Saša Tostovršnik z Ljub- nega ob Savinji je izvedla de- lavnico izdelave papirnatih rož, Ivana Ristić iz IR doživetij pa je vodila delavnico za otroke. Na- stopili sta tudi Celjska folklorna skupina in akustična skupina Bosi, ki izvaja etno folk glasbo. Mestno butaro so krasili tudi Cvetni vikend in butare velikanke Minuli konec tedna je bilo na Celjskem pestro in v zna- menju predprazničnega vzdušja. V Celju je bila že tradici- onalna Velikonočna tržnica, na kateri so postavili mestno butaro. Z butarami velikankami so se pohvalili tudi v Voj- niku, kjer so postavili kar tri, v Sedražu pri Laškem pa je bila butara visoka skoraj toliko kot vse tri vojniške skupaj. Butaro velikanko so izdelovali tudi vaščani Drešinje vasi. SŠOL, BA, ŠO obiskovalci v sodelovanju s krajani Lokrovca in Dobrove ter PGD Lokrovec-Dobrova. Ne ena, kar tri V Vojniku je že tradicija, da občani pred cvetno nedeljo izdelajo in postavijo tri buta- re velikanke. Letos so se pod vodstvom idejnega vodje Mirka Krašovca zbrali že 17. zapored ter postavili devet, sedem in šest metrov visoke butare, ki krasijo park pred župnijsko cerkvijo sv. Jerneja. Ta vojniški običaj je poseben tudi zato, ker je izdelava velikonočnih butar po starih običajih. Les (sušice) je daroval Jože Grilec, za var- no postavitev je poskrbel Jan- ko Melanšek, za velikonočno malico družina Sojč, za odlično ocvirkovo potico Zdenko Vren- ko in za žlahtno kapljico Mirko Krašovec. Slednji je okolico cer- kve okrasil tudi s pomladansko zasaditvijo cvetja. V vojniški občini so zadovoljni, da bo park pred vojniško cerkvijo velikonočne praznike pričakal urejen in vreden ogleda. Butaro velikanko, ki meri kar 20 metrov, so izdelali tudi v Sedražu. Kraj je med drugim znan po tem, da decembra tam postavijo posebno božično vas iz naravnih materialov in v na- ravni velikosti. Za veliko noč so pred leti izdelali ogromno veli- konočno jajce, ki je bilo viso- ko 10 metrov, široko 7 metrov, tehtalo je kar 1.800 kilogramov. V izdelavo enega najvišjih jajc na svetu so člani Etnološkega društva Sedraž vložili približno 1.500 ur dela. Velikanka tudi v Drešinji vasi V dneh pred cvetno nedeljo so vaščani Drešinje vasi s pod- poro tamkajšnjega prostovolj- nega gasilskega in turističnega društva spet pripravili butaro velikanko. Pobudnik je bil Jože Stepišnik, ki je s sovaščanom Janezom Vošnjakom pripravil zelenje, jo izdelal in okrasil. Butara je letos še daljša kot prejšnja leta, saj meri približno 16 metrov. Na cvetno nedeljo so se v ju- tranjih urah zbrali mladi in jo v spremstvu starejših odnesli k blagoslovu v petrovško bazi- liko. Po vrnitvi v vas je sledila pogostitev nosačev butare, ki jo je pripravila družina Fanike Stepišnik. Druženje se je na- daljevalo v gasilskem domu. Butara velikanka bo v veliko- nočnem tednu krasila razstavo različnih upodobitev pasijon- skih prizorov ali tako imeno- vane pasijonske jaslice v parku pred gasilskim domom. Prizori prikazujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje ter tradicionalni ve- likonočni »žegen«. Razstavo je pripravil Jože Stepišnik. (Foto: Andraž Purg) Mestno butaro so postavili na Glavnem trgu v Celju. (Foto: Andraž Purg) V Vojniku je tradicija, da pred cvetno nedeljo iz- delajo in postavijo butare velikanke. Letošnje so viso- ke devet, sedem in šest metrov. (Foto: Zdenko Vrenko) Pri izdelavi butare velikanke so se zelo potrudili tudi v Etnološkem društvu Sedraž, kjer za velikonočni Sedraž napovedujejo tudi posebno presenečenje. (Foto: Etnološko društvo Sedraž) Udeleženci, ki so odnesli butaro velikanko do petrovške bazilike. (Foto: TT) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 13, 28. marec 2024 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 13, 28. marec 2024 Št. 13 / Leto 79 / Celje, 28. marec 2024 Str. 30 Str. 26 Str. 31 Skrivnost drevesnih obrazov Spet so dišale velikonočne lepotice Združili moči za muzikal Levji kralj Pestro dogajanje je v središče Celja privabilo številne obisko- valce. Na Glavnem trgu se je predstavilo 26 ponudnikov ve- likonočnih izdelkov in drugih dobrot iz vseh delov Slovenije. Prvič letos so v mestnem jedru krasili in postavili tudi mestno butaro. Obiskovalci so imeli možnost ne le občudovati, ampak tudi kupiti velikonočne dobrote, de- koracijo, pogledati ljudska glas- bila in unikatne izdelke iz lesa. Letos so ponudbo na stojnicah v starem mestnem jedru prvič dopolnili posebni gostje. Člani Rokodelskega centra Ribnica so prikazali pletenje iz leskovih viter, Saša Tostovršnik z Ljub- nega ob Savinji je izvedla de- lavnico izdelave papirnatih rož, Ivana Ristić iz IR doživetij pa je vodila delavnico za otroke. Na- stopili sta tudi Celjska folklorna skupina in akustična skupina Bosi, ki izvaja etno folk glasbo. Mestno butaro so krasili tudi Cvetni vikend in butare velikanke Minuli konec tedna je bilo na Celjskem pestro in v zna- menju predprazničnega vzdušja. V Celju je bila že tradici- onalna Velikonočna tržnica, na kateri so postavili mestno butaro. Z butarami velikankami so se pohvalili tudi v Voj- niku, kjer so postavili kar tri, v Sedražu pri Laškem pa je bila butara visoka skoraj toliko kot vse tri vojniške skupaj. Butaro velikanko so izdelovali tudi vaščani Drešinje vasi. SŠOL, BA, ŠO obiskovalci v sodelovanju s krajani Lokrovca in Dobrove ter PGD Lokrovec-Dobrova. Ne ena, kar tri V Vojniku je že tradicija, da občani pred cvetno nedeljo izdelajo in postavijo tri buta- re velikanke. Letos so se pod vodstvom idejnega vodje Mirka Krašovca zbrali že 17. zapored ter postavili devet, sedem in šest metrov visoke butare, ki krasijo park pred župnijsko cerkvijo sv. Jerneja. Ta vojniški običaj je poseben tudi zato, ker je izdelava velikonočnih butar po starih običajih. Les (sušice) je daroval Jože Grilec, za var- no postavitev je poskrbel Jan- ko Melanšek, za velikonočno malico družina Sojč, za odlično ocvirkovo potico Zdenko Vren- ko in za žlahtno kapljico Mirko Krašovec. Slednji je okolico cer- kve okrasil tudi s pomladansko zasaditvijo cvetja. V vojniški občini so zadovoljni, da bo park pred vojniško cerkvijo velikonočne praznike pričakal urejen in vreden ogleda. Butaro velikanko, ki meri kar 20 metrov, so izdelali tudi v Sedražu. Kraj je med drugim znan po tem, da decembra tam postavijo posebno božično vas iz naravnih materialov in v na- ravni velikosti. Za veliko noč so pred leti izdelali ogromno veli- konočno jajce, ki je bilo viso- ko 10 metrov, široko 7 metrov, tehtalo je kar 1.800 kilogramov. V izdelavo enega najvišjih jajc na svetu so člani Etnološkega društva Sedraž vložili približno 1.500 ur dela. Velikanka tudi v Drešinji vasi V dneh pred cvetno nedeljo so vaščani Drešinje vasi s pod- poro tamkajšnjega prostovolj- nega gasilskega in turističnega društva spet pripravili butaro velikanko. Pobudnik je bil Jože Stepišnik, ki je s sovaščanom Janezom Vošnjakom pripravil zelenje, jo izdelal in okrasil. Butara je letos še daljša kot prejšnja leta, saj meri približno 16 metrov. Na cvetno nedeljo so se v ju- tranjih urah zbrali mladi in jo v spremstvu starejših odnesli k blagoslovu v petrovško bazi- liko. Po vrnitvi v vas je sledila pogostitev nosačev butare, ki jo je pripravila družina Fanike Stepišnik. Druženje se je na- daljevalo v gasilskem domu. Butara velikanka bo v veliko- nočnem tednu krasila razstavo različnih upodobitev pasijon- skih prizorov ali tako imeno- vane pasijonske jaslice v parku pred gasilskim domom. Prizori prikazujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje ter tradicionalni ve- likonočni »žegen«. Razstavo je pripravil Jože Stepišnik. (Foto: Andraž Purg) Mestno butaro so postavili na Glavnem trgu v Celju. (Foto: Andraž Purg) V Vojniku je tradicija, da pred cvetno nedeljo iz- delajo in postavijo butare velikanke. Letošnje so viso- ke devet, sedem in šest metrov. (Foto: Zdenko Vrenko) Pri izdelavi butare velikanke so se zelo potrudili tudi v Etnološkem društvu Sedraž, kjer za velikonočni Sedraž napovedujejo tudi posebno presenečenje. (Foto: Etnološko društvo Sedraž) Udeleženci, ki so odnesli butaro velikanko do petrovške bazilike. (Foto: TT) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 13, 28. marec 2024 Pater Vanči Arzenšek iz Petrovč v dneh pred velikonočnimi prazniki Št. 13, 28. marec 2024 Pater Vanči Arzenšek iz Petrovč v dneh pred velikonočnimi prazniki Mostove med ljudmi gradi z nogometom in s kitaro INTERVJU Da ima nogomet v petrovški župniji posebno mesto, nakazujeta že gola na zelenici pred župnijsko zgradbo. Pater Vanči Arzenšek je velik športni navduše- nec. Ob nogometu sta njegova ljubezen še tenis in namizni tenis. Izredno dobro ima razvit tudi posluh za jezik in glasbo. V slovenščino prevaja iz več evropskih jezikov in nemalokrat poprime za katero od svojih kitar ter ob tem še zapoje. S tem je prijetno presenetil tudi naju s fotografom, ko sva ga v dneh pred veliko- nočnimi prazniki obiskala v Petrovčah. Arzenšek tam mašuje od leta 1990 in je eden od dveh patrov dominikancev, ki še živita v Sloveniji. Ne skriva, da je Cerkev na nekaterih področjih ostala nekoliko za časom in da se bo morala, če bo v svoje vrste želela pridobiti nove duhovnike, nekoliko prilagoditi sodobni družbi. V mislih ima v prvi vrsti svobodno izbiro celibata. ŠPELA OŽIR Letos mineva natančno 40 let, odkar je papež cerkev v Petrovčah razglasil za baziliko. »Velika noč je osrednji praznik v cerkvenem letu. Duhovnikovo poslanstvo in naloga sta, da čim več ljudi vključi v praznovanje. Vse sku- paj se začne s cvetno nedeljo en teden pred veliko nočjo. Na cvetno soboto smo imeli v naši župniji spokorno bogoslužje. V nedeljo so ljudje prinesli v cerkev zelenje in butare, ki smo jih blagoslovili. S tem smo obujali spomin na Jezusovo pot v Jeruzalem in na Kalvarijo, kjer je bil križan,« je Vanči Arzenšek na kratko pojasnil, kako so v Petrovčah vstopili v veliki teden. Njegov vrhunec bo jutri, v soboto in nedeljo. V teh dneh se končuje postni čas, ki traja od pepelnice do velike noči. Takšno in drugač- no postenje je med ljudmi vedno bolj prilju- bljeno. Nekateri se odpovejo alkoholu, drugi sladkarijam, spet tretji kateri drugi razvadi. Čemu se odpoveste vi? Postim se celo leto ob petkih, ko ne jem mesa. V postnem času se mu odpovem še ob torkih. Torej v teh 40 dneh mesa ne jem dvakrat na teden. Drugih odpovedi v tem času nimam. Enako navado ima pater Drago Ferencek, ki se mi je v Petrovčah pridružil lani. Se pa oba več posvečava molitvi, premišljevanju in dobrim delom. Otroštvo ste preživeli v Dramljah. Kako so bili v krogu vaše družine videti velikonočni prazniki? Vse se je začelo že na cvetno nedeljo, ko smo otroci k blagoslovu odnesli butare, ki nam jih je izdelal stari ata. Približno teden kasneje, na velikonočno soboto zjutraj, smo odšli prižgat gobo z blagoslovljenim ognjem. Z dimom smo nato pokadili dom. Mama nam je pripravila veli- konočne jedi, ki smo jih skupaj v košari odnesli k blagoslovu. Še posebej sem se tega veselil jaz, ker sem ministriral. Pri cerkvenih obredih v Dra- mljah sem tako sodeloval od 2. do 8. razreda. »Pisanka« je bila že takrat, a ne tako razkošna, kot je danes. Dobili smo kakšno pomarančo in fi ge. Najbolj mi je ostalo v spominu pokanje s karbidom. Za nas otroke je to predstavljalo zabavno popestritev praznikov. Priskrbeli smo sode, vanje dali karbid in ga z vrha prižgali. Ker je bilo početje precej nevarno, smo imeli veliko srečo, da se ni nihče poškodoval. Bili ste eden od petih otrok. Živeli ste v tradicionalni krščanski družini, torej skupaj s starimi starši. Kdo od družinskih članov je najbolj zaznamoval vaše otroštvo? Najbolj se spominjam starega ata, ki je imel najpomembnejšo vlogo pri naši verski vzgoji. Učil nas je moliti, nas uvajal v vse te običaje in pripovedoval zgodbe ter svoje spomine o veri in običajih. Mama in oče za to nista imela toliko časa, saj sta morala delati na kmetiji. Kot družina smo odšli vsi skupaj k maši. Ne tako kot danes, ko starši pošljejo otroka v cerkev, sami pa gredo po trgovinah ali drugih oprav- kih. Vesel sem, ko vidim, da bratova družina še vedno ohranja to našo nekdanjo tradicijo. Gre za druženje in krepitev povezanosti. Odločitev o izbiri poklica je za marsikate- rega osnovnošolca in dijaka ena težjih stvari. Kako ste jo doživljali vi? O duhovniškem poklicu sem razmišljal že kot zelo mlad. Župnik me je zelo rad vzel s se- boj kot ministranta in mi je pri obredih veliko zaupal. Že kot osnovnošolec sem lahko bral berilo ali pri procesijah pel evangelij. Rad sem hodil k maši in se udeleževal drugih bogoslužij celo leto. V našem župniku sem videl zgled dobrega dušnega pastirja. Ko je napočil čas izbire srednješolskega izobraževanja, me je sosed, ki je takrat že obiskoval dominikansko gimnazijo, vprašal, kaj razmišljam glede izbire poklica. Nisem skrival želje, da želim postati duhovnik. Sosed mi je tako predlagal, naj se vpišem v dominikansko gimnazijo na Bol na Braču. To sem tudi storil in oče me je pri 15 letih odpeljal v Dalmacijo. Po zaslugi izobraževanja ste imeli mo- žnost začutiti utrip kar nekaj evropskih mest. V tujini ste bili nato skupaj kar 11 let. Po končani dominikanski gimnaziji na Bolu so nas predstojniki pošiljali na nadaljnji študij v različna evropska mesta. Noviciat oziroma preizkusno dobo pred sprejemom v red do- minikancev sem opravil v italijanski Bologni. Sledili sta dve leti študija fi lozofi je v Torinu. Od tam so me napotili na izobraževanje v Švico, kjer sem magistriral. Priznati moram, da sem kot petnajstletnik najprej res imel domotožje. Kot preprost kmečki fant do takrat z družino nisem veliko hodil naokrog. Navezan sem bil na našo zemljo. Odhod v šolo in nazaj domov je bilo vse, česar sem bil do takrat vajen. Naenkrat sem se znašel v novem okolju. Moral sem se naučiti nov jezik, s čimer nisem imel posebnih težav. Veljal je precej strog red. Zjutraj smo se zbudili zgodaj. Nato smo najprej ob morju telovadili. Sle- dili so maša in zajtrk ter nato pouk. Popoldne smo se učili. V prostem času smo igrali nogomet. Kdaj so dominikanci prišli v Slovenijo? Na slovenska tla so dominikanci prišli že leta 1230, in sicer na Ptuj. Drugi domini- kanski samostan so ustanovili v Novem kloštru pri Polzeli leta 1451. Njihova samostana sta delovala še pri Sv. Trojici v Ha- lozah in v Kopru. Cerkvene reforme habsburškega cesarja Jožefa II. so v le- tih 1782–1787 ukinile vse dominikanske samostane na današnjem slovenskem ozemlju. Sto petdeset let po Jožefovih reformah smo se spet vrnili v Slovenijo. Naj- prej leta 1965 v Žalec in leta 1975 še v Petrovče. Zdaj delujemo le še tukaj, saj smo morali Žalec zapu- stiti zaradi pomanjkanja redovnikov. V Petrovčah sva trenutno dva, jaz in pater Drago Ferencek, ki je novo mašo imel lani. Kakšna je razlika med patri dominikanci in klasičnimi duhovni- ki? Glavna razlika je v načinu življenja. Redovniki imamo zaobljube, ki jih ure- sničujemo tako, da imamo vse skupno, torej nimamo zasebne lastnine. Vse, kar imamo, pripada redu. Spadamo pod hrvaško dominikansko provinco. Naš provincial, torej predstojnik, prihaja iz Zagreba. Vsaka redovna hiša ima še svojega predstojnika. V Petrovčah sem to jaz. Še dve leti nazaj so z vami v Petrov- čah živele sestre dominikanke. Zakaj so odšle? K nam so prišle iz Italije. Najprej so bile nekaj let v Piranu. Ker tam ni bilo zanimanja za vstop v red, so se pred približno desetimi leti pre- selile k nam v Petrovče. Živele so v redovni hiši, ki jo imenujemo Dominikov dom. Pomagale so mi v župniji, molile so in živele v skladu s svojo dominikansko karizmo. Ker tukaj pri nas niso našle podmladka oziroma nobene somišljenice, ki bi se jim pridružila v skupnosti, so začele razmišljati, kako naprej. V duhu krče- nja samostanskih skupnosti v Ita- liji in Franciji so se odlo- čile, da bodo v Pe- Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 13, 28. marec 2024 INTERVJU »Najbolj se spominjam starega ata, ki je imel najpomembnejšo vlogo pri naši verski vzgoji. Učil nas je moliti, nas uvajal v vse te običaje in pripovedoval zgodbe ter svoje spomine o veri in običajih.« »Sosed mi je predlagal, naj se vpišem v dominikansko gimnazijo na Bol na Braču. To sem tudi storil in oče me je pri 15 letih odpeljal v Dalmacijo.« Na kitaro zaigra in ob tem zapoje pona- vadi na krstu in porokah. Po 11-letnem izobraževanju pod okriljem dominikan- cev se je v Slovenijo vrnil leta 1982. Najprej je bil osem let v Žalcu. Od leta 1990 je pater v Petrovčah. Zanimivost pe- tovške bazilike so limone, ki jih je Arzenšek prinesel z Bola. V hladni polovici leta so v cerkvi, v topli pred župniščem. »Nogomet imam zelo rad. Z župnikom Dorijem Pečovnikom sva leta 1985 ustanovila nogometno društvo duhovnikov Pax. Nogomet smo igrali po Sloveniji in ustanovili reprezentanco, v kateri sem še danes.« Mostove med ljudmi Arzenšek gradi tudi s pomočjo nogometa. Pred petrovškim župniščem je postavil dva velika gola. trovčah zaprle samostan. Najstarejša, ki je bila stara že 90 let, je odšla v Benetke, druga v Rim in tretja v Neapelj. Kako komentirate upad zanimanja za re- dovne in duhovne poklice? Kaj je po vašem mnenju razlog za vedno manjše zanimanje? Zahodni svet se sooča s krizo duhovnih vrednot in sekularizacijo družbe. To pomeni, da ničesar ni več sveto. Vse prehaja na bolj posvetno raven. Materializem je prevladal v svetu, zato mladi ne vidijo več smisla življenja v višjih vrednotah, kot je vera. Sodoben način življenja je na primer razvrednotil tudi pomen družine, odnos do sočloveka, dela in družbe. Eden od razlogov, zakaj je vedno manj zani- manja za duhovniški poklic, je tudi, da je cerkev ostala za časom. Celibat je ena od stvari, ki moti mlade pri odločitvi za duhovnika. Menim, da to ne bi smela biti obveza, temveč bi morala biti svobodna odločitev. Kako daleč je reforma znotraj cerkve? Odgovorni pripravljajo reformo, s pomočjo katere bi več laikov vključili v strukturo cer- kve. Po drugi strani bi morali obuditi vero kot vrednoto. A to ni zgolj stvar vsakega posame- znika, temveč tudi družbe in družine. Tradicija je še, da morajo biti otroci krščeni in ponekod tudi še birmani, a vse to ni povezano z njiho- vim načinom življenja, temveč zgolj s tem, da mora nekdo nekaj imeti. Na žalost je pri tem pogosto pomemben vidik obdarovanj. Darila so pomembna že pri krstu, kasneje pri obhajilu in birmi nič manj. Vse je povezano z materi- alnimi dobrinami. Vera pa je vse prej kot to. Duhovniki smo 24 ur na dan predani svoje- mu poklicu, a nimamo svoje plače. To je tudi ena od stvari, ki v Sloveniji marsikoga moti, da bi se posvetil duhovništvu. Odvisni smo od prostovoljnih darov vernikov. Hkrati vzdržuje- mo bogato kulturno dediščino. Škofi ja nam pri tem ne more pomagati, ker nima sredstev za to. Njej namenja vsaka župnija štiri nedeljske nabirke letno. Starejši duhovniki zaenkrat še verjamemo v te vrednote in se trudimo, da bi v župniji ohranili neko jedro. Župniki torej niste zgolj duhovni vodje, temveč ste v eni osebi ekonomi, menedžerji, vzdrževalci in še bi lahko naštevali. Pri vas je to še posebej izrazito, saj so Petrovče zaradi bazilike znano romarsko središče. V župniji imamo na srečo tudi župnijski pa- storalni svet in razne skupine, ki sodelujejo in pomagajo pri vodenju. Naša cerkev je stara več kot 600 let in ima posebno poslanstvo kot osrednje romarsko svetišče celjske škofi je. Pa- pež Janez Pavel II. jo je leta 1984 razglasil za baziliko. To nam je prineslo nekaj obveznosti. Vedno moramo biti na voljo za romarje, ki jih sprejmemo in nagovorimo ter jim predstavimo našo bogato kulturno dediščino. Pred epidemijo nas je na leto obiskalo približno 30 avtobusov romarjev. Zdaj je romarjev nekoliko manj. Pred dnevi je bilo pri vas slovesno zaradi goda sv. Jožefa, a še bistveno večje prazno- vanje je 15. avgusta, ko so oči celotne regije usmerjene v Petrovče in vašo baziliko. Dogajanje, ki se ga udeleži med dva in tri tisoč ljudi, se začne že na predvečer praznika, ko je po kraju znana procesija z lučkami in s kipom Marije. Naslednji dan sledi pet maš. Glavno ima ponavadi celjski škof, večerno mašo za mlade daruje župnik Martin Golob. Zelo dobro imate organizirano župnijsko karitas. Kaj opažate, kako velike so stiske po- sameznikov in družin z vašega območja? Se pozna, da je brezposelnost rekordno nizka? V 32 letih, odkar pri nas deluje Karitas, opa- žamo, da se prosilci za pomoč spreminjajo. V zadnjih letih so v prvi vrsti družine delovnih migrantov s Kosova. Po hrano, ki jo delimo dvakrat mesečno, prihaja približno 50 ljudi. Po avgustovski poplavi smo člani Karitas po- magali domačinom, ki smo jih obiskali prvi in jim pomagali z boni. Lani smo ves izkupiček avgustovskega romarskega shoda – približno deset tisoč evrov – namenili prav za ta namen. Vsako leto organiziramo dobrodelni koncert Z roko v roki. Vesel sem, da je bil letos zelo dobro obiskan, tako, da lahko z zbranimi sredstvi laj- šamo stiske družin. Hrane iz evropskih rezerv namreč ne prejemamo več, zato moramo kupiti vso sami. Dominikanci imate tudi bogato tradicijo delovanja na področju založništva. Bili ste direktor Založbe Znamenje, ki je izdajala revijo za teološka, fi lozofska, sociološka in kulturna vprašanja. Z njo ste se zavzemali za posodabljanje Cerkve in njenega poslan- stva v slovenskem prostoru. Na žalost smo morali založbo zapreti, saj se knjige dandanes slabo prodajajo. Somišljeniki smo s škofom Grmičem izdajali kritično revijo, ki je med drugim kritizirala Cerkev, zato smo bili včasih pri marsikom v nemilosti. Izdajali smo namreč tudi knjige, ki jih katoliške založ- be niso. V ta namen sem več besedil prevedel iz francoščine, italijanščine in nemščine. Ste vse to znanje pridobili med študijem v tujini? Tako je. Prevajam iz treh omenjenih jezikov. Precej razumem tudi špansko. Slišimo vas tudi igrati na kitaro. Kako po- membna se vam zdi ta sproščenost pri du- hovniškem delu? T o je zelo pomembno. Če znaš kaj zaigrati, še posebej na kitaro, ki jo lahko neseš vsepovsod s seboj, je to super za popestritev vzdušja. Na kitaro zaigram in ob tem zapojem ponavadi na krstu in porokah. Če se malo pošalim, sem »one man band«. Ljudem je to všeč in jih sprosti. Učencem verouka je verjetno zelo všeč, ko z njimi na župnijskem igrišču zaigrate nogomet. Slišala sem, da ste velik navijač Barcelone. Nogomet imam zelo rad. Z župnikom Dori- jem Pečovnikom sva leta 1985 ustanovila nogo- metno društvo duhovnikov Pax. Nogomet smo igrali po Sloveniji in ustanovili reprezentanco, v kateri sem še danes. Vsako leto se udeležuje- mo evropskih prvenstev. Letos smo bili v Alba- niji. Naslednje leto bomo odšli na Madžarsko. Vsak četrtek igram s točno določeno ekipo tenis v Žalcu. Namizni tenis igram ob pone- deljkih z duhovniki v šempetrskem župnišču pri Mirku Škofl eku. Vas še kdaj zanese na Bol, kjer je tudi do- minikanski samostan? Vsaj dvakrat na leto. Tja odhajam na duhov- ne vaje enkrat letno. Na Bol na oddih odpotu- jem tudi z ekipo tenisačev. Bivamo v samosta- nu, igramo tenis in se družimo. Po napornem letu namreč prija tudi nekaj oddiha. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 13, 28. marec 2024 INTERVJU »Najbolj se spominjam starega ata, ki je imel najpomembnejšo vlogo pri naši verski vzgoji. Učil nas je moliti, nas uvajal v vse te običaje in pripovedoval zgodbe ter svoje spomine o veri in običajih.« »Sosed mi je predlagal, naj se vpišem v dominikansko gimnazijo na Bol na Braču. To sem tudi storil in oče me je pri 15 letih odpeljal v Dalmacijo.« Na kitaro zaigra in ob tem zapoje pona- vadi na krstu in porokah. Po 11-letnem izobraževanju pod okriljem dominikan- cev se je v Slovenijo vrnil leta 1982. Najprej je bil osem let v Žalcu. Od leta 1990 je pater v Petrovčah. Zanimivost pe- tovške bazilike so limone, ki jih je Arzenšek prinesel z Bola. V hladni polovici leta so v cerkvi, v topli pred župniščem. »Nogomet imam zelo rad. Z župnikom Dorijem Pečovnikom sva leta 1985 ustanovila nogometno društvo duhovnikov Pax. Nogomet smo igrali po Sloveniji in ustanovili reprezentanco, v kateri sem še danes.« Mostove med ljudmi Arzenšek gradi tudi s pomočjo nogometa. Pred petrovškim župniščem je postavil dva velika gola. trovčah zaprle samostan. Najstarejša, ki je bila stara že 90 let, je odšla v Benetke, druga v Rim in tretja v Neapelj. Kako komentirate upad zanimanja za re- dovne in duhovne poklice? Kaj je po vašem mnenju razlog za vedno manjše zanimanje? Zahodni svet se sooča s krizo duhovnih vrednot in sekularizacijo družbe. To pomeni, da ničesar ni več sveto. Vse prehaja na bolj posvetno raven. Materializem je prevladal v svetu, zato mladi ne vidijo več smisla življenja v višjih vrednotah, kot je vera. Sodoben način življenja je na primer razvrednotil tudi pomen družine, odnos do sočloveka, dela in družbe. Eden od razlogov, zakaj je vedno manj zani- manja za duhovniški poklic, je tudi, da je cerkev ostala za časom. Celibat je ena od stvari, ki moti mlade pri odločitvi za duhovnika. Menim, da to ne bi smela biti obveza, temveč bi morala biti svobodna odločitev. Kako daleč je reforma znotraj cerkve? Odgovorni pripravljajo reformo, s pomočjo katere bi več laikov vključili v strukturo cer- kve. Po drugi strani bi morali obuditi vero kot vrednoto. A to ni zgolj stvar vsakega posame- znika, temveč tudi družbe in družine. Tradicija je še, da morajo biti otroci krščeni in ponekod tudi še birmani, a vse to ni povezano z njiho- vim načinom življenja, temveč zgolj s tem, da mora nekdo nekaj imeti. Na žalost je pri tem pogosto pomemben vidik obdarovanj. Darila so pomembna že pri krstu, kasneje pri obhajilu in birmi nič manj. Vse je povezano z materi- alnimi dobrinami. Vera pa je vse prej kot to. Duhovniki smo 24 ur na dan predani svoje- mu poklicu, a nimamo svoje plače. To je tudi ena od stvari, ki v Sloveniji marsikoga moti, da bi se posvetil duhovništvu. Odvisni smo od prostovoljnih darov vernikov. Hkrati vzdržuje- mo bogato kulturno dediščino. Škofi ja nam pri tem ne more pomagati, ker nima sredstev za to. Njej namenja vsaka župnija štiri nedeljske nabirke letno. Starejši duhovniki zaenkrat še verjamemo v te vrednote in se trudimo, da bi v župniji ohranili neko jedro. Župniki torej niste zgolj duhovni vodje, temveč ste v eni osebi ekonomi, menedžerji, vzdrževalci in še bi lahko naštevali. Pri vas je to še posebej izrazito, saj so Petrovče zaradi bazilike znano romarsko središče. V župniji imamo na srečo tudi župnijski pa- storalni svet in razne skupine, ki sodelujejo in pomagajo pri vodenju. Naša cerkev je stara več kot 600 let in ima posebno poslanstvo kot osrednje romarsko svetišče celjske škofi je. Pa- pež Janez Pavel II. jo je leta 1984 razglasil za baziliko. To nam je prineslo nekaj obveznosti. Vedno moramo biti na voljo za romarje, ki jih sprejmemo in nagovorimo ter jim predstavimo našo bogato kulturno dediščino. Pred epidemijo nas je na leto obiskalo približno 30 avtobusov romarjev. Zdaj je romarjev nekoliko manj. Pred dnevi je bilo pri vas slovesno zaradi goda sv. Jožefa, a še bistveno večje prazno- vanje je 15. avgusta, ko so oči celotne regije usmerjene v Petrovče in vašo baziliko. Dogajanje, ki se ga udeleži med dva in tri tisoč ljudi, se začne že na predvečer praznika, ko je po kraju znana procesija z lučkami in s kipom Marije. Naslednji dan sledi pet maš. Glavno ima ponavadi celjski škof, večerno mašo za mlade daruje župnik Martin Golob. Zelo dobro imate organizirano župnijsko karitas. Kaj opažate, kako velike so stiske po- sameznikov in družin z vašega območja? Se pozna, da je brezposelnost rekordno nizka? V 32 letih, odkar pri nas deluje Karitas, opa- žamo, da se prosilci za pomoč spreminjajo. V zadnjih letih so v prvi vrsti družine delovnih migrantov s Kosova. Po hrano, ki jo delimo dvakrat mesečno, prihaja približno 50 ljudi. Po avgustovski poplavi smo člani Karitas po- magali domačinom, ki smo jih obiskali prvi in jim pomagali z boni. Lani smo ves izkupiček avgustovskega romarskega shoda – približno deset tisoč evrov – namenili prav za ta namen. Vsako leto organiziramo dobrodelni koncert Z roko v roki. Vesel sem, da je bil letos zelo dobro obiskan, tako, da lahko z zbranimi sredstvi laj- šamo stiske družin. Hrane iz evropskih rezerv namreč ne prejemamo več, zato moramo kupiti vso sami. Dominikanci imate tudi bogato tradicijo delovanja na področju založništva. Bili ste direktor Založbe Znamenje, ki je izdajala revijo za teološka, fi lozofska, sociološka in kulturna vprašanja. Z njo ste se zavzemali za posodabljanje Cerkve in njenega poslan- stva v slovenskem prostoru. Na žalost smo morali založbo zapreti, saj se knjige dandanes slabo prodajajo. Somišljeniki smo s škofom Grmičem izdajali kritično revijo, ki je med drugim kritizirala Cerkev, zato smo bili včasih pri marsikom v nemilosti. Izdajali smo namreč tudi knjige, ki jih katoliške založ- be niso. V ta namen sem več besedil prevedel iz francoščine, italijanščine in nemščine. Ste vse to znanje pridobili med študijem v tujini? Tako je. Prevajam iz treh omenjenih jezikov. Precej razumem tudi špansko. Slišimo vas tudi igrati na kitaro. Kako po- membna se vam zdi ta sproščenost pri du- hovniškem delu? T o je zelo pomembno. Če znaš kaj zaigrati, še posebej na kitaro, ki jo lahko neseš vsepovsod s seboj, je to super za popestritev vzdušja. Na kitaro zaigram in ob tem zapojem ponavadi na krstu in porokah. Če se malo pošalim, sem »one man band«. Ljudem je to všeč in jih sprosti. Učencem verouka je verjetno zelo všeč, ko z njimi na župnijskem igrišču zaigrate nogomet. Slišala sem, da ste velik navijač Barcelone. Nogomet imam zelo rad. Z župnikom Dori- jem Pečovnikom sva leta 1985 ustanovila nogo- metno društvo duhovnikov Pax. Nogomet smo igrali po Sloveniji in ustanovili reprezentanco, v kateri sem še danes. Vsako leto se udeležuje- mo evropskih prvenstev. Letos smo bili v Alba- niji. Naslednje leto bomo odšli na Madžarsko. Vsak četrtek igram s točno določeno ekipo tenis v Žalcu. Namizni tenis igram ob pone- deljkih z duhovniki v šempetrskem župnišču pri Mirku Škofl eku. Vas še kdaj zanese na Bol, kjer je tudi do- minikanski samostan? Vsaj dvakrat na leto. Tja odhajam na duhov- ne vaje enkrat letno. Na Bol na oddih odpotu- jem tudi z ekipo tenisačev. Bivamo v samosta- nu, igramo tenis in se družimo. Po napornem letu namreč prija tudi nekaj oddiha. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 13, 28. marec 2024 MEDNARODNI DAN GOZDOV Osrednja slovenska prireditev ob mednaro- dnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca, je bila letos v celjskem mestnem gozdu v Pečovniku. Na slavnostni prireditvi so odprli dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodo- vinski gozd – in razglasili najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji, kar je z več kot 67 metri po- stala 140 let stara Pečovniška duglazija. SINTIJA JURIČ Pečovniška duglazija iz celjskega mestnega gozda je v dobrem zdravstvenem stanju. Njen obseg debla na višini 1,3 metra od tal je 470 cm, premer 150 cm, ocenjen volu- men je 27 kubičnih metrov lesa. Po dostopnih podatkih je tudi šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Z odpiranjem novih tematskih poti in vstopnih mest, opremljanjem s kažipoti in z dodatnimi izobraževalnimi vsebinami, so celjski mestni gozd ljudje prepoznali kot zelo pomemben. Postal je vzor doma in po svetu. Robert Hostnik je zasnoval tudi dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodovinski gozd. V mestnem gozdu na južnem obrobju Celja rastejo drevesa, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves sre- dnjeevropskih gozdov. Najvišja med njimi je dvoglava Pečovni- ška duglazija, ki je po zadnjih meritvah izpred treh let visoka več kot 67 metrov. »Do zdaj smo ugotovili, da v treh letih zraste približno meter, tako da je zdaj zagotovo že višja,« je na slavnostni prireditvi ob mednarodnem dnevu gozdov svoj gozd. Po drugi svetovni vojni je bil gozd podržavljen in vedenje o njegovi bogati zgodovinski dediščini je po- časi utonilo v pozabo. »Kar delamo danes, delamo za več naslednjih generacij,« je povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev. V času Celjskih grofov je bil gozd povsem drugačen. V njem so bile večinoma bukve s primesmi jelke, hrasta in ko- stanja. Pred približno 150 leti so avtohtone listnate gozdove po vzoru nemške šole nado- mestili nasadi smrek. »Čeprav se je takratna odločitev zdela sodobna in dobičkonosna, imamo danes s smrekovimi monokulturami v Pečovniku veliko težav,« je poudaril Ho- stnik. Smrekovi gozdovi so namreč precej manj odporni kot prvotni bukovi. Pionirji Celjski mestni gozd ni naj- večji mestni gozd v državi, a je pogosto v ospredju, saj ima močno poudarjeno socialno vlogo. Celje je bilo namreč prvo mesto, ki je že leta 1997 sprejelo odlok o razglasitvi gozdov s posebnim pome- nom. »Bil je prvi takšen, ki je usklajeval zasebne in javne interese. Veliko gozdov v oko- lici mesta je v lasti zasebnih lastnikov, ki imajo legitimen drug interes do gozdov, jav- ni interes pa ima poudarek na socialnih vlogah, ki jih gozd prinaša k blagodejne- mu življenjskemu okolju,« je povedal Robert Hostnik. Me- stna občina Celje je še vedno edina v Sloveniji, ki načrtno odkupuje gozdove od zaseb- nih lastnikov. »Tudi v tujini ni veliko takšnih mest. To je vizionarska odločitev, ki bo koristila tudi čez sto in več let,« je še dodal Hostnik. Celjska občina vsako leto v občinskem proračunu rezervi- ra sredstva za odkupe gozdov, za katere je letos namenila 15 tisoč evrov. »To občina počne v soglasju in sodelovanju z Za- vodom za gozdove Slovenije, ki ima pregled nad terenom in nam svetuje, katere gozdove je smiselno priključevati ob- činskemu gozdu, ki bistveno presega zgolj mestni gozd, in svetuje, s katerimi gozdovi je smotrno gospodariti,« je pove- dal celjski župan Matija Kovač. Oaza miru in sprostitve Skupno ima občina v lasti pri- bližno 350 hektarjev gozdov, od tega območje mestnega gozda, ki se razprostira po južnem delu občine, obsega 100 hektarjev. V njem je urejenih 12 tematskih gozdnih poti v skupni dolžini 14 kilometrov. »Te predstavlja- jo izjemen poligon za občane, ki lahko dostopajo do narave le streljaj od velike strnjenosti prebivalstva in skrbi, ki jih me- stno življenje prinaša,« je pove- dal celjski župan Matija Kovač. In dodal: »To je velik privilegij, ki ga v mestu zelo cenimo in se trudimo tudi ohranjati dina- miko in tempo pri razvoju tega naravnega prostora, ki ni le po- memben za rekreacijo in zdrav način življenja, ampak tudi za izobraževanje vseh generacij.« Z njim se je strinjala tudi Alenka Korenjak z ministr- stva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je poudarila, da mestni gozdovi v urbanih območjih pridobivajo pomen. »Za prebivalce mest in večjih naselij predstavljajo prostor za oddih in rekreacijo, v urbanih območjih izboljšujejo zrak in podnebje, varujejo pitno vodo in pomembno prispevajo k vi- dezu mestnega in primestne- ga okolja,« je dejala. Ker vse omenjene vloge narekujejo posebno ravnanje z mestnimi gozdovi, je smiselno, da so ti v javni lasti, je še dodala Ko- renjakova. Dr. Vesna Vilar je Pečovniški duglaziji posvetila poezijo z naslovom Mama duglazija. Na osrednjem dogodku ob mednarodnem dnevu gozdov je z zvočnim plesom med krošnjami nastopila Ronja Kreč. Pečovniška duglazija je najvišje drevo v državi Celjski mestni gozd in njegove velikanke povedal Robert Hostnik iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Celjska rekorderka je po zadnjih meri- tvah približno štiri metre višja od Sgermove smreke na Koro- škem, ki sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Visoke staroselke V mestnem gozdu v Pe- čovniku so v zadnjih dveh desetletjih celjski gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije načrtno spremljali rast du- glazij. Do zdaj so evidentirali že 210 visokoraslih duglazij, od več kot 100 dreves, ki so jim izmerili višino, jih skoraj polovica presega višino 50 metrov. Tudi drugo in tretje najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji sta duglaziji, ki ra- steta v tem gozdu. Za duglazije so značilni hi- tra rast, odpornost proti suši in škodljivcem ter kakovosten les. Naravno rastejo v zahodnem delu Severne Amerike, v Evro- po so jih prinesli leta 1827. V mestnem gozdu v Pečovniku so jih prvič zasadili leta 1883. »Življenjska doba duglazij na avtohtonih rastiščih je več kot 500 let. Tam dosežejo skoraj takšno višino kot sekvoja. Naj- višje doslej izmerjene duglazi- je so bile visoke približno 100 metrov. Našim do tja še malo manjka, vendar jim ravno za- radi povečane zračne vlage in toplote mikrolokacija ustreza, da tako lepo rastejo,« je pove- dal Hostnik. Gozd z bogato zgodovino Z namenom nadaljnjega razvoja so mestni gozd Celju pred več kot 500 leti podarili Celjski grofje. Da ima mesto svoj gozd v Pečovniku, je bilo v sodni knjigi zapisano že leta 1484. »Celje je eno redkih mest, ki mu je uspelo ohraniti gozdove, pridobljene v srednjem veku. Tudi druga slovenska mesta so imela podobne gozdove, a so jih kasneje razdelila in prodala,« je povedal Hostnik. Podoben scenarij je bil sicer v Celju dvakrat tik pred uresničitvijo, vendar je mesto z inovativni- mi in s pretkanimi odločitva- mi to preprečilo ter ohranilo Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 13, 28. marec 2024 MEDNARODNI DAN GOZDOV Mednarodni dan gozdov je v poznih 70. letih prejšnjega stoletja uvedla Organizacija za prehrano in kmetijstvo, vsako leto pa ga obeležujemo z namenom osveščanja o pomenu gozdov za ljudi. Ena izmed zgodb, ki jih lahko preberemo na Zgodo- vinski poti, govori o gozdnih čuvajih. »Mesto je pred 100 leti zaposlovalo ljudi, ki so pazili na ta gozd. To so bili večinoma okoliški kmetje, ki so bili za to tudi plačani,« je povedal Robert Hostnik. »Zanimiva zgodba je tudi, da so celjski mestni svetniki lahko nekoč iz mestnega gozda dobili po eno bukev za kurjavo. Če se niso redno udele- ževali sej mestnega sveta, so lahko ta privilegij izgubili oziroma bili celo kaznovani,« je še povedal. Dve novi tematski poti Na slavnostnem dogod- ku ob mednarodnem dnevu gozdov, ki so ga pod geslom Gozdovanje pomladi pripravili celjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, Mestna občina Celje in javno podjetje Zelenice, so namenu predali tudi dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodovinski gozd – ki skupno predstavljata približno uro hoje. Projekt je fi - nancirala celjska občina, avtor vsebinskih zasnov obeh poti je Robert Hostnik, ki je zasnoval že več poti. Pot velikank se začne v dolini Pečovnika ob odcepu planin- ske poti proti Vipoti in je dol- ga 1200 metrov ter vodi skozi gozd najvišjih dreves. »Pot smo deloma umaknili od teh dreves, saj ne želimo, da jim obiskoval- ci hodijo preveč blizu. Vendar se jih na nekaterih delih lahko tudi dotaknejo. Pot velikank je bila zasnovana, da ljudje spo- znajo ta drevesa, ki jih predsta- vljamo tudi na informativnih tablah,« je povedal Hostnik. Na Pot velikank se nada- ljuje še druga nova tematska pot Zgodovinski gozd. »Tam na več točkah pripovedujemo zanimive zgodbe iz bogate, več kot 500-letne zgodovine mestnega gozda v Celju. Ve- denje o bogati zgodovini teh Prireditev ob mednarodnem dnevu gozdov v Celju so organizatorji poimenovali z novo besedo – Gozdovanje. Besedo so opisali kot »biti prisoten v gozdu in z gozdom, čutiti in zavestno zaznavati gozd, biti odprt za gozdni navdih in se udeleževati dogodkov v gozdu, ki spodbujajo zavedanje in čutenje.« Na »hang drum« je igral Kristjan Smrdej. Pečovniška duglazija, ki jo je leta 2021 izmeril arborist Rado Nadve- šnik, je uradno najvišje izmerjeno drevo in obenem največje živeče bitje v Sloveniji. Obiskovalce sta nagovorila tudi vitez Parsifal in Barbara Celjska. Slavnostni govorci Gregor Danev, Alenka Korenjak, Matija Kovač in Robert Hostnik. gozdov se je po 2. svetovni voj- ni izgubilo in ta pot naj bi tudi pripomogla, da ljudje začnejo ta gozd spet prepoznavati kot nekaj dragocenega za Celje,« je še dejal Hostnik. Pot je dolga 2.900 metrov in se konča pri Celjski koči. Projekt Grajske poti Kljub odprtju dveh novih te- matskih poti v mestnem gozdu to za letos še ni vse. Celjska ob- čina že pripravlja nov projekt Grajske poti, ki bo še dodatno prispeval k privlačnosti Ce- lja kot destinacije naravnega turizma. »Ob znameniti Peli- kanovi poti prihaja še nekaj vzporednih poti na različne tematike, povezane tako z de- diščino, zgodovino, geologijo in odnosom do narave,« je na prireditvi napovedal celjski žu- pan Matija Kovač. Za projekt so od ministrstva za gospodar- stvo, turizem in šport že pri- dobili sofi nancerska sredstva, zato se bodo dela nadaljeval še celo leto. Inovacije v gozdu Letošnji mednarodni dan gozdov je bil v znamenju gesla Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet. Z inova- cijami in novimi tehnologijami lahko še natančneje usmerja- mo razvoj gozdov in spremlja- mo njihovo stanje, je ob slove- še veliko izzivov. »Ključni iz- ziv je, kako v teh spreminja- jočih se časih obvladovati in usmerjati razvoj gozda. Vemo, da imamo v slovenskih gozdo- vih v zadnjih desetih letih kar nekaj razogljičenih površin in da je tukaj treba veliko truda, vlaganja in sodelovanja z la- stnikom, s stroko in politiko,« je še dodal Danev. Foto: Andraž Purg nim znanjem odločamo in da se lahko hitreje odzovemo.« Inovacije v gozdarstvu so potrebne tudi zaradi spre- minjajočih podnebnih spre- memb in vedno pogostejših ujem v slovenskih gozdovih. Ker je dela na terenu veliko, v prihodnosti gozdarji vidijo snosti povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev. »Potrebne so zato, da lahko lažje in hitreje zberemo podatke o stanju gozda, da lahko lažje in bolje s strokov- Ob mednarodnem dnevu gozdov so v Celju na dugla- zijah nastali tudi glineni obrazi. Javnost so umetni- ške stvaritve prijetno pre- senetile, zato so se mnogi spraševali, kdo jih je ustva- ril. Mi smo ugotovili, kdo stoji za izjemnimi stvaritva- mi. Več o tem na strani 26. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 13, 28. marec 2024 KO DREVESA SPREGOVORIJO Zatem ko so pretekli teden v celjskem mestnem gozdu obeležili mednarodni dan gozdov, so se po družbenem omrežju razširile fotografi je izjemnih umetniških glinenih obrazov dreves. Javnost se spra- šuje, kdo stoji za lepimi stvaritvami, ki so presunile mnoge. Začutili so globino tovrstne umetnosti, ki kaže zelo tesno povezavo z naravo in drevesi. Uspeli smo »izslediti« umetnici, ki sta drevesom na svojevr- sten način, kot pravita, »izbožali« življenje. »Drevesa niso le les za potrošnjo. Nosijo svoje zgodbe. Ko jim daš obraze, postanejo bitja …« sta povedali avtorici enega lepših presenečenj za Celjane. SIMONA ŠOLINIČ Kdo sta umetnici, ki sta »izbožali« izjemne glinene obraze? Skrivnost drevesnih obrazov Kako se je vse začelo? V pripravo celjske prireditve ob mednarodnem dnevu gozdov je bila vključena tudi Vesna Vilar, fi lozofi nja in doktori- ca varstva naravne dedišči- ne. Sodelovala je pri zasnovi umetniškega dela programa. »Robert Hostnik iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je predla- gal, da bi tako imenovani lešiji krasili alejo duglazij na staro- davni pečovniški poti, kar je bil popolno okolje za takšno postavitev,« pravi Vilarjeva. In ideja, da k sodelovanju h kre- aciji obrazov dreves povabi še Nejo Meto Rojc iz društva Ter- ra Anima, je obrodila sadove. Kdo je Leši? Lesnik ali Leši je po slo- vanski mitologiji gozdni duh. Trave in ovijalke predstavljajo njegove lase in brado. Varuje gozd in živali. »Pred časom mi je Neja Meta pokazala fo- tografi je z delavnice z otroki, ko so izdelovali lešije v Kra- jinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne, in bila sem očarana. Neja Meta ni le izje- mna umetnica, je eno tistih posebnih bitij, ki ima globok in neposreden stik z naravo in drevesi. Vedela sem, da vdahne v svoje stvaritve ži- vljenje oziroma se življenje porodi skozi njene kreacije,« je slikovita Vilarjeva. In res. Skozi besede Rojče- ve je mogoče čutiti izjemno ljubezen do narave in dre- ves, do obstoja in posebne vezi z Zemljo. Ta vez se je v sodobnem svetu porazgubila in treba se je vrniti k naravi, dodaja Rojčeva. »Gre za neke vrste obredno umetnost. V les vdahneš življenje in les vdahne življenje tebi. Smo v razmerah, ko planet drvi v prepad, zato je nujno radikal- no zavedanje, kaj lahko sto- rimo, da ga bomo ohranili.« »Izdelava lešijev je trajala tri dni pred izvedbo dogod- ka Gozdovanje pomladi in zame je privilegij, da sem lahko pomagala Neji Meti. Ona jih je izdelala pet, sama sem izdelala dva, skupno alejo duglazij tako krasi se- dem obličij lešijev,« dodaja Vilarjeva. Pojasnjuje, da sta se v procesu izdelave naj- prej povezali z drevesi, jih poslušali, opazovali: »Takrat pustiš, da navdih steče skozi tebe. Obraz si sam utre pot v življenje.« Predajanje veličastnosti dreves Umetnine, ki krasijo dre- vesa, so izdelane iz gline. Nevarnosti za drevesa torej ni. »Gre za glino, ki je čista. Čez čas naravno razpade in ne povzroči škode,« razloži Rojčeva. Glede na to, da jav- nost občuduje drevesne ume- tnine, je skoraj neverjetno, da sta obe umetnici obraze na drevesih iz gline izdelovali prvič. »Želela sem le, da bi naredila prav. Ko sem se po- govarjala s prijateljico, ki je kiparka, mi je dejala, naj naj- prej poskušam izdelati obra- ze na drugi podlagi, vendar si nisem upala. Ta način ume- tnosti sem želela doseči na drugi ravni. Prepustila sem se, poslušala naravo, drevo, kot bi bila vodena, in obraze sem tako ›izbožala‹. Gre za zaupanje v stik, da se predaš nečemu, kar je večje od tebe. Nisem jaz naredila obličij, ampak so tudi ona mene,« opiše Rojčeva. Ne uporablja besede izdelala, ampak »iz- božala«, kar kaže na njeno iz- redno vez z drevesi in naravo. V društvu Terra Anima se že vrsto let trudi za ekologijo in duhovno poglobljenost in povezanost z naravo: »Večje zavedanje ljudi o tem, kako pomembna je narava, želim doseči z naravovarstvom, umetnostjo. Želim odpirati srca ljudem,« dodaja Rojčeva. Foto: osebni arhiv VV Neja Meta Rojc med izdelavo lešijev, ki so navdušili obiskovalce. Pri izdelavi si voden, pravi Vesna Vilar: »Ne gre za skulpture, gre za življenje.« »Ko drevo dobi obraz, je drugače,« dodaja Rojčeva. Obrazi bodo na drevesih vztrajali nekaj časa, nato bo glina naravno razpadla. »Takšni pristopi k drevesom, h gozdu in k naravi nasploh vabijo obiskovalce gozda k drugačne- mu doživljanju narave, odprejo globljo komunikacijo z naravo in s samim seboj. Odprejo razpoke novih uvidov in doživetij, s čimer se spreminja naš odnos do okolja. Postati moramo okoljsko obču- tljivi, rahločutni, da bo svet spet svet,« pravita Vesna Vilar in Neja Meta Rojc. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 13, 28. marec 2024 LAŽJE Z GLASBO KOT Z BESEDAMI Starši so ga v glasbeno šolo vpisali že pri štirih letih. Ra- zlog je bil, da se ni dobro počutil pri nobeni športni dejavnosti, čeprav je posku- sil trening plavanja, borilnih veščin, nogometa in še česa. »Nikjer nisem zdržal dlje kot dva tedna in tako se je mama domislila glasbene šole. Res je, da sem se klavirja začel učiti nekoliko hitreje kot drugi otroci, vendar ne mo- rem reči, da sem v prvih letih naredil kakšne velike korake. Veliko sem se skrival pod kla- virjem, s profesorjem sva bra- Celjski pianist Vitomir Janez Zagode niza uspehe na glasbenem področju Za klavirjem čuti neizmerno svobodo »Prekrasen, odličen, skromen, a izrazito nadarjen mlade- nič.« Tako je predsednik žirije Ruben Dalibaltayan opisal Vitomirja Janeza Zagodeta, ki je konec februarja v hrvaški prestolnici postal absolutni zmagovalec 30. mednarodnega pianističnega tekmovanja Mladi virtuozi. 21-letni Celjan, študent Akademije za glasbo v Zagrebu, je edini med so- delujočimi iz 16 držav na omenjenem tekmovanju prejel zlato diplomo in priznanje za najboljšo izvedbo klasične sonate. Svoji zbirki več kot 30 zlatih nagrad je tako dodal še eno lovoriko. TINA STRMČNIK »V svetu študentov klavirja sta med najbolj cenjenimi Chopinovo in Beethovnovo tekmovanje. O tem, ali se bom kdaj udeležil katerega od omenjenih tekmovanj, še ne morem govoriti. Mislim, da moram za večja tekmovanja v pianističnem smislu še dozoreti.« »Na svoje glasbene začetke imam lep spomin. S profesorjem Primožem Mavričem sva se vsake skladbe lotila počasi in natančno. Nikoli nisem čutil prisile, vse je bilo zelo sproščeno.« Ime Janez je dobil po svojem očetu. Predstavlja se kar z imenom Vito, mnogi ga kličejo Vitko. »Tako so me klicali v osnovni šoli in zanimivo mi je, da me tako kličejo tudi sošolci na fakulteti, čeprav se nisem nikoli tako predstavil. Ne vem, kako je ta vzdevek prepotoval pot iz Slovenije v Hrvaško,« se je nasmejal. la pravljice, najprej res ni šlo za resno delo.« Od prvih udarcev po klavir- skih tipkah do sprejemnega izpita na Akademiji za glasbo v Zagrebu ga je poučeval pro- fesor Primož Mavrič. Pod nje- govim mentorstvom je mlad pianist na dosedanjih tekmo- vanjih zbral več kot 30 zlatih nagrad. Zadnja lovorika na hrvaškem tekmovanju Mladi virtuozi mu je prinesla novo motivacijo, zdi se mu dobra popotnica za prihodnost. Je tudi prva po triletnem tekmo- valnem premoru. Slednjega si je vzel, da se je po selitvi iz Celja v Zagreb privadil no- vemu okolju in sodelovanju z novim profesorjem Dani- jelom Detonijem. »Prvič v življenju sem zamenjal pro- fesorja in tega sem se moral navaditi. Na akademiji se zdaj učim bolj resen program. Za to, da osvojiš več glasbenih del na takšni ravni, je potre- ben čas,« je pojasnil. Dovolil si je svoj izraz Na 30. mednarodno piani- stično tekmovanje Mladi vir- tuozi se je bolj poglobljeno pripravljal dva meseca. Ob- novil je tudi znanje nekate- rih skladb. Mlad glasbenik, ki v povprečju dnevno vadi od štiri do pet ur, ob koncih tedna pa tudi več, je moral na tekmovanju med drugim izvesti etudo, ki jo je posebej za to priložnost napisal hrva- ški skladatelj in kontrabasist Dubravko Palanović. Zagode je dejal, da etuda tehnično ni bila preveč zahtevna. Ker je bila krstna izvedba pred- videna na tekmovanju, je bila izvajalcem prepuščena svoboda, kako bodo sklad- bo interpretirali. Po besedah sogovornika so v notah zapi- sani številni napotki, zapis v notnem črtovju pa je seveda treba prebrati zelo natančno. »Ker je to zelo sodobna glas- ba, sem si dovolil nekatera odstopanja od pravil. Vključil sem nekaj dodatkov po svo- jem okusu.« Z glasbo gre lažje kot z besedami Kakšno glasbo igra najra- je? Čeprav se mu zdi, da je med glasbeniki Bach precej nepriljubljen, saj si je njego- va dela težko zapomniti, ima Vitomir Janez Zagode najra- je prav skladbe omenjenega skladatelja. Njihovega igranja se še posebej rad loti, ko se utrujen po napornem dnevu vrne domov. Nasploh se ob igranju klavirja že od nekdaj zelo sprosti, takrat se počuti najbolj svobodnega. »Če mo- ram pred ljudmi kaj poveda- ti, mi je to neprimerno bolj težko, kot če sedem za klavir in odigram kakšno glasbeno delo. Najlažje se izrazim z glasbo.« Vaditi klavir iz dneva v dan se mu zdi enkrat bolj, drugič manj prijetno. To je odvisno od tega, za kakšno priložnost pripravlja program. Priprave za tekmovanja so mu v iz- ziv. Nekoliko težje za bele in črne tipke sede, ko se mora Všeč mu je tudi ustvarjanje v ko- mornih sestavih. Že nekaj časa sodeluje v triu, ki ga ob klavirju sestavljata še violina in flavta. Nad študijem klavirja v hrvaški prestolnici je navdušen, prosti čas pa izko- risti za druženje s prijatelji in za odklope v naravi. pripraviti na izpite. »Veliko je odvisno tudi od prostora, kjer se učim. Zelo rad vadim doma, kjer imam na voljo prostor z veliko svetlobe in s koncertnim klavirjem. Tam se res dobro počutim. Tudi na zagrebški akademiji je glede prostorov za vajo dobro po- skrbljeno.« Nad študijem v hrvaški pre- stolnici je navdušen. Študenti imajo za svoj razvoj na voljo zanimive priložnosti, na glas- beni akademiji so na voljo številne avdicije za solistične nastope z orkestrom, na raz- ličnih prizoriščih je na voljo bogata koncertna ponudba. Uspešen mlad pianist je ne- davno opravil avdicijo in bo čez manj kot mesec, 20. apri- la, v veliki dvorani Vatroslava Lisinskega igral Gershwinov koncert v F-duru. Poleti bi se rad udeležil kakšne poletne šole in se morda prihodnje leto spet udeležil kakšnega tekmovanja. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 13, 28. marec 2024 KO DREVESA SPREGOVORIJO Zatem ko so pretekli teden v celjskem mestnem gozdu obeležili mednarodni dan gozdov, so se po družbenem omrežju razširile fotografi je izjemnih umetniških glinenih obrazov dreves. Javnost se spra- šuje, kdo stoji za lepimi stvaritvami, ki so presunile mnoge. Začutili so globino tovrstne umetnosti, ki kaže zelo tesno povezavo z naravo in drevesi. Uspeli smo »izslediti« umetnici, ki sta drevesom na svojevr- sten način, kot pravita, »izbožali« življenje. »Drevesa niso le les za potrošnjo. Nosijo svoje zgodbe. Ko jim daš obraze, postanejo bitja …« sta povedali avtorici enega lepših presenečenj za Celjane. SIMONA ŠOLINIČ Kdo sta umetnici, ki sta »izbožali« izjemne glinene obraze? Skrivnost drevesnih obrazov Kako se je vse začelo? V pripravo celjske prireditve ob mednarodnem dnevu gozdov je bila vključena tudi Vesna Vilar, fi lozofi nja in doktori- ca varstva naravne dedišči- ne. Sodelovala je pri zasnovi umetniškega dela programa. »Robert Hostnik iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je predla- gal, da bi tako imenovani lešiji krasili alejo duglazij na staro- davni pečovniški poti, kar je bil popolno okolje za takšno postavitev,« pravi Vilarjeva. In ideja, da k sodelovanju h kre- aciji obrazov dreves povabi še Nejo Meto Rojc iz društva Ter- ra Anima, je obrodila sadove. Kdo je Leši? Lesnik ali Leši je po slo- vanski mitologiji gozdni duh. Trave in ovijalke predstavljajo njegove lase in brado. Varuje gozd in živali. »Pred časom mi je Neja Meta pokazala fo- tografi je z delavnice z otroki, ko so izdelovali lešije v Kra- jinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne, in bila sem očarana. Neja Meta ni le izje- mna umetnica, je eno tistih posebnih bitij, ki ima globok in neposreden stik z naravo in drevesi. Vedela sem, da vdahne v svoje stvaritve ži- vljenje oziroma se življenje porodi skozi njene kreacije,« je slikovita Vilarjeva. In res. Skozi besede Rojče- ve je mogoče čutiti izjemno ljubezen do narave in dre- ves, do obstoja in posebne vezi z Zemljo. Ta vez se je v sodobnem svetu porazgubila in treba se je vrniti k naravi, dodaja Rojčeva. »Gre za neke vrste obredno umetnost. V les vdahneš življenje in les vdahne življenje tebi. Smo v razmerah, ko planet drvi v prepad, zato je nujno radikal- no zavedanje, kaj lahko sto- rimo, da ga bomo ohranili.« »Izdelava lešijev je trajala tri dni pred izvedbo dogod- ka Gozdovanje pomladi in zame je privilegij, da sem lahko pomagala Neji Meti. Ona jih je izdelala pet, sama sem izdelala dva, skupno alejo duglazij tako krasi se- dem obličij lešijev,« dodaja Vilarjeva. Pojasnjuje, da sta se v procesu izdelave naj- prej povezali z drevesi, jih poslušali, opazovali: »Takrat pustiš, da navdih steče skozi tebe. Obraz si sam utre pot v življenje.« Predajanje veličastnosti dreves Umetnine, ki krasijo dre- vesa, so izdelane iz gline. Nevarnosti za drevesa torej ni. »Gre za glino, ki je čista. Čez čas naravno razpade in ne povzroči škode,« razloži Rojčeva. Glede na to, da jav- nost občuduje drevesne ume- tnine, je skoraj neverjetno, da sta obe umetnici obraze na drevesih iz gline izdelovali prvič. »Želela sem le, da bi naredila prav. Ko sem se po- govarjala s prijateljico, ki je kiparka, mi je dejala, naj naj- prej poskušam izdelati obra- ze na drugi podlagi, vendar si nisem upala. Ta način ume- tnosti sem želela doseči na drugi ravni. Prepustila sem se, poslušala naravo, drevo, kot bi bila vodena, in obraze sem tako ›izbožala‹. Gre za zaupanje v stik, da se predaš nečemu, kar je večje od tebe. Nisem jaz naredila obličij, ampak so tudi ona mene,« opiše Rojčeva. Ne uporablja besede izdelala, ampak »iz- božala«, kar kaže na njeno iz- redno vez z drevesi in naravo. V društvu Terra Anima se že vrsto let trudi za ekologijo in duhovno poglobljenost in povezanost z naravo: »Večje zavedanje ljudi o tem, kako pomembna je narava, želim doseči z naravovarstvom, umetnostjo. Želim odpirati srca ljudem,« dodaja Rojčeva. Foto: osebni arhiv VV Neja Meta Rojc med izdelavo lešijev, ki so navdušili obiskovalce. Pri izdelavi si voden, pravi Vesna Vilar: »Ne gre za skulpture, gre za življenje.« »Ko drevo dobi obraz, je drugače,« dodaja Rojčeva. Obrazi bodo na drevesih vztrajali nekaj časa, nato bo glina naravno razpadla. »Takšni pristopi k drevesom, h gozdu in k naravi nasploh vabijo obiskovalce gozda k drugačne- mu doživljanju narave, odprejo globljo komunikacijo z naravo in s samim seboj. Odprejo razpoke novih uvidov in doživetij, s čimer se spreminja naš odnos do okolja. Postati moramo okoljsko obču- tljivi, rahločutni, da bo svet spet svet,« pravita Vesna Vilar in Neja Meta Rojc. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 13, 28. marec 2024 LAŽJE Z GLASBO KOT Z BESEDAMI Starši so ga v glasbeno šolo vpisali že pri štirih letih. Ra- zlog je bil, da se ni dobro počutil pri nobeni športni dejavnosti, čeprav je posku- sil trening plavanja, borilnih veščin, nogometa in še česa. »Nikjer nisem zdržal dlje kot dva tedna in tako se je mama domislila glasbene šole. Res je, da sem se klavirja začel učiti nekoliko hitreje kot drugi otroci, vendar ne mo- rem reči, da sem v prvih letih naredil kakšne velike korake. Veliko sem se skrival pod kla- virjem, s profesorjem sva bra- Celjski pianist Vitomir Janez Zagode niza uspehe na glasbenem področju Za klavirjem čuti neizmerno svobodo »Prekrasen, odličen, skromen, a izrazito nadarjen mlade- nič.« Tako je predsednik žirije Ruben Dalibaltayan opisal Vitomirja Janeza Zagodeta, ki je konec februarja v hrvaški prestolnici postal absolutni zmagovalec 30. mednarodnega pianističnega tekmovanja Mladi virtuozi. 21-letni Celjan, študent Akademije za glasbo v Zagrebu, je edini med so- delujočimi iz 16 držav na omenjenem tekmovanju prejel zlato diplomo in priznanje za najboljšo izvedbo klasične sonate. Svoji zbirki več kot 30 zlatih nagrad je tako dodal še eno lovoriko. TINA STRMČNIK »V svetu študentov klavirja sta med najbolj cenjenimi Chopinovo in Beethovnovo tekmovanje. O tem, ali se bom kdaj udeležil katerega od omenjenih tekmovanj, še ne morem govoriti. Mislim, da moram za večja tekmovanja v pianističnem smislu še dozoreti.« »Na svoje glasbene začetke imam lep spomin. S profesorjem Primožem Mavričem sva se vsake skladbe lotila počasi in natančno. Nikoli nisem čutil prisile, vse je bilo zelo sproščeno.« Ime Janez je dobil po svojem očetu. Predstavlja se kar z imenom Vito, mnogi ga kličejo Vitko. »Tako so me klicali v osnovni šoli in zanimivo mi je, da me tako kličejo tudi sošolci na fakulteti, čeprav se nisem nikoli tako predstavil. Ne vem, kako je ta vzdevek prepotoval pot iz Slovenije v Hrvaško,« se je nasmejal. la pravljice, najprej res ni šlo za resno delo.« Od prvih udarcev po klavir- skih tipkah do sprejemnega izpita na Akademiji za glasbo v Zagrebu ga je poučeval pro- fesor Primož Mavrič. Pod nje- govim mentorstvom je mlad pianist na dosedanjih tekmo- vanjih zbral več kot 30 zlatih nagrad. Zadnja lovorika na hrvaškem tekmovanju Mladi virtuozi mu je prinesla novo motivacijo, zdi se mu dobra popotnica za prihodnost. Je tudi prva po triletnem tekmo- valnem premoru. Slednjega si je vzel, da se je po selitvi iz Celja v Zagreb privadil no- vemu okolju in sodelovanju z novim profesorjem Dani- jelom Detonijem. »Prvič v življenju sem zamenjal pro- fesorja in tega sem se moral navaditi. Na akademiji se zdaj učim bolj resen program. Za to, da osvojiš več glasbenih del na takšni ravni, je potre- ben čas,« je pojasnil. Dovolil si je svoj izraz Na 30. mednarodno piani- stično tekmovanje Mladi vir- tuozi se je bolj poglobljeno pripravljal dva meseca. Ob- novil je tudi znanje nekate- rih skladb. Mlad glasbenik, ki v povprečju dnevno vadi od štiri do pet ur, ob koncih tedna pa tudi več, je moral na tekmovanju med drugim izvesti etudo, ki jo je posebej za to priložnost napisal hrva- ški skladatelj in kontrabasist Dubravko Palanović. Zagode je dejal, da etuda tehnično ni bila preveč zahtevna. Ker je bila krstna izvedba pred- videna na tekmovanju, je bila izvajalcem prepuščena svoboda, kako bodo sklad- bo interpretirali. Po besedah sogovornika so v notah zapi- sani številni napotki, zapis v notnem črtovju pa je seveda treba prebrati zelo natančno. »Ker je to zelo sodobna glas- ba, sem si dovolil nekatera odstopanja od pravil. Vključil sem nekaj dodatkov po svo- jem okusu.« Z glasbo gre lažje kot z besedami Kakšno glasbo igra najra- je? Čeprav se mu zdi, da je med glasbeniki Bach precej nepriljubljen, saj si je njego- va dela težko zapomniti, ima Vitomir Janez Zagode najra- je prav skladbe omenjenega skladatelja. Njihovega igranja se še posebej rad loti, ko se utrujen po napornem dnevu vrne domov. Nasploh se ob igranju klavirja že od nekdaj zelo sprosti, takrat se počuti najbolj svobodnega. »Če mo- ram pred ljudmi kaj poveda- ti, mi je to neprimerno bolj težko, kot če sedem za klavir in odigram kakšno glasbeno delo. Najlažje se izrazim z glasbo.« Vaditi klavir iz dneva v dan se mu zdi enkrat bolj, drugič manj prijetno. To je odvisno od tega, za kakšno priložnost pripravlja program. Priprave za tekmovanja so mu v iz- ziv. Nekoliko težje za bele in črne tipke sede, ko se mora Všeč mu je tudi ustvarjanje v ko- mornih sestavih. Že nekaj časa sodeluje v triu, ki ga ob klavirju sestavljata še violina in flavta. Nad študijem klavirja v hrvaški prestolnici je navdušen, prosti čas pa izko- risti za druženje s prijatelji in za odklope v naravi. pripraviti na izpite. »Veliko je odvisno tudi od prostora, kjer se učim. Zelo rad vadim doma, kjer imam na voljo prostor z veliko svetlobe in s koncertnim klavirjem. Tam se res dobro počutim. Tudi na zagrebški akademiji je glede prostorov za vajo dobro po- skrbljeno.« Nad študijem v hrvaški pre- stolnici je navdušen. Študenti imajo za svoj razvoj na voljo zanimive priložnosti, na glas- beni akademiji so na voljo številne avdicije za solistične nastope z orkestrom, na raz- ličnih prizoriščih je na voljo bogata koncertna ponudba. Uspešen mlad pianist je ne- davno opravil avdicijo in bo čez manj kot mesec, 20. apri- la, v veliki dvorani Vatroslava Lisinskega igral Gershwinov koncert v F-duru. Poleti bi se rad udeležil kakšne poletne šole in se morda prihodnje leto spet udeležil kakšnega tekmovanja. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 13, 28. marec 2024 OSMA RASTOČA KNJIGA V Tehnoparku Celje je bil že tretji pogovor ob iz- daji 8. Rastoče knjige Osnovne šole Lava z naslovom Ujeti v mreže omrežij. Gostje so z udeleženci delili razmišljanja o zdravi rabi tehnologij, pozitivni ko- munikaciji in preprečevanju sovražnega govora. Z željo po združevanju pogledov različnih generacij na družbene medije sta v pogovoru poleg strokovnjakov iz različnih področij sodelovali tudi osnovnošolki. SINTIJA JURIČ Pogovor o moči komunikacije in vlogi tehnologij Povezani ali odtujeni? Z recitiranjem Pavčkove pesmi Rastoča knjiga so učenci Osnovne šole Lava odprli pomemben dogodek, ki je skozi različne poglede gostov naslavljal temo pasti in priložnosti rabe družbenih omrežij. Svoja razmišljanja so delili direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar, mene- džerka Citycentra Celje Darja Lesjak, odgovorna urednica prvega spletnega časopisa za mlade Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc in odgovor- na urednica Novega tednika Manca Mirnik. V pogovoru, ki ga je usmerjala ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko, sta sodelovali tudi tamkajšnji sedmošolki Kata- rina Štos in Mija Sagode. Pasti in priložnosti V luči 8. Rastoče knjige Uje- ti v mreže omrežij, ki je izšla lani novembra, so gostje v pr- vem delu pogovora govorili o svojih pogledih na današnje doživljanje komunikacije in s čim se ta razlikuje od tiste iz- pred nekaj let. V drugem delu so razpravljali o priložnostih v družbenih medijih, v tretjem delu pa so se dotaknili temati- ke vedno bolj prisotnega sple- tnega sovražnega govora. Pogovor je odprl več po- gledov na medijsko opisme- njevanje in opolnomočenje mladih, da bi lažje prepozna- li pomembne in verodostojne vsebine. Gostje so izpostavili tudi pomen staršev, ki s svo- jim vedenjem in rabo medi- jev vplivajo na vedenje svojih otrok in celotno razpravo pod- krepili tudi s številnimi prime- ri iz prakse ter jo zaključili s pozitivno popotnico. Družbena omrežja skozi oči mladostnikov Svoj del sta k razpravi do- dali tudi sedmošolki, ki sta med drugim izpostavili, da se mladi močno povezujejo na družbenih omrežjih Tik- Tok, Snapchat in Instagram, kar vpliva tudi na njihovo vedenje in prijateljstvo. »Jaz bi spremenila, da bi se malo več družili in da ne bi bili toliko na telefonih,« je pove- dala Mija. Katarina je doda- la: »Najstniki na družbenih omrežjih ohranjamo stike s prijatelji in dobimo nove pri- jatelje. Tudi ko smo zunaj, so nekateri moji prijatelji bolj na telefonu in se toliko ne pogo- varjajo. Pravzaprav si več pi- šemo, kot hodimo ven. Ko se srečamo, imamo težavo, kaj si bomo rekli.« Sicer pa družbenih omre- žij najstnici ne vidita zgolj v slabi luči. »Na TikToku lahko vidim tudi vsebine glede po- klicev, zato zdaj lažje izbiram med poklici,« je še povedala Mija. Obe sta se strinjali, da bi si na družbenih omrežjih želeli več empatije in pozitiv- ne komunikacije. Naslavljanje pomembne tematike 8. Rastoča knjiga Osnovne šole Lava v poplavi površin- skih informacij ponuja razno- vrstne poglede otrok, mla- dostnikov, učiteljev, javnih oseb, novinarjev in drugih, ki razmišljajo o družbenih omrežjih, komuniciranju ter prednostih in slabostih teh- nologij. »Že v podnaslovu knjige Povezani ali odtujeni smo želeli povedati, kako se največkrat počutimo. Na eni strani smo izjemno poveza- ni v komunikaciji, na drugi strani je danes veliko osa- mljenih ljudi in se pravzaprav ne čutimo več toliko poveza- ni,« je povedala ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko. »Najbrž med nami ni niko- gar, ki ne bi kdaj pomislil, da smo preveč ujeti v pasti ele- ktronskih naprav, aplikacij, igric in družbenih omrežij, zato me zelo veseli, da se Rastoča knjiga teh tem lote- va zelo vključujoče in k sou- stvarjanju povabi tako mlade kot izkušene,« je ob dogodku povedal podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar. Dogodka se je udeležila tudi tajnica gibanja Rastoča knjiga Marjeta Tratnik Volasko, za bogat kulturni program pa so z poskrbeli tudi številni učen- ci Osnovne šole Lava. Foto: Andraž Purg Z glasbenim nastopom sta popoldansko druženje popestrila tudi Brin in Simon. Marijana Kolenko se je pogovarjala s sedmošolkama Mijo Sagode in Katarino Štos ter gosti Darjo Lesjak, Sonjo Merljak Zdovc, Mojmirjem Klovarjem in Manco Mirnik. Si lahko predstavljamo dan brez mobilnega telefona? Med obiskovalci je bil tudi podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar (spredaj desno). Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 13, 28. marec 2024 TOKRAT V NORVEŠKO Zasedba Black&White je letos ista, kot je bila lani, a to- krat še zadnjič. Maša Žlavs se bo letos poslovila od osnovno- šolskih klopi, zato bodo v na- slednjem šolskem letu ostali osmošolki Brina Hus in Neja Vogelsang ter sedmošolca Ju- lija Farčnik in Tjan Prtenjak. Ekipa je osredotočena na na- daljnja tekmovanja, zato člani še niso veliko časa namenili razmišljanju o menjavi, a Tjan si kot trenutno edini fant želi, da bi bilo razmerje spolov v ekipi bolj uravnoteženo. Tudi letos sta njihova mentorja Žan Močivnik in Ingrid Zupanc Brečko. Na tokratnem državnem pr- venstvu so celjski učenci sicer imeli malo več težav, za neka- tere so bili, kot so priznali, krivi tudi sami. »Za nekatere misije nam je zmanjkalo tudi časa,« je bil odkrit Tjan. Tekmovanje z roboti Pravila tekmovanja in orga- nizator ostajajo isti kot lani, zamenjala se je le tema. Lani je bila energija, letos so morali tekmovalci ustvariti mojstrovi- Regijski podprvaki s kuharsko knjigo na evropsko tekmovanje Učenci I. osnovne šole Celje in člani Black&White Maša, Brina, Neja, Julija in Tjan so tudi letos zmagali na držav- nem prvenstvu First Lego League (FLL), tekmovanju, v katerem se mladi z vsega sveta merijo v programiranju robotov. A za razliko od lani jim letos v Puconcih ni uspelo zmagati tudi v regionalnem tekmovanju Adria. V njem so tokrat zasedli »le« drugo mesto. Ti uspehi pomenijo, da bodo tudi letos tekmovali v tujini. Lani so odpotovali v Maroko, letos jih bo pot namesto proti jugu vodila na sever, v Norveško. JANŽE FRIC »Letos so bile na tekmovanju zelo dobre ekipe. Tako v inovativnem projektu kot robotski igri.« »Lanske izkušnje so pokazale, da so kumarice nujne, s seboj jih moramo vzeti kakšen kozarec več.« Novo šolsko leto, nova zmaga Mladi celjski robotiki so letos ponovno državni prvaki v tekmovanju FLL. no. »Povezati smo morali zna- nost, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko,« je povedala najstarejša članica ekipe. FLL-tekmovanja so name- njena spodbujanju sodelova- nja med ekipami in širjenju znanja. Pri nas je njihovo or- ganizacijo prevzel zavod Su- per Glavce. FLL sicer ni samo tekmovanje robotov, pri njem so zelo pomembne tudi temelj- ne vrednote tekmovanja, ki se predvsem vežejo na sodelova- nje znotraj ekipe in med ekipa- mi. T ekmovalci se zavedajo, da lahko skupina doseže več kot posameznik. Imajo skupne cilje, med se- boj učinkovito komunicirajo, znajo reševati probleme in se odlično časovno organizirati. Člani izkazujejo medsebojno spoštovanje in spoštovanje do drugih ekip. Poleg tega morajo tekmovalci pripraviti inovati- ven projekt. Skuham.si Kot vsako leto je bilo tudi letos treba izdelati inovativen projekt. Člani Black&White so se odločili, da bodo napisali knjigo. Nastala je multimedij- ska kuharica, ki poleg tiskane knjige zajema tudi spletno stran z videi priprave receptov, ki so jih učenci posneli sami. Videi tudi »počakajo« kuharja, saj se po vsakem koraku usta- vijo, da si kuhar lahko vzame čas. Kuharica je namenjena navduševanju otrok do kuha- nja in jim je tudi posebej prila- gojena. »Že kazalo je prilagoje- no otrokom, saj je razdeljeno glede na to, kako lačni smo. Vsi recepti v knjigi so zdravi, hrana je hitro pripravljena in ne zah- teva veliko sestavin,« so o knji- gi povedali člani Black&White. »Marsikdo se sicer zna pošaliti, da je kuharska knjiga primerna tudi za študente,« je v smehu povedala mentorica. Odločitev, da bodo napisali kuharsko knjigo, je izvirala iz tega, da vsi člani radi kuha- jo in želijo svoje navdušenje prenesti tudi na druge. Pred zimskimi počitnicami so v Tehnoparku knjigo predstavili in z mlajšimi kolegi tudi kuha- li. »Tistim, ki so v Tehnoparku kuhali z nami, smo dali nekaj receptov za domačno nalogo med počitnicami. Veliko ude- ležencev je po receptih tudi pri- pravilo jedi,« so dodali mladi robotiki. Knjiga je imela več različic, saj so ustvarjalci med ustvar- janjem knjigo izboljševali, dokler niso bili zadovoljni z izdelkom. Podobno je bilo tudi pri modelčkih za piškote, ki so jih natisnili s pomočjo 3D-ti- skalnika. Kot je že v navadi, je veliko vlogo v knjigi igrala tudi njihova maskota pingvin Pin- go, ki bralcem daje nasvete za lažjo pripravo hrane in jih po- uči o zanimivostih. Nasvete so zbrali iz svojih izkušenj, Pingo je svojo podobo posodil tudi za modelčke za piškote. »Pri prvi različici modelčka smo ugoto- vili, da jo je zelo težko očistiti, zato smo to upoštevali pri na- slednjih,« je povedal edini fant v ekipi. Norveška in kisle kumarice Maja Black&White čaka evropsko tekmovanje v mestu Bodø na severu Norveške, kjer jih bo pričakal tudi polarni dan. »Sem preverila, sončni zahod bo ob deset minut do enajste, vzhod bo ob dveh zjutraj,« je povedala Maša. Mentor je pri tem pokazal skozi okno in do- dal: »Vmes bo nekako tako, kot je zdaj.« Black&White z men- torjema na Norveškem torej ne bo dočakal noči. V arktičnem krogu se bodo med 13. in 16. majem udeležili tekmovanja Open European Champion- ship. Poleg celjske ekipe se ga bo udeležilo še 49 drugih. V Norveško bodo sicer odpotova- li nekoliko prej, da bodo lahko uživali še v drugih stvareh, ki jih Bodø ponuja. Med drugim v tem norveškem mestu pri- pravljajo tudi veliko dogodkov ob tednu otroka, ki bo ravno v času, ko bodo tam celjski učenci. Tudi letos so na vrhu na- kupovalnega seznama kisle kumarice. A podobno kot pri ustvarjanju knjige so tudi pri pisanju seznama uporabili pri- dobljeno znanje. »Lani v Maro- ku nam je zelo hitro zmanjka- lo kumaric, zato jih moramo letos v Norveško vzeti več,« je povedala Maša. Kumarice imajo seveda tudi na severu Evrope, a se v Black&White bojijo, da ne bodo takšne, kot so jih vajeni v Sloveniji. »Lan- ske izkušnje so pokazale, da so kumarice nujne, s seboj jih moramo vzeti kakšen koza- rec več. Prav tako sta obvezna oprema pašteta in suha sala- ma,« je povzel Žan Močivnik. »Lani nam ju je že drugi dan zmanjkalo in sem bila zelo presenečena, saj smo ju s se- boj imeli veliko,« se odprave v Maroko spominja Maša. Poleg naštetega ne sme manjkati niti čokoladni namaz. Foto: Andraž Purg Black&White letos še zadnjič v trenutni postavi. Brina, Neja, Julija in Tjan bodo naslednje leto morali najti zamenjavo za Mašo. Letos so članom Black&White misi- je na tekmovanju delale preglavice. Robotiki zelo radi kuhajo, zato so za letošnje tekmovanje napisali kuharsko knjigo, polno nasvetov za lažje kuhanje. Mladi robotiki so napisali multimedijsko kuharsko knjigo, s katero želijo svoje navdušenje nad kuhanjem prenesti tudi na druge otroke. Spletna različica je prosto dostopna vsem na Skuham.si, kar je tudi naslov knjige. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 13, 28. marec 2024 V ŽIVALSKEM KRALJESTVU Stoječe ovacije so po zadnjem odigranem tonu od- mevale v Ipavčevem kulturnem centru, kjer so člani tolkalne in orffove skupine ter pevskega zbora Glas- bene šole skladateljev Ipavcev Šentjur uprizorili glas- beno predstavo Levji kralj. Večna klasika o boju med dobrim in zlim v živalskem kraljestvu je vse sodelujo- če pri muzikalu zaposlovala več kot leto. Od začetka januarja so nanizali kar 12 ponovitev. Za 13. izvedbo je v dvorani skoraj zmanjkalo sedežev. TINA STRMČNIK Učenci, mentorji in starši združili moči za muzikal Levji kralj Pričarali krog življenja afriške savane »Pripravili smo 13 ponovitev predstav, to je več ponovitev, kot jih letno pripravi kakšno gledališče ali opera. Zdaj imajo učenci še druge obveznosti, približuje se konec šolskega leta. Morda bomo s to predstavo še kje nastopili. Zdaj ko smo bogatejši za to izkušnjo, se bomo verjetno lažje lotili novega projekta,« je dejala Pečarjeva. V osrčju afriške savane se rodi levji mladič, prihodnji kralj Simba. Ob svojem očetu Musafi spoznava, da je vlada- nje veliko več kot to, da kralj počne, kar hoče. »Vse, kar vi- diš, mora živeti v ravnovesju, od mravljice do antilope,« mu na srce položi oče. Mladega Simbo, ki komaj čaka, da bo kralj, in v otro- ški preprostosti ne prepozna slabih namenov svojega stri- ca, je upodobil Jakob Virtič. »Vloga mi je bila zelo všeč, saj je podobna mojemu zna- čaju. Včasih sem malo naga- jiv, večinoma pa sem dobre volje, rad se veselim.« Uče- nec petega razreda klavirja in šestega razreda Osnovne šole Hruševec je svojo pozor- nost najprej posvetil učenju besedil, sčasoma se je izuril v tem, kako se znajti, če mu med predstavo iz spomina uide kakšna besedica. Uži- val je v poustvarjanju priredb skladb, ki sta jih za izvirno zgodbo med drugim napisa- la pevec, skladatelj in pianist Elton John in skladatelj fi lm- ske glasbe Hans Zimmer. V njih so tudi pristni vložki v afriških jezikih (zulu, seso- to, svahili), ki jih je prispeval južnoafriški skladatelj Lebo- hang Morake. Veseli Zazu in temačni Scar Ob odraščanju je Simbi družbo delal kraljevi sveto- valec, ptič Zazu. V tega pisa- nega pernatega lepotca se je prelevila Kaja Senčar Rezec, ki obiskuje tretji razred kla- virja in peti razred v Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur. Dejala je, da ji je bilo sode- lovanje pri ustvarjanju muzi- kala v sprostitev. Zgodbo je poznala že prej, saj si je ogle- dala risanko, fi lm, sestavila je nekaj sestavljank s podobami likov. »Najprej sem mislila, da vloga Zazuja ni nič posebne- ga, nato mi je zelo prirasla k srcu. Vadila sem doma, priprave v glasbeni šoli so trajale leto in pol, vse skupaj je terjalo kar veliko dela. Ko sem stopila na večji oder, sem najprej imela tremo. Nato me je prevzel občutek, kot da je cel svet moj, da ni meja in da zmorem marsikaj.« Vsi prebivalci afriške sa- vane prihoda novega prin- ca niso sprejeli z navduše- njem. V boj za prestol se je ob podpori zlobnih hijen vpletel Musafov brat Scar, čigar vlogo je sprejel Fran Obreza, ki se že štiri leta uči igranja na diatonično harmoniko, sicer pa obisku- je peti razred Podružnične osnovne šole Blagovna. »Na začetku se mi je vse skupaj zdelo zelo težko, spraševal sem se, kako bomo vse to iz- peljali, a ko zdaj pogledam nazaj, je bilo sodelovanje pri ustvarjanju muzikala čudo- vita izkušnja.« Ustvarjanje priredb izjemen zalogaj Kot mentorici glasbene predstave sta svoje moči združili učiteljica tolkal Eva Zavšek in učiteljica glasbene pedagogike Tina Pečar. Ide- ja za Levjega kralja se jima je porodila, ko sta razmišljali, kako bi lahko združili moči glasbenih sestavov, ki jih vodita. »Zamisel je prišla čisto naravno,« je povedala Pečarjeva. Dodala je, da sta z Evo Zavšek od nekdaj nav- dušeni nad zgodbo, ki je bila leta 1994 prirejena v fi lmsko različico, od leta 1997 jo kot muzikal uprizarjajo na broadwayskem gledališkem odru, kjer velja za eno naj- večjih uspešnic vseh časov. Obe mentorici sta se kar leto dni posvečali pisanju priredb za tolkalno in orf- fovo skupino ter za pevski zbor. Pri tem sta se opirali na note za klavir in na zapise za simfonični orkester. Skušali sta se čim bolj približati iz- virniku, hkrati sta želeli note pripraviti tako, da so bile pri- merne za sodelujoče otroke, ki so večinoma stari od 10 do 13 let. Sodelovanje vseh 49 učen- cev je predstavljalo organi- zacijsko izjemno zahteven zalogaj, vsa zgodba je na- mreč odigrana in odpeta v živo s solisti in z zborom ob spremljavi tolkalistov. Po besedah Tine Pečar, ki se je lotila tudi prevodov nekate- rih besedil v slovenski jezik, je tovrstno ustvarjanje nekaj povsem drugega kot klasičen glasbeni nastop. Nastopajo- či so dobili vpogled v to, kaj vse je treba uskladiti za to, da gledalci na koncu lahko spremljajo dovršen preplet plesa, dramske igre, glasbe in petja. Ob tem se je bilo tre- ba spopasti tudi s tehničnimi rešitvami, vse od ozvočenja do luči. Družinski člani uči- teljice Eve Zavšek so poma- gali pri ustvarjanju scene, starši in sorodniki nasto- pajočih so se lotili priprave kostumov, številne učiteljice glasbene šole so se prelevi- le v maskerke. »Ko si učitelj zamisli nek projekt, se mora temu res v celoti posvetiti, da nastane končni izdelek, kot si ga je zamislil. Še posebej sva z Evo Zavšek ponosni na vse sodelujoče učence. Opravili so izvrstno delo,« je zaključila Pečarjeva. Foto: Nik Jarh Tina Pečar: »Glasbena šola ima svoje stalne nastope in koncerte čez celo leto. Ravnateljica Simona Zdolšek ima vedno posluh tudi za ideje, ki jih predlagamo učitelji. Hvaležna sem ji, da je bila naklonjena tudi temu projektu, ki je bil zahteven iz časovnega,  nančnega in tehničnega vidika.« Tudi gledališki list je delo ene od mladih ustvarjalk. Starši so ob ogledu predstave jokali, ne- kateri mlajši gledalci pa so sodelavcem glasbene šole posta- vili precej vprašanj o tem, ali se lahko tudi oni pridružijo pevskemu zboru ali učenju tolkal. Kaja Senčar Rezec kot Zazu in Jakob Virtič kot Simba. Nastopajoči so celotno zgodbo o tem, kako mora levji mladič hitro odrasti in si priboriti to, kar mu pripada, zaigrali in odpeli v živo. V zakulisju, kjer so se nastopajoči s pomočjo kostumov in maske spremenili v prebivalce afriške savane. Mentorica Tina Pečar ima zelo rada muzikale. Vrsto let si je želela, da bi tovrstno predstavo postavila na oder. Vesela je, da ji je ob pomoči Eve Zavšek uspela fantastična predstava. Zadnja ponovitev je bila izvedena v organizaciji Kul- turno-umetniškega društva Sahar in ob pomoči Društva prijateljev mladine Šentjur. Ko si jo je ogledala pred- sednica obeh omenjenih društev Nina Ploštajner, se je namreč ob podpori Občine Šentjur potrudila, da je delo našlo pot na oder Ipavčevega kulturnega centra. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 13, 28. marec 2024 KULINARIKA »Veseli nas, da je postal tradicionalna prireditev v našem kraju. Vsako leto se ga udeleži kdo nov in to celo iz katerega bolj oddaljenega kraja. Ne manjkajo niti naše stalne gospodinje,« je pove- dala predsednica turističnega društva Simona Žvikart Re- pnik, ki jo zelo veseli, da so letos v ocenjevanje prejeli več potic kot lani. »Dvomim sicer, da se lahko število povzpne na takšno, kot je bilo nekoč, saj si marsikatera gospa pri teh cenah in na drugi strani nizkih pokojninah ne more več privoščiti nakupa sesta- Tradicijo velikonočne kulinarike v Preboldu ohranjajo s Festivalom potic Dišale so sladke velikonočne lepotice Eden bolj sladkih novinarskih terenov v Spodnji Savinj- ski dolini je zagotovo obisk Festivala potic, ki Prebold vsa- ko leto v dneh pred velikonočnim praznikom spremeni v prestolnico te tradicionalne slovenske dobrote. Komisija je imela letos polne roke dela. Izdelovalci so na okušanje prejšnji petek prinesli 52 potic. Zvečer je v Dvorani Pre- bold sledila zaključna prireditev. Sladke dobrote si je bilo mogoče ogledati še v soboto dopoldne. Nakar so jih organi- zatorji – člani Turističnega društva Prebold – razvozili po okoliških domovih starejših občanov. Festival ima namreč že vse od začetka dobrodelno noto. ŠPELA OŽIR »Dvomim, da se lahko število povzpne na takšno, kot je bilo nekoč, saj si marsikatera gospa pri teh cenah in na drugi strani nizkih pokojninah ne more več privoščiti nakupa sestavin.« »Da ima festival dobrodelno noto, so se ljudje navadili in prav zaradi tega prejmemo kakšno potičko, ki je sicer ne bi.« vin,« je še dodala sogovorni- ca. Spodbudno je, da vsako leto dobijo več potic iz šol- skih centrov. Letos so jo spe- kle tudi kuharice iz domače osnovne šole. »Tako znanje in dediščino predajamo mlajšim generacijam in skrbimo, da simbolika potice ne bo izgi- nila. Nekaj potic smo preje- li tudi iz domov za starejše, vendar manj kot v preteklih letih.« Ste za pirino, morda brezglutensko? Med okusi so prevladovale tiste z orehovim nadevom. A se je našlo nekaj tudi tistih bolj »eksotičnih«. Nekate- ri sodelujoči so se namreč odločili za mandljevo, kara- melno-kokosovo s čokolado, brezglutensko, kokosovo s proseno kašo, pirino in še katero potico. Člani komisije vse prinesene dobrote raz- delijo v kategorije – orehovo potico, orehov kolač, sme- tanovo potico z dodatki in kategorijo vse druge potice. »Letošnje potice so jih zelo navdušile, saj so podelili kar 32 zlatih priznanj. Posebej so bili navdušeni nad jabolčno potico in potico z nadevom iz suhih hrušk.« Dobrodelna nota Prav vse so romale na kro- žnike oskrbovancev okoliških domov za upokojence. Katera jih je najbolj navdušila, sicer ne vemo, zagotovo pa je prav vsaka na njihov obraz narisa- la širok nasmešek. »Da ima festival dobrodelno noto, so se ljudje navadili in prav za- radi tega prejmemo kakšno potičko, ki je sicer ne bi. Prav je, da nekaj domačnosti po- nesemo tudi med varovance domov za ostarele. Letos smo jih peljali v domove v Pre- bold, na Polzelo in Vransko. Upamo, da smo jim polepšali predpraznični čas in jih pope- ljali nazaj v otroštvo ali vsaj vrnili kakšen lep spomin.« Začetniške sreče ni bilo Festivalsko dogajanje so za- čele pred slabimi dvajsetimi leti članice domačega društva podeželskih žena z Danico Uplaznik na čelu, ki je tudi ena od članic komisije. Zara- di vedno več organizacijskega dela ga je čez čas prevzelo tu- ristično društvo. Zadnjih ne- kaj let ga vodi Simona Žvikart Repnik, ki delo vseh sodelu- jočih na festivalu zelo ceni. Predsednica Simona Žvikart Rep- nik pravi, da imajo potico radi vsi v družini. »Hčerki in jaz skutino, sin kokosovo, mož potratno. Pisani in različni okusi, kot smo mi.« Komisija je skrbno ocenila vsako prispelo dobroto. »Do zdaj sem potico spekla le enkrat, in sicer še v dijaških letih, bila pa sem precej manj uspešna, kot so dijaki, ki so tokrat prinesli na ocenitev svoje mojstrovine. To je bil trenutni navdih in upanje na začetniško srečo, ki takrat ni bila na moji strani. Spomnim se, da je vse kazalo dobro, potem se mi je prilepila na kuhinjski pult in sem jo stla- čila v pekač ter dala v pečico. Ati jo je z užitkom pojedel in zelo hvalil. Naša komisija je zagotovo ne bi, saj ni imela niti približne oblike ali videza potice,« je delila spomin. Najprej cvetlična tržnica Turistično društvo Prebold, ki je glavni organizator Festiva- la potic, deluje približno deset let. »S člani ves čas premišlju- Člani Turističnega društva Prebold in ocenjevalne komisije so v petek dopoldne združili moči in ocenili 52 potic. jemo, kje in kaj bi še lahko naredili, realnost v pomanj- kanju časa in vijuganju med družino, službo in društvom pa je drugačna. Verjamem, da bomo v naslednjih letih – ko bodo otroci malo zrasli – zmo- gli več, zaenkrat pa smo veseli, da projekte, ki si jih zastavimo, čeprav jih ni veliko, izvedemo korektno,« je ob koncu še do- dala Žvikart Repnikova. Aprila bodo sodelovali na Cvetlični tržnici, junija na ob- činskem festu, ki bo trajal več dni. Čez poletje bodo pripravi- li kakšen poletni glasbeni ve- čer. Jeseni jih čakata prireditvi Naš kraj, lep in urejen in Noč čarovnic ter pozimi sledi še zdaj že tradicionalni Parkljev sejem, kjer bodo tudi letos z njimi krampusi. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 13, 28. marec 2024 V ŽIVALSKEM KRALJESTVU Stoječe ovacije so po zadnjem odigranem tonu od- mevale v Ipavčevem kulturnem centru, kjer so člani tolkalne in orffove skupine ter pevskega zbora Glas- bene šole skladateljev Ipavcev Šentjur uprizorili glas- beno predstavo Levji kralj. Večna klasika o boju med dobrim in zlim v živalskem kraljestvu je vse sodelujo- če pri muzikalu zaposlovala več kot leto. Od začetka januarja so nanizali kar 12 ponovitev. Za 13. izvedbo je v dvorani skoraj zmanjkalo sedežev. TINA STRMČNIK Učenci, mentorji in starši združili moči za muzikal Levji kralj Pričarali krog življenja afriške savane »Pripravili smo 13 ponovitev predstav, to je več ponovitev, kot jih letno pripravi kakšno gledališče ali opera. Zdaj imajo učenci še druge obveznosti, približuje se konec šolskega leta. Morda bomo s to predstavo še kje nastopili. Zdaj ko smo bogatejši za to izkušnjo, se bomo verjetno lažje lotili novega projekta,« je dejala Pečarjeva. V osrčju afriške savane se rodi levji mladič, prihodnji kralj Simba. Ob svojem očetu Musafi spoznava, da je vlada- nje veliko več kot to, da kralj počne, kar hoče. »Vse, kar vi- diš, mora živeti v ravnovesju, od mravljice do antilope,« mu na srce položi oče. Mladega Simbo, ki komaj čaka, da bo kralj, in v otro- ški preprostosti ne prepozna slabih namenov svojega stri- ca, je upodobil Jakob Virtič. »Vloga mi je bila zelo všeč, saj je podobna mojemu zna- čaju. Včasih sem malo naga- jiv, večinoma pa sem dobre volje, rad se veselim.« Uče- nec petega razreda klavirja in šestega razreda Osnovne šole Hruševec je svojo pozor- nost najprej posvetil učenju besedil, sčasoma se je izuril v tem, kako se znajti, če mu med predstavo iz spomina uide kakšna besedica. Uži- val je v poustvarjanju priredb skladb, ki sta jih za izvirno zgodbo med drugim napisa- la pevec, skladatelj in pianist Elton John in skladatelj fi lm- ske glasbe Hans Zimmer. V njih so tudi pristni vložki v afriških jezikih (zulu, seso- to, svahili), ki jih je prispeval južnoafriški skladatelj Lebo- hang Morake. Veseli Zazu in temačni Scar Ob odraščanju je Simbi družbo delal kraljevi sveto- valec, ptič Zazu. V tega pisa- nega pernatega lepotca se je prelevila Kaja Senčar Rezec, ki obiskuje tretji razred kla- virja in peti razred v Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur. Dejala je, da ji je bilo sode- lovanje pri ustvarjanju muzi- kala v sprostitev. Zgodbo je poznala že prej, saj si je ogle- dala risanko, fi lm, sestavila je nekaj sestavljank s podobami likov. »Najprej sem mislila, da vloga Zazuja ni nič posebne- ga, nato mi je zelo prirasla k srcu. Vadila sem doma, priprave v glasbeni šoli so trajale leto in pol, vse skupaj je terjalo kar veliko dela. Ko sem stopila na večji oder, sem najprej imela tremo. Nato me je prevzel občutek, kot da je cel svet moj, da ni meja in da zmorem marsikaj.« Vsi prebivalci afriške sa- vane prihoda novega prin- ca niso sprejeli z navduše- njem. V boj za prestol se je ob podpori zlobnih hijen vpletel Musafov brat Scar, čigar vlogo je sprejel Fran Obreza, ki se že štiri leta uči igranja na diatonično harmoniko, sicer pa obisku- je peti razred Podružnične osnovne šole Blagovna. »Na začetku se mi je vse skupaj zdelo zelo težko, spraševal sem se, kako bomo vse to iz- peljali, a ko zdaj pogledam nazaj, je bilo sodelovanje pri ustvarjanju muzikala čudo- vita izkušnja.« Ustvarjanje priredb izjemen zalogaj Kot mentorici glasbene predstave sta svoje moči združili učiteljica tolkal Eva Zavšek in učiteljica glasbene pedagogike Tina Pečar. Ide- ja za Levjega kralja se jima je porodila, ko sta razmišljali, kako bi lahko združili moči glasbenih sestavov, ki jih vodita. »Zamisel je prišla čisto naravno,« je povedala Pečarjeva. Dodala je, da sta z Evo Zavšek od nekdaj nav- dušeni nad zgodbo, ki je bila leta 1994 prirejena v fi lmsko različico, od leta 1997 jo kot muzikal uprizarjajo na broadwayskem gledališkem odru, kjer velja za eno naj- večjih uspešnic vseh časov. Obe mentorici sta se kar leto dni posvečali pisanju priredb za tolkalno in orf- fovo skupino ter za pevski zbor. Pri tem sta se opirali na note za klavir in na zapise za simfonični orkester. Skušali sta se čim bolj približati iz- virniku, hkrati sta želeli note pripraviti tako, da so bile pri- merne za sodelujoče otroke, ki so večinoma stari od 10 do 13 let. Sodelovanje vseh 49 učen- cev je predstavljalo organi- zacijsko izjemno zahteven zalogaj, vsa zgodba je na- mreč odigrana in odpeta v živo s solisti in z zborom ob spremljavi tolkalistov. Po besedah Tine Pečar, ki se je lotila tudi prevodov nekate- rih besedil v slovenski jezik, je tovrstno ustvarjanje nekaj povsem drugega kot klasičen glasbeni nastop. Nastopajo- či so dobili vpogled v to, kaj vse je treba uskladiti za to, da gledalci na koncu lahko spremljajo dovršen preplet plesa, dramske igre, glasbe in petja. Ob tem se je bilo tre- ba spopasti tudi s tehničnimi rešitvami, vse od ozvočenja do luči. Družinski člani uči- teljice Eve Zavšek so poma- gali pri ustvarjanju scene, starši in sorodniki nasto- pajočih so se lotili priprave kostumov, številne učiteljice glasbene šole so se prelevi- le v maskerke. »Ko si učitelj zamisli nek projekt, se mora temu res v celoti posvetiti, da nastane končni izdelek, kot si ga je zamislil. Še posebej sva z Evo Zavšek ponosni na vse sodelujoče učence. Opravili so izvrstno delo,« je zaključila Pečarjeva. Foto: Nik Jarh Tina Pečar: »Glasbena šola ima svoje stalne nastope in koncerte čez celo leto. Ravnateljica Simona Zdolšek ima vedno posluh tudi za ideje, ki jih predlagamo učitelji. Hvaležna sem ji, da je bila naklonjena tudi temu projektu, ki je bil zahteven iz časovnega,  nančnega in tehničnega vidika.« Tudi gledališki list je delo ene od mladih ustvarjalk. Starši so ob ogledu predstave jokali, ne- kateri mlajši gledalci pa so sodelavcem glasbene šole posta- vili precej vprašanj o tem, ali se lahko tudi oni pridružijo pevskemu zboru ali učenju tolkal. Kaja Senčar Rezec kot Zazu in Jakob Virtič kot Simba. Nastopajoči so celotno zgodbo o tem, kako mora levji mladič hitro odrasti in si priboriti to, kar mu pripada, zaigrali in odpeli v živo. V zakulisju, kjer so se nastopajoči s pomočjo kostumov in maske spremenili v prebivalce afriške savane. Mentorica Tina Pečar ima zelo rada muzikale. Vrsto let si je želela, da bi tovrstno predstavo postavila na oder. Vesela je, da ji je ob pomoči Eve Zavšek uspela fantastična predstava. Zadnja ponovitev je bila izvedena v organizaciji Kul- turno-umetniškega društva Sahar in ob pomoči Društva prijateljev mladine Šentjur. Ko si jo je ogledala pred- sednica obeh omenjenih društev Nina Ploštajner, se je namreč ob podpori Občine Šentjur potrudila, da je delo našlo pot na oder Ipavčevega kulturnega centra. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 13, 28. marec 2024 KULINARIKA »Veseli nas, da je postal tradicionalna prireditev v našem kraju. Vsako leto se ga udeleži kdo nov in to celo iz katerega bolj oddaljenega kraja. Ne manjkajo niti naše stalne gospodinje,« je pove- dala predsednica turističnega društva Simona Žvikart Re- pnik, ki jo zelo veseli, da so letos v ocenjevanje prejeli več potic kot lani. »Dvomim sicer, da se lahko število povzpne na takšno, kot je bilo nekoč, saj si marsikatera gospa pri teh cenah in na drugi strani nizkih pokojninah ne more več privoščiti nakupa sesta- Tradicijo velikonočne kulinarike v Preboldu ohranjajo s Festivalom potic Dišale so sladke velikonočne lepotice Eden bolj sladkih novinarskih terenov v Spodnji Savinj- ski dolini je zagotovo obisk Festivala potic, ki Prebold vsa- ko leto v dneh pred velikonočnim praznikom spremeni v prestolnico te tradicionalne slovenske dobrote. Komisija je imela letos polne roke dela. Izdelovalci so na okušanje prejšnji petek prinesli 52 potic. Zvečer je v Dvorani Pre- bold sledila zaključna prireditev. Sladke dobrote si je bilo mogoče ogledati še v soboto dopoldne. Nakar so jih organi- zatorji – člani Turističnega društva Prebold – razvozili po okoliških domovih starejših občanov. Festival ima namreč že vse od začetka dobrodelno noto. ŠPELA OŽIR »Dvomim, da se lahko število povzpne na takšno, kot je bilo nekoč, saj si marsikatera gospa pri teh cenah in na drugi strani nizkih pokojninah ne more več privoščiti nakupa sestavin.« »Da ima festival dobrodelno noto, so se ljudje navadili in prav zaradi tega prejmemo kakšno potičko, ki je sicer ne bi.« vin,« je še dodala sogovorni- ca. Spodbudno je, da vsako leto dobijo več potic iz šol- skih centrov. Letos so jo spe- kle tudi kuharice iz domače osnovne šole. »Tako znanje in dediščino predajamo mlajšim generacijam in skrbimo, da simbolika potice ne bo izgi- nila. Nekaj potic smo preje- li tudi iz domov za starejše, vendar manj kot v preteklih letih.« Ste za pirino, morda brezglutensko? Med okusi so prevladovale tiste z orehovim nadevom. A se je našlo nekaj tudi tistih bolj »eksotičnih«. Nekate- ri sodelujoči so se namreč odločili za mandljevo, kara- melno-kokosovo s čokolado, brezglutensko, kokosovo s proseno kašo, pirino in še katero potico. Člani komisije vse prinesene dobrote raz- delijo v kategorije – orehovo potico, orehov kolač, sme- tanovo potico z dodatki in kategorijo vse druge potice. »Letošnje potice so jih zelo navdušile, saj so podelili kar 32 zlatih priznanj. Posebej so bili navdušeni nad jabolčno potico in potico z nadevom iz suhih hrušk.« Dobrodelna nota Prav vse so romale na kro- žnike oskrbovancev okoliških domov za upokojence. Katera jih je najbolj navdušila, sicer ne vemo, zagotovo pa je prav vsaka na njihov obraz narisa- la širok nasmešek. »Da ima festival dobrodelno noto, so se ljudje navadili in prav za- radi tega prejmemo kakšno potičko, ki je sicer ne bi. Prav je, da nekaj domačnosti po- nesemo tudi med varovance domov za ostarele. Letos smo jih peljali v domove v Pre- bold, na Polzelo in Vransko. Upamo, da smo jim polepšali predpraznični čas in jih pope- ljali nazaj v otroštvo ali vsaj vrnili kakšen lep spomin.« Začetniške sreče ni bilo Festivalsko dogajanje so za- čele pred slabimi dvajsetimi leti članice domačega društva podeželskih žena z Danico Uplaznik na čelu, ki je tudi ena od članic komisije. Zara- di vedno več organizacijskega dela ga je čez čas prevzelo tu- ristično društvo. Zadnjih ne- kaj let ga vodi Simona Žvikart Repnik, ki delo vseh sodelu- jočih na festivalu zelo ceni. Predsednica Simona Žvikart Rep- nik pravi, da imajo potico radi vsi v družini. »Hčerki in jaz skutino, sin kokosovo, mož potratno. Pisani in različni okusi, kot smo mi.« Komisija je skrbno ocenila vsako prispelo dobroto. »Do zdaj sem potico spekla le enkrat, in sicer še v dijaških letih, bila pa sem precej manj uspešna, kot so dijaki, ki so tokrat prinesli na ocenitev svoje mojstrovine. To je bil trenutni navdih in upanje na začetniško srečo, ki takrat ni bila na moji strani. Spomnim se, da je vse kazalo dobro, potem se mi je prilepila na kuhinjski pult in sem jo stla- čila v pekač ter dala v pečico. Ati jo je z užitkom pojedel in zelo hvalil. Naša komisija je zagotovo ne bi, saj ni imela niti približne oblike ali videza potice,« je delila spomin. Najprej cvetlična tržnica Turistično društvo Prebold, ki je glavni organizator Festiva- la potic, deluje približno deset let. »S člani ves čas premišlju- Člani Turističnega društva Prebold in ocenjevalne komisije so v petek dopoldne združili moči in ocenili 52 potic. jemo, kje in kaj bi še lahko naredili, realnost v pomanj- kanju časa in vijuganju med družino, službo in društvom pa je drugačna. Verjamem, da bomo v naslednjih letih – ko bodo otroci malo zrasli – zmo- gli več, zaenkrat pa smo veseli, da projekte, ki si jih zastavimo, čeprav jih ni veliko, izvedemo korektno,« je ob koncu še do- dala Žvikart Repnikova. Aprila bodo sodelovali na Cvetlični tržnici, junija na ob- činskem festu, ki bo trajal več dni. Čez poletje bodo pripravi- li kakšen poletni glasbeni ve- čer. Jeseni jih čakata prireditvi Naš kraj, lep in urejen in Noč čarovnic ter pozimi sledi še zdaj že tradicionalni Parkljev sejem, kjer bodo tudi letos z njimi krampusi. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 13, 28. marec 2024 NEVERJETNA PREOBRAZBA Pri 170 kilogramih in zdravstvenih težavah se je odločil za spremembo V enem letu odložil 102 kilograma Bojan Sovilj, Šoštanjčan, je v enem letu korenito predrugačil svoj videz. S spremembo življenjskega sloga je v letu dni izgubil 102 kilograma. Pred dnevi je na predavanju v Šoštanju povedal, kako mu je to uspelo. Po izobrazbi je rudarski tehnik, ki se trenu- tno pripravlja na doktorat iz stare drevne medicine, osnovane na Hipokratovih načelih. Poleg tega je tudi mednarodno certifi ciran trener odbojke. JASMINA ŠKARJA Bojan Sovilj pred in po spremembi Bojan Sovilj: »Ko sem se pogledal v ogledalo, sem spoznal, da moram nekaj spremeniti. Verjamem v moč naravnega zdravljenja in zdravega načina življenja. Trenutno se posvečam širjenju znanja o tem, zato organiziram delavnice in predavanja o zdravem življenju.« Njegovo življenje se je moč- no spremenilo, ko se je znašel pred izzivom prekomerne tele- sne teže. »S skoraj 170 kg sem dosegel točko, ko sem se soočil z resnimi zdravstvenimi teža- vami. Pomanjkanje gibanja in nezdrava prehrana sta bila glavna krivca. Sčasoma sem spoznal, da je bolečina edina stvar, ki te spodbudi k resnim spremembam v življenju,« je povedal uvodoma. Zavedal se je, da se njego- vo zdravje slabša, da je treba nekaj spremeniti, in začel je svojo pot do zdravega načina življenja. Poleg klistiranja se je odločil za spremembe v pre- hrani. »Ta je bila ključna, zato sem se odločil za 11-mesečno presno prehrano. Poleg tega sem se udeležil tudi Gersono- ve terapije, v okviru katere sem 30 dni užival le sokove. To je bila izjemno zahtevna terapija, a sem se zanjo odločil, ker sem verjel v njeno moč, da pozdravi tudi najtežje bolezni.« Kosa, srp in motika najboljši fitnes Čeprav se je v preteklosti aktivno ukvarjal s športom, ne zagovarja profesionalne- ga športa, saj meni, da veliko profesionalnih športnikov ne vzdržuje zdravega življenj- skega sloga. Na poti hujšanja se je zavedel pomena giba- nja v naravi. Verjame, da je fi zična aktivnost v naravnem okolju ključna za zdravje in dobro počutje. »Čeprav veliko ljudi zago- varja tek kot učinkovit način vadbe, sam menim, da lahko na dolgi rok povzroči poškod- be. Namesto tega spodbujam fi zično delo, ki krepi celotno telo in prispeva k boljšemu počutju. Poleg redne fi zične aktivnosti je pomembno tudi, da se zjutraj raztegnemo, odpremo okno in vdihnemo svež zrak. To nam pomaga začeti dan z energijo in po- zitivnostjo, ne glede na vre- me. Med hujšanjem sem si postavil cilj, da vsak dan na- menim čas fi zični aktivnosti, fi zičnemu delu. Morda ne ve- ste, da so kosa, srp in motika najboljši fi tnes. Nastavil sem si časovni interval 30 minut v eno smer in 30 minut nazaj domov, ko sem se odpravil na sprehod. Ta rutina mi je po- magala ohranjati motivacijo in preprečevati monotonost. Kasneje sem lahko začel hoditi tudi v hribe, nabirati cvetlice in izdelovati tinktu- re po izvirnih receptih Johna Kristoferja, ki jih je patentiral in pustil človeštvu, da si jih lahko zastonj pripravljamo.« Rezultati hujšanja so bili očitni in hitro opazni Prvi rezultati so se poka- zali že kmalu, saj je že po enem klistiranju izgubil do 7 kilogramov. »Ta hitra izgu- ba teže je bila šok za moja telo in um. Za nobeno stvar pa ne svetujem, naj se je lju- dje lotijo sami, brez nadzora strokovnjaka ali preden se posvetujejo z osebnim zdrav- nikom.« Rezultati so bili očitni tudi navzven, saj so ljudje, ki ga poznajo, po nekaj mesecih opazili veliko razliko. Njiho- ve reakcije so bile mešane, med strahom in preseneče- njem, saj se je tako drastič- no spremenil v tako kratkem času. »Moj videz se je izboljšal, a je bilo bolj pomembno iz- boljšanje mojega počutja in zdravja. Z vsakim korakom sem se počutil močnejšega in bolj vitalnega, kar me je le še bolj spodbudilo, da sem nadaljeval po svoji poti.« Da bi širil to znanje, orga- nizira delavnice in programe za detoksikacijo ter predava- nja o zdravem načinu življe- nja. Brezplačno predavanje Zdrav način življenja orga- nizira 2. aprila ob 18. uri v Vili Bianca v Velenju, nanj pa vabi vse, ki želijo izvedeti več o zdravem načinu življe- nja in o tem, kako izboljšati svoje zdravje. - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij - polaganje zemeljskih kablov – daljše linije Skupaj navdihujemo uspeh. Skupaj navdihujemo uspeh. Skupaj navdihujemo uspeh. Skupaj navdihujemo uspeh. www.odelo.si Smo tehnološko vodilno podjetje za proizvodnjo avtomobilskih lu či. S ponosom izdelujemo zadnje lu či za avtomobile premium razreda najpresti žnejših avtomobilskih znamk, kot so Mercedes-Benz, Audi, BMW in drugi. Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Braslovče. Vidimo se v četrtek, 4. aprila 2024, ob 11. uri v Domu kulture Braslovče. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Braslovče. Družba NT&RC skupaj z Občino Braslovče in Osnovno šolo Braslovče vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 13, 28. marec 2024 OTROCI POJEJO Cvetličarna Helena Novak Nastopili otroci šestih osnovnih šol V Žalcu je odmevala slovenska pesem 10. sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se vese- lijo je v »polnem teku«. Karavana Radia Celje potuje po občinah naše regije in izbira največje pevske talente, ki jim slovenska pesem seže do srca. Tokrat so se predstavili nadarjeni pevci iz I. osnovne šole Žalec in podružnične šole Ponikva, OŠ Griže, OŠ Petrovče in podružnične šole Trje ter OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Učenke in učenci so z nastopi navdušili. BOŠTJAN ODER Ina Dvanajščak je komisijo prepričala s skladbo Nebesa. Liza Sedminek se je izvrstno predstavila s skladbo Uspavanka za Evo. Evita Košir Basle je v starejši kategoriji ble- stela s skladbo Nabiralka zvezd. Izak Miglič in Taja Strojin sta navdušila občinstvo in komisijo s skladbo Ni cvetja brez trnja. Nastopajoči otro- ci iz kar šestih osnovnih šol v občini Žalec: I. OŠ Žalec in POŠ Ponikva, OŠ Gri- že, OŠ Petrovče in POŠ Trje ter OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Dvorana II. slovenskega tabora Žalec se je spremenila v glasbeno prizorišče. Pred prekrasno kuliso je na odru zapelo dvaindvajset pevk in pevcev. V skupini otrok od prvega do petega razreda smo spremljali enajst mladih pevk. V starejši sku- pini se je predstavilo devet nastopa- jočih in en duet. Vse njihove nastope je pozorno spremljala tudi strokovna komisi- ja, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik. Izjemno nehvaležno delo so imeli, saj so morali med dvain- dvajsetimi nastopajočimi izbrati štiri, ki so se uvrstili v polfinalno oddajo. Pesem Nebesa jo je izstrelila med polfinaliste Strokovna komisija si je za pre- mislek o izboru polfinalistov vzela kar tri dni časa. V polfinalni izbor so člani komisije iz mlajše kategorije uvrstili Ino Dvanajščak, četrtošol- ko iz I. OŠ Žalec, podružnične šole Ponikva. Ina je komisijo prepričala z odlično odpeto pesmijo Nebesa du- eta Maraaya. S pesmijo Uspavanka za Evo je komisijo očarala petošolka OŠ Šempeter Liza Sedminek. V polfinalni oddaji se bo v starejši skupini predstavila Evita Košir Basle, sedmošolka iz I. OŠ Žalec. Komisi- jo je prepričala z balado Nabiralka zvezd skupine Tabu. Strokovno ko- misijo je očaral tudi edini duet v sta- rejši kategoriji – Izak Miglič in Taja Strojin sta ubrano zapela pesem Ni cvetja brez trnja zasedbe Hazard. Nastope polfinalistov in drugih sodelujočih si poglejte na www. radiocelje.si in na Facebooku ter Youtubu Radia Celje. Voditelj prireditve Boštjan Oder je vsakemu nastopajočemu postavil kakšno hudomušno vprašanje. Od- govori mladih pevcev so nasmejali občinstvo in popestrili že tako pri- jetno prireditev. Ota Jelen, četrto- šolka iz podružnične šole Trje (OŠ Petrovče), je na vprašanje, zakaj jo imajo prijatelji tako radi, odgovorila, da zato, ker je vesela, družabna in ker rada pomaga. Lotti Güldenberg, tretješolka iz OŠ Griže, je na vpra- šanje, kaj bi prodajala, če bi imela trgovino, odgovorila, da bi prodajala mavrico z okusom kislice. Na vpra- šanje, kakšen bo svet čez tisoč let, je Lea Balaj, četrtošolka iz OŠ Griže, odgovorila, naj ji to vprašanje posta- vimo čez tisoč let. Foto: Andraž Purg »Občini Žalec je sodelovanje v projektu pomembno, ker s tem spodbuja učenke in učence osnovnih šol, da s prepevanjem slovenskih pesmi razvijajo pevski talent, krepijo samozavest in povečujejo občutek pripadnosti skupnosti, hkrati pa prispevajo k ohranjanju in spoštovanju slovenske kulture in identitete,« pravi župan Občine Žalec Janko Kos. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 13, 28. marec 2024 OTROCI POJEJO Cvetličarna Helena Novak Nastopili otroci šestih osnovnih šol V Žalcu je odmevala slovenska pesem 10. sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se vese- lijo je v »polnem teku«. Karavana Radia Celje potuje po občinah naše regije in izbira največje pevske talente, ki jim slovenska pesem seže do srca. Tokrat so se predstavili nadarjeni pevci iz I. osnovne šole Žalec in podružnične šole Ponikva, OŠ Griže, OŠ Petrovče in podružnične šole Trje ter OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Učenke in učenci so z nastopi navdušili. BOŠTJAN ODER Ina Dvanajščak je komisijo prepričala s skladbo Nebesa. Liza Sedminek se je izvrstno predstavila s skladbo Uspavanka za Evo. Evita Košir Basle je v starejši kategoriji ble- stela s skladbo Nabiralka zvezd. Izak Miglič in Taja Strojin sta navdušila občinstvo in komisijo s skladbo Ni cvetja brez trnja. Nastopajoči otro- ci iz kar šestih osnovnih šol v občini Žalec: I. OŠ Žalec in POŠ Ponikva, OŠ Gri- že, OŠ Petrovče in POŠ Trje ter OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Dvorana II. slovenskega tabora Žalec se je spremenila v glasbeno prizorišče. Pred prekrasno kuliso je na odru zapelo dvaindvajset pevk in pevcev. V skupini otrok od prvega do petega razreda smo spremljali enajst mladih pevk. V starejši sku- pini se je predstavilo devet nastopa- jočih in en duet. Vse njihove nastope je pozorno spremljala tudi strokovna komisi- ja, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik. Izjemno nehvaležno delo so imeli, saj so morali med dvain- dvajsetimi nastopajočimi izbrati štiri, ki so se uvrstili v polfinalno oddajo. Pesem Nebesa jo je izstrelila med polfinaliste Strokovna komisija si je za pre- mislek o izboru polfinalistov vzela kar tri dni časa. V polfinalni izbor so člani komisije iz mlajše kategorije uvrstili Ino Dvanajščak, četrtošol- ko iz I. OŠ Žalec, podružnične šole Ponikva. Ina je komisijo prepričala z odlično odpeto pesmijo Nebesa du- eta Maraaya. S pesmijo Uspavanka za Evo je komisijo očarala petošolka OŠ Šempeter Liza Sedminek. V polfinalni oddaji se bo v starejši skupini predstavila Evita Košir Basle, sedmošolka iz I. OŠ Žalec. Komisi- jo je prepričala z balado Nabiralka zvezd skupine Tabu. Strokovno ko- misijo je očaral tudi edini duet v sta- rejši kategoriji – Izak Miglič in Taja Strojin sta ubrano zapela pesem Ni cvetja brez trnja zasedbe Hazard. Nastope polfinalistov in drugih sodelujočih si poglejte na www. radiocelje.si in na Facebooku ter Youtubu Radia Celje. Voditelj prireditve Boštjan Oder je vsakemu nastopajočemu postavil kakšno hudomušno vprašanje. Od- govori mladih pevcev so nasmejali občinstvo in popestrili že tako pri- jetno prireditev. Ota Jelen, četrto- šolka iz podružnične šole Trje (OŠ Petrovče), je na vprašanje, zakaj jo imajo prijatelji tako radi, odgovorila, da zato, ker je vesela, družabna in ker rada pomaga. Lotti Güldenberg, tretješolka iz OŠ Griže, je na vpra- šanje, kaj bi prodajala, če bi imela trgovino, odgovorila, da bi prodajala mavrico z okusom kislice. Na vpra- šanje, kakšen bo svet čez tisoč let, je Lea Balaj, četrtošolka iz OŠ Griže, odgovorila, naj ji to vprašanje posta- vimo čez tisoč let. Foto: Andraž Purg »Občini Žalec je sodelovanje v projektu pomembno, ker s tem spodbuja učenke in učence osnovnih šol, da s prepevanjem slovenskih pesmi razvijajo pevski talent, krepijo samozavest in povečujejo občutek pripadnosti skupnosti, hkrati pa prispevajo k ohranjanju in spoštovanju slovenske kulture in identitete,« pravi župan Občine Žalec Janko Kos. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 13, 28. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI V srednjem veku so bili po vsej Evropi razširje- ni tako imenovani postni prti. To so bile tkanine, ki so zakrile čudovite oltar- je, da bi se v postnem času tudi oči postile od preveč razkošnih pogledov in se usmerile na tiste prizore, ki nam niso najbolj ljubi, a so pomembni za našo du- hovno rast. Posebej na av- strijskem Koroškem se je ta navada ohranila do danes. V tamkajšnjih cerkvah lahko najdemo raznovrstne, tudi zelo izvirne postne prte. V zadnjem času se je ta nava- da začela širiti tudi po dru- gih cerkvah. V žalski cerkvi smo v pre- teklih letih v postnem času pred glavni oltar obesili sli- ko križanega Jezusa, ki je ne- kako vršila nalogo postnega prta. Toda ta slika je žal do- trajana, poleg tega je zakrila le manjši del površine oltarja. Tako je dozorela odločitev, da se bomo lotili izdelave neko- liko konkretnejšega postnega prta. Letos v postnem času smo ga prvič že namestili in upamo, da bo to postala vsa- koletna tradicija. Pred glavnim oltarjem, ki je precej velik, smo spustili tri platna. To so trije prizo- ri, izbrani med štirinajstimi postajami križevega pota, ki je v kapeli zraven cerkve, replika pa v cerkvi sv. Kan- cijana na pokopališču v Žal- cu. V 18. stoletju je celoten križev pot upodobil baroč- ni slikar Anton Jožef Ler- chinger iz Rogatca. Podobe smo dali povečati, tako da s svojo impozantnostjo veliki žalski cerkvi vtisnejo pridih dramatičnega dogajanja ve- likega petka, ko je Jezus iz Nazareta prestajal svoj in naš križev pot. V sredino spada dvanajsta postaja, ki je vrhunec križe- vega pota: Jezus umre na kri- žu. Podoba križanega Jezusa je osrednji lik in tako rekoč identifi kacija krščanske vere, saj nosi temeljno sporočilo: neskončen in popoln Bog se iz ljubezni do zablodelega človeštva poniža, postane eden od nas ter nase vzame vso človeško krivdo, zlo in greh, ki se zbesni nad njim v podobi najhujšega trpljenja. Ta podoba nas hote ali ne- hote vznemiri. Zato se ob pri- zoru križanega nujno prepo- znamo v levi ali desni podobi, ki ga obdajata. Na eni strani je Jezus na tleh, ob njem so vojaki, ki ga neusmiljeno pre- tepajo. Ti predstavljajo vsake- ga od nas, ki smo neizbežno povzročitelji trpljenja naših bližnjih in posledično tudi Boga. Toda to tako neradi priznamo in nočemo spreje- ti odgovornosti za trpljenje drugih. Ravno zato nam ta podoba pomembna. Na drugi strani trpečega Je- zusa spremlja njegova soču- tna mati Marija. Ona je tisto, kar naj bi vsak od nas postal za razliko od prizora na na- sprotni strani. Jezus na križu razgalja našo krutost in nam želi pomagati, da postajamo vedno bolj podobni Mariji in Mladi podjetniki navdušili na nacionalnem tekmovanju POPRI Postni prt v župnijski cerkvi v Žalcu Mladi podje- tniki Dve podjetniški ideji iz Šolskega centra Velenje, KGL Posebni vijaki in orodje (mentor mag. Simon Muha, elektro in računalniška šola) ter Boocover (mentorica Pe- tra Mastnak, gimnazija), sta zablesteli na nacional- nem tekmovanju POPRI, ki promovira najboljše ideje mladih. POPRI je nacionalno tek- movanje, ki spodbuja mlade posameznike ali skupine k predstavitvi podjetniških idej v obliki poslovnega modela. Tekmovalci se prijavijo preko posebnega obrazca, njihove ideje oceni strokovna komisi- ja. Tekmovanje poteka v treh starostnih kategorijah – mladi do 29. leta, dijaki in osnovno- šolci – ter na različnih ravneh, od regijske do nacionalne. Najboljše tri ekipe iz vsake kategorije in regije se uvrstijo na fi nalno tekmovanje v Novi Gorici, kjer so podeljene na- grade, vključno z denarnimi sredstvi in s točkami za Zoi- sovo štipendijo, pri čemer je omogočeno nadaljnje sodelo- vanje na mednarodni ravni. Letošnje regionalno tekmo- vanje POPRI je bilo v četrtek, 7. marca, v prostorih Saša inkubatorja. Obe podjetni- ški ideji iz Šolskega centra Velenje sta zasedli prestižno mesto med dvanajstimi naj- boljšimi ekipami v Sloveniji. Inovativni ideji sta prepričali ocenjevalno komisijo, ki je sodelujoče v obeh projektih povabila v polfi nale, kjer so morali svojo poslovno idejo predstaviti kot »pitch« pred komisijo. Z odličnim nasto- pom so se uvrstili v fi nale, ki bo 4. aprila v Novi Gorici. Ekipa KGL Posebni vijaki in orodje ima tri člane, to so Jaka Ledinek, Lovro Kočevar Ribič in Jernej Glažar. Njiho- va naloga prinaša inovativno rešitev za težave pri zategova- nju vijakov z ISO- in colskimi navoji z ene strani, kar odpra- vlja potrebo po dvostranskem pristopu ter pripravi luknjic. Njihova rešitev obljublja pre- prostejšo vgradnjo, prihranek časa in povečano učinkovi- tost, kar je preseglo trenutne prakse na trgu. Gimnazijo je zastopala Lara Grudnik Pritržnik s podje- tniško idejo Boocover. Njen izdelek združuje obstoječe tehnologije z inovativnimi idejami ter rešuje številne te- žave, ki nastajajo pri branju knjig v javnosti. Ovitek Booco- ver zakrije platnice, da omo- goči zasebnost pri branju in knjigo zaščiti, poleg tega ima tudi prozorne elastike, ki jih nadenemo okoli strani, da se nam knjiga med branjem z eno roko ne zapira. Z ovit- kom želi Lara vsem omogočiti branje kjerkoli in kadarkoli. Zastopanje Šolskega centra Velenje na tako prestižnem tekmovanju kaže na visoko raven kreativnosti in podje- tniškega duha med mladimi v regiji, hkrati izpostavlja po- men spodbujanja podjetnosti in inovacij v izobraževalnem procesu. Šolski center Velenje lahko ponosno stoji ob boku najboljšim inovatorjem v dr- žavi ter predstavlja svetel vzor mladim generacijam. SIMON MUHA, PETRA MASTNAK njenemu odzivu na trpljenje. To je odziv, ki namesto pre- klinjanja krivcev za trpljenje njenega sina pristopi k njemu v podporo in tolažbo, povzro- čiteljem pa s sinom odpušča. Veruje namreč, da sta odpu- ščanje in sočutje orožje, ki je močnejše od zla in presega zakon povračila. Za uprizoritev teh temelj- nih krščanskih sporočil smo hvaležni pobudnikom, orga- nizatorjem in sponzorjem postavitve postnega prta: Boštjanu in Janji Čuvan, Ireni Herman ter Marjetki in Da- nijelu Novaku, za izdelavo fotografi j križevega pota pa Robertu Ocvirku. VLADO BIZJAK Na osnovi predavanj na pe- dagoški fakulteti v Maribo- ru, seminarjev na zavodu za šolstvo ter številnih razgovo- rov v šolah sem kot metodik pripravil razstavo o pomenu metodike pouka. Razstava na 12 plakatih je bila pri- kazana 300-krat, in sicer v osnovnih in srednjih šolah ter knjižnicah. Bila je tudi na zavodu za šolstvo, peda- goški fakulteti v Ljubljani in v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Razstava prikazuje načine pripravljanja in izvajanja po- uka pri različnih učnih pred- metih in učnih oblikah ter po- samezne metodične rešitve iz knjig, ki sem jih napisal. Uči- telji so si razstavo z veseljem ogledali, saj jih tovrstne teme zelo zanimajo, obenem jim koristijo pri delu v razredu. Ni pa dovolj, da nekaj vidiš in slišiš, treba je vedno znova is- kati nove in boljše metodične rešitve. Tudi številne ekskurzije učiteljev v Finsko, Estonijo in še kam ne bodo izboljšale učnega uspeha naših učencev, Z metodiko pouka do boljšega učnega uspeha če ne bomo sami intenzivno delali na razvoju metodike po- uka in napisali metodike posa- meznih učnih predmetov. Osnovni pogoj za dobro poučevanje so dobro izdela- na letna priprava na pouk in priprave za neposredno delo v razredu, tematske priprave in priprave učnih enot. Naš pedagog Anton Martin Slom- šek je napisal, da učitelj brez dobre priprave ponavadi ple- ve seje in ne bo dobre pšenice žel. Podrobno o pripravah na pouk lahko bralci preberejo v moji knjigi z naslovom So- dobno pripravljanje in artiku- lacija učnega procesa iz leta 2023. V zadnjem času je veliko go- vora in pisanja o bralni, mate- matični in naravoslovni nepi- smenosti naših učencev. Samo v časopisih je več člankov o tem, kako znanje slovenskih dijakov upada, o katastrofi v disciplina, ki povezuje zako- nitosti pedagogike, didakti- ke, psihologije, sociologije organizacije dela in drugih znanosti pri poučevanju po- sameznih učnih predmetov. Glede na to me zelo čudi, da bodo zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra, kar je po- sledica večletne popolnoma zgrešene politike izobraževa- nja pedagoškega kadra, lahko poučevali tudi strokovnjaki brez pedagoško-psihološke izobrazbe. Torej popolnoma nepismeni na pedagoškem področju! Učni proces je ne- ponovljiv in škoda, ki bo s temo potezami povzročena, bo nepopravljiva. Obenem gre tudi za popolno razvrednote- nje učiteljskega poklica. Učitelje je treba primerno nagraditi za njihovo zelo zah- tevno in odgovorno družbeno dejavnost pri vzgoji in izo- braževanju otrok in mladine. Prav tako jim je treba vrniti ugled v družbi. Metodika je pogoj za dobro šolo, dobra šola pa pogoj za gospodarski in družbeni na- predek vsake države. Šola ra- ste in pade z učiteljem. Mag. VALENTIN ZDRAVKO KUBALE, prof. zvezi s PISA 2022 … Ob tem se lahko vprašamo, kako je mogoče, da so uspehi naših dijakov na mednarodnih pri- merjanjih (recimo PISA) tako slabi, obenem pa imamo v naših šolah nesorazmerno ve- liko število odličnjakov. Prav- zaprav razvrstitev učencev po uspehu ne ustreza več t. i. Ga- ussovi krivulji. Kaj se dogaja v šolah? Vzroke so že vrsto let nazaj analizirali strokovnjaki na ministrstvu za šolstvo, za- vodu za šolstvo, ravnatelji … Navajali so prenatrpane učne načrte, premajhno motivacijo učencev za učenje in še vrsto drugih vzrokov. Ni pa bilo govora o načinu poučevanja, torej o metodiki pouka. Učni uspeh in ustrezno pismenost na vseh področjih lahko iz- boljšamo samo z ustrezno metodiko pouka. Metodika pri vzgojnoizo- braževalnem delu je postopek oziroma najbolje izbrana pot, po kateri učenci pod neposre- dnim ali posrednim vodstvom učitelja na čim bolj racionalen in ekonomičen način osvoji- jo neka znanja, spretnosti in navade. Metodika ne pomeni samo metode in oblike pouka, ampak je najširša pedagoška Postni prt v žu- pnijski cerkvi v Žalcu (Foto: Janja Čuvan) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 13, 28. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI V srednjem veku so bili po vsej Evropi razširje- ni tako imenovani postni prti. To so bile tkanine, ki so zakrile čudovite oltar- je, da bi se v postnem času tudi oči postile od preveč razkošnih pogledov in se usmerile na tiste prizore, ki nam niso najbolj ljubi, a so pomembni za našo du- hovno rast. Posebej na av- strijskem Koroškem se je ta navada ohranila do danes. V tamkajšnjih cerkvah lahko najdemo raznovrstne, tudi zelo izvirne postne prte. V zadnjem času se je ta nava- da začela širiti tudi po dru- gih cerkvah. V žalski cerkvi smo v pre- teklih letih v postnem času pred glavni oltar obesili sli- ko križanega Jezusa, ki je ne- kako vršila nalogo postnega prta. Toda ta slika je žal do- trajana, poleg tega je zakrila le manjši del površine oltarja. Tako je dozorela odločitev, da se bomo lotili izdelave neko- liko konkretnejšega postnega prta. Letos v postnem času smo ga prvič že namestili in upamo, da bo to postala vsa- koletna tradicija. Pred glavnim oltarjem, ki je precej velik, smo spustili tri platna. To so trije prizo- ri, izbrani med štirinajstimi postajami križevega pota, ki je v kapeli zraven cerkve, replika pa v cerkvi sv. Kan- cijana na pokopališču v Žal- cu. V 18. stoletju je celoten križev pot upodobil baroč- ni slikar Anton Jožef Ler- chinger iz Rogatca. Podobe smo dali povečati, tako da s svojo impozantnostjo veliki žalski cerkvi vtisnejo pridih dramatičnega dogajanja ve- likega petka, ko je Jezus iz Nazareta prestajal svoj in naš križev pot. V sredino spada dvanajsta postaja, ki je vrhunec križe- vega pota: Jezus umre na kri- žu. Podoba križanega Jezusa je osrednji lik in tako rekoč identifi kacija krščanske vere, saj nosi temeljno sporočilo: neskončen in popoln Bog se iz ljubezni do zablodelega človeštva poniža, postane eden od nas ter nase vzame vso človeško krivdo, zlo in greh, ki se zbesni nad njim v podobi najhujšega trpljenja. Ta podoba nas hote ali ne- hote vznemiri. Zato se ob pri- zoru križanega nujno prepo- znamo v levi ali desni podobi, ki ga obdajata. Na eni strani je Jezus na tleh, ob njem so vojaki, ki ga neusmiljeno pre- tepajo. Ti predstavljajo vsake- ga od nas, ki smo neizbežno povzročitelji trpljenja naših bližnjih in posledično tudi Boga. Toda to tako neradi priznamo in nočemo spreje- ti odgovornosti za trpljenje drugih. Ravno zato nam ta podoba pomembna. Na drugi strani trpečega Je- zusa spremlja njegova soču- tna mati Marija. Ona je tisto, kar naj bi vsak od nas postal za razliko od prizora na na- sprotni strani. Jezus na križu razgalja našo krutost in nam želi pomagati, da postajamo vedno bolj podobni Mariji in Mladi podjetniki navdušili na nacionalnem tekmovanju POPRI Postni prt v župnijski cerkvi v Žalcu Mladi podje- tniki Dve podjetniški ideji iz Šolskega centra Velenje, KGL Posebni vijaki in orodje (mentor mag. Simon Muha, elektro in računalniška šola) ter Boocover (mentorica Pe- tra Mastnak, gimnazija), sta zablesteli na nacional- nem tekmovanju POPRI, ki promovira najboljše ideje mladih. POPRI je nacionalno tek- movanje, ki spodbuja mlade posameznike ali skupine k predstavitvi podjetniških idej v obliki poslovnega modela. Tekmovalci se prijavijo preko posebnega obrazca, njihove ideje oceni strokovna komisi- ja. Tekmovanje poteka v treh starostnih kategorijah – mladi do 29. leta, dijaki in osnovno- šolci – ter na različnih ravneh, od regijske do nacionalne. Najboljše tri ekipe iz vsake kategorije in regije se uvrstijo na fi nalno tekmovanje v Novi Gorici, kjer so podeljene na- grade, vključno z denarnimi sredstvi in s točkami za Zoi- sovo štipendijo, pri čemer je omogočeno nadaljnje sodelo- vanje na mednarodni ravni. Letošnje regionalno tekmo- vanje POPRI je bilo v četrtek, 7. marca, v prostorih Saša inkubatorja. Obe podjetni- ški ideji iz Šolskega centra Velenje sta zasedli prestižno mesto med dvanajstimi naj- boljšimi ekipami v Sloveniji. Inovativni ideji sta prepričali ocenjevalno komisijo, ki je sodelujoče v obeh projektih povabila v polfi nale, kjer so morali svojo poslovno idejo predstaviti kot »pitch« pred komisijo. Z odličnim nasto- pom so se uvrstili v fi nale, ki bo 4. aprila v Novi Gorici. Ekipa KGL Posebni vijaki in orodje ima tri člane, to so Jaka Ledinek, Lovro Kočevar Ribič in Jernej Glažar. Njiho- va naloga prinaša inovativno rešitev za težave pri zategova- nju vijakov z ISO- in colskimi navoji z ene strani, kar odpra- vlja potrebo po dvostranskem pristopu ter pripravi luknjic. Njihova rešitev obljublja pre- prostejšo vgradnjo, prihranek časa in povečano učinkovi- tost, kar je preseglo trenutne prakse na trgu. Gimnazijo je zastopala Lara Grudnik Pritržnik s podje- tniško idejo Boocover. Njen izdelek združuje obstoječe tehnologije z inovativnimi idejami ter rešuje številne te- žave, ki nastajajo pri branju knjig v javnosti. Ovitek Booco- ver zakrije platnice, da omo- goči zasebnost pri branju in knjigo zaščiti, poleg tega ima tudi prozorne elastike, ki jih nadenemo okoli strani, da se nam knjiga med branjem z eno roko ne zapira. Z ovit- kom želi Lara vsem omogočiti branje kjerkoli in kadarkoli. Zastopanje Šolskega centra Velenje na tako prestižnem tekmovanju kaže na visoko raven kreativnosti in podje- tniškega duha med mladimi v regiji, hkrati izpostavlja po- men spodbujanja podjetnosti in inovacij v izobraževalnem procesu. Šolski center Velenje lahko ponosno stoji ob boku najboljšim inovatorjem v dr- žavi ter predstavlja svetel vzor mladim generacijam. SIMON MUHA, PETRA MASTNAK njenemu odzivu na trpljenje. To je odziv, ki namesto pre- klinjanja krivcev za trpljenje njenega sina pristopi k njemu v podporo in tolažbo, povzro- čiteljem pa s sinom odpušča. Veruje namreč, da sta odpu- ščanje in sočutje orožje, ki je močnejše od zla in presega zakon povračila. Za uprizoritev teh temelj- nih krščanskih sporočil smo hvaležni pobudnikom, orga- nizatorjem in sponzorjem postavitve postnega prta: Boštjanu in Janji Čuvan, Ireni Herman ter Marjetki in Da- nijelu Novaku, za izdelavo fotografi j križevega pota pa Robertu Ocvirku. VLADO BIZJAK Na osnovi predavanj na pe- dagoški fakulteti v Maribo- ru, seminarjev na zavodu za šolstvo ter številnih razgovo- rov v šolah sem kot metodik pripravil razstavo o pomenu metodike pouka. Razstava na 12 plakatih je bila pri- kazana 300-krat, in sicer v osnovnih in srednjih šolah ter knjižnicah. Bila je tudi na zavodu za šolstvo, peda- goški fakulteti v Ljubljani in v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Razstava prikazuje načine pripravljanja in izvajanja po- uka pri različnih učnih pred- metih in učnih oblikah ter po- samezne metodične rešitve iz knjig, ki sem jih napisal. Uči- telji so si razstavo z veseljem ogledali, saj jih tovrstne teme zelo zanimajo, obenem jim koristijo pri delu v razredu. Ni pa dovolj, da nekaj vidiš in slišiš, treba je vedno znova is- kati nove in boljše metodične rešitve. Tudi številne ekskurzije učiteljev v Finsko, Estonijo in še kam ne bodo izboljšale učnega uspeha naših učencev, Z metodiko pouka do boljšega učnega uspeha če ne bomo sami intenzivno delali na razvoju metodike po- uka in napisali metodike posa- meznih učnih predmetov. Osnovni pogoj za dobro poučevanje so dobro izdela- na letna priprava na pouk in priprave za neposredno delo v razredu, tematske priprave in priprave učnih enot. Naš pedagog Anton Martin Slom- šek je napisal, da učitelj brez dobre priprave ponavadi ple- ve seje in ne bo dobre pšenice žel. Podrobno o pripravah na pouk lahko bralci preberejo v moji knjigi z naslovom So- dobno pripravljanje in artiku- lacija učnega procesa iz leta 2023. V zadnjem času je veliko go- vora in pisanja o bralni, mate- matični in naravoslovni nepi- smenosti naših učencev. Samo v časopisih je več člankov o tem, kako znanje slovenskih dijakov upada, o katastrofi v disciplina, ki povezuje zako- nitosti pedagogike, didakti- ke, psihologije, sociologije organizacije dela in drugih znanosti pri poučevanju po- sameznih učnih predmetov. Glede na to me zelo čudi, da bodo zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra, kar je po- sledica večletne popolnoma zgrešene politike izobraževa- nja pedagoškega kadra, lahko poučevali tudi strokovnjaki brez pedagoško-psihološke izobrazbe. Torej popolnoma nepismeni na pedagoškem področju! Učni proces je ne- ponovljiv in škoda, ki bo s temo potezami povzročena, bo nepopravljiva. Obenem gre tudi za popolno razvrednote- nje učiteljskega poklica. Učitelje je treba primerno nagraditi za njihovo zelo zah- tevno in odgovorno družbeno dejavnost pri vzgoji in izo- braževanju otrok in mladine. Prav tako jim je treba vrniti ugled v družbi. Metodika je pogoj za dobro šolo, dobra šola pa pogoj za gospodarski in družbeni na- predek vsake države. Šola ra- ste in pade z učiteljem. Mag. VALENTIN ZDRAVKO KUBALE, prof. zvezi s PISA 2022 … Ob tem se lahko vprašamo, kako je mogoče, da so uspehi naših dijakov na mednarodnih pri- merjanjih (recimo PISA) tako slabi, obenem pa imamo v naših šolah nesorazmerno ve- liko število odličnjakov. Prav- zaprav razvrstitev učencev po uspehu ne ustreza več t. i. Ga- ussovi krivulji. Kaj se dogaja v šolah? Vzroke so že vrsto let nazaj analizirali strokovnjaki na ministrstvu za šolstvo, za- vodu za šolstvo, ravnatelji … Navajali so prenatrpane učne načrte, premajhno motivacijo učencev za učenje in še vrsto drugih vzrokov. Ni pa bilo govora o načinu poučevanja, torej o metodiki pouka. Učni uspeh in ustrezno pismenost na vseh področjih lahko iz- boljšamo samo z ustrezno metodiko pouka. Metodika pri vzgojnoizo- braževalnem delu je postopek oziroma najbolje izbrana pot, po kateri učenci pod neposre- dnim ali posrednim vodstvom učitelja na čim bolj racionalen in ekonomičen način osvoji- jo neka znanja, spretnosti in navade. Metodika ne pomeni samo metode in oblike pouka, ampak je najširša pedagoška Postni prt v žu- pnijski cerkvi v Žalcu (Foto: Janja Čuvan) Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 13, 28. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI Podpisali pogodbo z gasilskimi društvi V torek, 12. marca, je bilo v dvorani Doma krajanov Gomilsko območno srečanje otroških folklornih skupin pod imenom Ringa raja. Na reviji, ki jo vsako leto organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – območna izpostava Žalec, je nastopilo šest otroških folklornih skupin: otroška folklorna skupina Srajčke Kulturnega društva Gomilsko, Navihančki OŠ Griže, Iskrice POŠ Liboje, POŠ Trje, I. OŠ Žalec in mladinska FS OŠ Petrovče. Skupine je strokovno spremljala in ocenjevala Lea Onufrija Volk in mentoricam podala tudi recenzijo njihovega nasto- pa. Po mnenju vodje JSKD OI Žalec mag. Marka Repnika je folklorna dejavnost na področju Spodnje Savinjske doline na visoki ravni. Ukvarjanje otrok z dejavnostjo, kot je folklora, vsekakor kaže, da obstaja zanimanje in da bodo tudi odra- sle folklorne skupine lahko sčasoma popolnile svoje vrste s plesalkami in plesalci. Revija odraslih folklornih skupin je bila to nedeljo v Gali- ciji. TT Zaplesali so mladi folkloristi Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec in 15 prosto- voljnih gasilskih društev, ki delujejo v žalski občini, so v ponedeljek, 18. marca, podpisali pogodbo o opra- vljanju javne gasilske služ- be za leto 2024. V uvodu je zbrane gasilce nagovoril župan Janko Kos in se jim zahvalil za opravljeno delo v minulem letu. Lani so številni občani ob avgusto- vskih poplavah potrebovali njihovo pomoč. Takrat sta se še posebej izkazali njihova požrtvovalnost in strokovnost. Ponosen je tudi na njihovo or- ganizacijo Kongresa Gasilske zveze Slovenije, ko se je lani oktobra v Žalcu zbralo več kot pet tisoč uniformiranih gasilk in gasilcev. Zbrane so pozdra- vili še predsednik in poveljnik Gasilske zveze Žalec Milan Pu- stoslemšek in Ludvik Meklav, poveljnik civilne zaščite Robert Vasle ter poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Uroš Ži- bret. Vsi so izrekli besede za- hvale in pohvale na račun dela in opravljenih nalog gasilcev v vseh društvih. Ob tej prilo- žnosti je župan prejel medaljo Gasilske zveze Žalec za pomoč pri organizaciji Kongresa Ga- silske zveze Slovenije. Župan je še dodal, da je v letošnjem proračunu za gasilce do zdaj namenjenih največ sredstev, in sicer 560 tisoč evrov. Poleg tega občina pomaga pri obno- vi gasilskih domov in nabavi gasilsko-reševalne opreme. Na območju občine Žalec je bilo lani opravljenih 726 posredo- vanj, levji delež predstavljajo posredovanja ob poplavah. Žu- pani in županja občin Spodnje savinjske doline se pogovarjajo o možnosti vzpostavitve regij- skega urgentnega centra. A kot ugotavljajo, bodo brez prvih posredovalcev težko pokrili ce- lotno območje. Zato pozivajo vse občanke in občane, ki se čutijo sposobne, naj se vklju- čijo v usposabljanje za prve posredovalce. Takšna pomoč se je do zdaj izkazala za zelo uspešno in je mnogim že reši- la življenje, saj so prvi ukrepi pred prihodom reševalcev še posebej pomembni. TT V uvodu je zbrane gasilce nagovoril župan Janko Kos in se jim zahvalil za opravljeno delo v minulem letu. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 13, 28. marec 2024 AKTUALNA PONUDBA pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. NOVO V CELJU! Toskanske dobrote! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) Inovacija pri sanaciji vraščenega nohta Včasih je veljalo, da se noh- ti vraščajo samo pri starejši populaciji, vendar tovrstne težave opažamo že pri otro- cih. Najpogostejši vzroki za vraščanje nohta so nepravilno striženje, neustrezna obutev, potenje stopal in dednost. Tra- dicionalno so se vraščeni nohti odpravili s kirurškim posegom, pri čemer se po kirurškem po- segu mnogokrat vraščanje ponovi. V AN. NIKI smo razvili inovativni medicinski pripo- moček – medicinsko nohtno sponko – s katerim uspešno rešujemo vraščanje nohtov in popravimo nepravilno rast. Naša metoda je zelo hitra, ne- invazivna in učinkovita. Me- dicinsko nohtno sponko AN. NIKA lahko namestimo tudi pri hudih primerih hipergra- nulacije in otrocih. Pripravimo svoja stopala na pomlad Izreži kuponček za popust in preizkusi negovalno kremo. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Se sploh zavedamo, kako pomembna je vitalnost naših stopal? Nega stopal ne sme biti pogojena samo z videzom, predvsem sta ključna vitalnost in korak brez bolečin. V centrih AN. NIKA se že 17 let intenzivno posvečamo osveščanju ljudi o nujnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje in smo od njih vsakodnevno odvisni. Razvili smo lastne metode dela, s kateri- mi uspešno rešujemo različne problematike na stopalih in nohtih: • vraščeni nohti • glivične okužbe • kurja očesa in otiščanci • bradavice • suhe in razpokane pete • poškodovani nohti. Kako prepoznamo glivice na nohtih? Prav tako smo specializirani za odpravljanje glivičnih okužb nohtov in kože na stopalih. Gli- vice na nohtih so trdovratna problematika sodobnega sve- ta, ki prizadene ogromno ljudi. V Centrih AN. NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspe- šno zdravimo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. Glivice na nohtih se prvotno razvijejo na nohtni posteljici, torej pod nohtom, šele kasneje preidejo na noht, kar opazimo kot spre- membe na nohtu. Najpogoste- je se pojavi rumeno obarvanje nohta, lahko se spremeni struk- tura nohta, pojavijo se bele lise in neprijeten vonj kože. Ker je izvor glivične okužbe nohta na nohtni posteljici, je treba pred nanosom preparatov proti gli- vicam površino ustrezno in strokovno pripraviti, da postane bolj prepustna in lahko prodre- jo aktivne sestavine do središča okužbe. V AN. NIKI poudarjamo celosten pristop k odpravi gli- vičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne AN. NIKA izdelke za nego nohtov in stopal kot tudi prehranska dopolnila, s kateri- mi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri zdravljenju glivic na nohtih. 17 let izkušenj na področju od- pravljanja glivičnih obolenj noh- tov nam je pokazalo, kako resna problematika so glivice. Ne gre le za estetski problem, temveč tudi za zdravstveni. Mnoge znanstvene študije kažejo na povezavo med različnimi bole- zenskimi stanji in glivicami na nohtih, saj sproščajo glivice v naš krvni obtok toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo odpravo glivic takoj, ko opazimo spremembe nohta. Konec suhih in razpokanih pet Ponosni smo, da lahko svo- jim strankam ponudimo kako- vostne in globinsko negovalne izdelke, ki so v celoti razviti in proizvedeni v Sloveniji. Vse naše izdelke najdete v naših centrih po Sloveniji, na spletu in v izbra- nih lekarnah. Na nas se dnevno obračajo stranke, ki imajo hude težave s suhimi in z razpokanimi stopali oz. s petami. Vsekakor jim svetujemo, da je ustrezna domača nega stopal ključna za ohranjanje vitalnosti nog in za prijeten korak. Pri domači negi v prvi vrsti priporočamo negovalno kremo Balmodon s karitejevim maslom in z eterič- nim oljem čajevca. Krema Bal- modon je odlična, saj mehča kožo na petah, jo globinsko vlaži brez mastnega občutka, obnavlja razpokano kožo in njeno povrhnjico, povečuje prožnost kože na stopalih in preprečuje nabiranje trde in suhe kože na stopalih. PO METODI AN.NIKA PREJ POTEM Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 13, 28. marec 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Ob 100-letnici smrti Po končani srednji šoli je na dunajski univerzi po- slušal matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1861 doktoriral. Leta 1863 je po- stal zasebni docent na nave- deni univerzi in nato 1866 pa profesor na univerzi v Gradcu. V letih 1864−1919 je objavil več knjig in raz- prav, ki so obravnavale pro- bleme astronomije, čiste matematike, geometrije in kartografije. Frischaufovo poglavitno delo je bilo posvečeno karto- grafiji. Od leta 1868 je siste- matično obiskoval in opisoval gorovja na Hrvaškem in Črni gori ter slovenske Alpe, zlasti Kamniško-Savinjske Alpe. So- deloval je s slovenskimi pla- ninci in zavračal germaniza- torska prizadevanja nemške planinske organizacije. Poi- skal in markiral je številne planinske poti in določil viši- ne vrhov. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot tujem (zlasti nemškem) časo- pisju. Že leta 1874 je osnoval društvo, ki naj bi v savinj- skih planinah postavilo koče in skrbelo za izgradnjo cest med Ljubnim, Lučami, Sol- čavo in Logarsko dolino. Leta 1876 je postavil tri koče: Fri- schaufovo kočo (ne obstaja več) nad Suhim dolom blizu sedanje Zoisove koče, na Ko- rošici in na Okrešlju. Slednjo je zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Leta 1907 jo je odnesel plaz, namesto nje je bila leta 1908 zgrajena nova, ki so jo že takrat poime- novali po Frischaufu. Dom, ki ga upravlja Planinsko društvo Celje Matica, leta 1991 pre- novljen in povečan, je pred petimi leti uničil požar. V času, ko poteka nadomestna gradnja, je za zasilno oskrbo pohodnikov in planincev na voljo bližnja brunarica. Pripravil: Srečko Maček Avgust Friderik Seebacher: Žene nesejo košare na glavah k žegnu Jedkanica, ni dat., sign.: d. sp.: AS, hrani Pokrajinski muzej Celje Johannes Frischauf (1837–1924), matematik, geodet in alpinist Johannes Frischauf se je na Dunaju rodil 17. septembra 1837 in umrl 7. januarja 1924 v Gradcu. Frischaufov dom na Okrešlju. Razglednica je bila odposlana leta 1910, zasebni arhiv Barba- re Selčan. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Prizor, ki ga je upodobil celjski umetnik Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), prikazuje tri žene, ki na glavah nesejo košare k žegnu oziroma blagoslovu. V ospredju močno izstopajo ženske figure, ki so pražnje oblečene, z rutami na glavah. Srednja žena samozavestno nosi veliko košaro na glavi, ne da bi jo držala z roko. Kljub temu, da ima obe roki pogumno uprti ob boke, ji košara med hojo vseeno trdno stoji na glavi. Levo in desno pot, po kateri hodijo, obdajajo drevesa, v ozadju pa se dviguje vzpetina, na kateri prepoznamo značilne obrise ruševine Starega gradu. Žegnanje oziroma blagoslov velikonočnih jedi po rimskoka- toliški tradiciji poteka na veliko soboto. K blagoslovu se nesejo jedi, ki so jih ljudje pripravili doma. Te jedi, ki v košari ne smejo manjkati, so: pirhi, šunka, hren, kruh in potica. Vsaka od njih ima svoj simbolni pomen, ki je povezan z Jezusovim trpljenjem in sporočilom praznika. Tako pet rdečih pirhov predstavlja kaplje krvi in Jezusove rane; šunka predstavlja Jezusovo telo; hren simbolizira trpljenje Jezusa in žeblje, s katerimi je bil pribit na križ; kruh zaznamuje božjo dobroto in človekovo delo; potica predstavlja Kristusovo trnjevo krono, zato je pogosto v obliki obroča. Manj znana jed, ki sodi med velikonočne jedi, je pomaran- ča, ki predstavlja gobo, s katero so Jezusu na križu dali piti kis. Vse omenjene jedi so, potem ko so bile zložene v košari, prekrili z lepo izvezenim prtičem in jih v popoldanskih so- botnih urah odnesli k blagoslovu. Blagoslovljene oz. žegnane jedi so zaužili na velikonočno nedeljo za zajtrk. Pripravila: Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje V Stari grofiji v Celju je do 16. maja na ogled izbor li- kovnih del v Celju rojenega in delujočega slikarja Avgusta Friderika Seebacherja. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 13, 28. marec 2024 AKTUALNA PONUDBA pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. NOVO V CELJU! Toskanske dobrote! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) Inovacija pri sanaciji vraščenega nohta Včasih je veljalo, da se noh- ti vraščajo samo pri starejši populaciji, vendar tovrstne težave opažamo že pri otro- cih. Najpogostejši vzroki za vraščanje nohta so nepravilno striženje, neustrezna obutev, potenje stopal in dednost. Tra- dicionalno so se vraščeni nohti odpravili s kirurškim posegom, pri čemer se po kirurškem po- segu mnogokrat vraščanje ponovi. V AN. NIKI smo razvili inovativni medicinski pripo- moček – medicinsko nohtno sponko – s katerim uspešno rešujemo vraščanje nohtov in popravimo nepravilno rast. Naša metoda je zelo hitra, ne- invazivna in učinkovita. Me- dicinsko nohtno sponko AN. NIKA lahko namestimo tudi pri hudih primerih hipergra- nulacije in otrocih. Pripravimo svoja stopala na pomlad Izreži kuponček za popust in preizkusi negovalno kremo. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Se sploh zavedamo, kako pomembna je vitalnost naših stopal? Nega stopal ne sme biti pogojena samo z videzom, predvsem sta ključna vitalnost in korak brez bolečin. V centrih AN. NIKA se že 17 let intenzivno posvečamo osveščanju ljudi o nujnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje in smo od njih vsakodnevno odvisni. Razvili smo lastne metode dela, s kateri- mi uspešno rešujemo različne problematike na stopalih in nohtih: • vraščeni nohti • glivične okužbe • kurja očesa in otiščanci • bradavice • suhe in razpokane pete • poškodovani nohti. Kako prepoznamo glivice na nohtih? Prav tako smo specializirani za odpravljanje glivičnih okužb nohtov in kože na stopalih. Gli- vice na nohtih so trdovratna problematika sodobnega sve- ta, ki prizadene ogromno ljudi. V Centrih AN. NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspe- šno zdravimo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. Glivice na nohtih se prvotno razvijejo na nohtni posteljici, torej pod nohtom, šele kasneje preidejo na noht, kar opazimo kot spre- membe na nohtu. Najpogoste- je se pojavi rumeno obarvanje nohta, lahko se spremeni struk- tura nohta, pojavijo se bele lise in neprijeten vonj kože. Ker je izvor glivične okužbe nohta na nohtni posteljici, je treba pred nanosom preparatov proti gli- vicam površino ustrezno in strokovno pripraviti, da postane bolj prepustna in lahko prodre- jo aktivne sestavine do središča okužbe. V AN. NIKI poudarjamo celosten pristop k odpravi gli- vičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne AN. NIKA izdelke za nego nohtov in stopal kot tudi prehranska dopolnila, s kateri- mi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri zdravljenju glivic na nohtih. 17 let izkušenj na področju od- pravljanja glivičnih obolenj noh- tov nam je pokazalo, kako resna problematika so glivice. Ne gre le za estetski problem, temveč tudi za zdravstveni. Mnoge znanstvene študije kažejo na povezavo med različnimi bole- zenskimi stanji in glivicami na nohtih, saj sproščajo glivice v naš krvni obtok toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo odpravo glivic takoj, ko opazimo spremembe nohta. Konec suhih in razpokanih pet Ponosni smo, da lahko svo- jim strankam ponudimo kako- vostne in globinsko negovalne izdelke, ki so v celoti razviti in proizvedeni v Sloveniji. Vse naše izdelke najdete v naših centrih po Sloveniji, na spletu in v izbra- nih lekarnah. Na nas se dnevno obračajo stranke, ki imajo hude težave s suhimi in z razpokanimi stopali oz. s petami. Vsekakor jim svetujemo, da je ustrezna domača nega stopal ključna za ohranjanje vitalnosti nog in za prijeten korak. Pri domači negi v prvi vrsti priporočamo negovalno kremo Balmodon s karitejevim maslom in z eterič- nim oljem čajevca. Krema Bal- modon je odlična, saj mehča kožo na petah, jo globinsko vlaži brez mastnega občutka, obnavlja razpokano kožo in njeno povrhnjico, povečuje prožnost kože na stopalih in preprečuje nabiranje trde in suhe kože na stopalih. PO METODI AN.NIKA PREJ POTEM Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 13, 28. marec 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Ob 100-letnici smrti Po končani srednji šoli je na dunajski univerzi po- slušal matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1861 doktoriral. Leta 1863 je po- stal zasebni docent na nave- deni univerzi in nato 1866 pa profesor na univerzi v Gradcu. V letih 1864−1919 je objavil več knjig in raz- prav, ki so obravnavale pro- bleme astronomije, čiste matematike, geometrije in kartografije. Frischaufovo poglavitno delo je bilo posvečeno karto- grafiji. Od leta 1868 je siste- matično obiskoval in opisoval gorovja na Hrvaškem in Črni gori ter slovenske Alpe, zlasti Kamniško-Savinjske Alpe. So- deloval je s slovenskimi pla- ninci in zavračal germaniza- torska prizadevanja nemške planinske organizacije. Poi- skal in markiral je številne planinske poti in določil viši- ne vrhov. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot tujem (zlasti nemškem) časo- pisju. Že leta 1874 je osnoval društvo, ki naj bi v savinj- skih planinah postavilo koče in skrbelo za izgradnjo cest med Ljubnim, Lučami, Sol- čavo in Logarsko dolino. Leta 1876 je postavil tri koče: Fri- schaufovo kočo (ne obstaja več) nad Suhim dolom blizu sedanje Zoisove koče, na Ko- rošici in na Okrešlju. Slednjo je zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Leta 1907 jo je odnesel plaz, namesto nje je bila leta 1908 zgrajena nova, ki so jo že takrat poime- novali po Frischaufu. Dom, ki ga upravlja Planinsko društvo Celje Matica, leta 1991 pre- novljen in povečan, je pred petimi leti uničil požar. V času, ko poteka nadomestna gradnja, je za zasilno oskrbo pohodnikov in planincev na voljo bližnja brunarica. Pripravil: Srečko Maček Avgust Friderik Seebacher: Žene nesejo košare na glavah k žegnu Jedkanica, ni dat., sign.: d. sp.: AS, hrani Pokrajinski muzej Celje Johannes Frischauf (1837–1924), matematik, geodet in alpinist Johannes Frischauf se je na Dunaju rodil 17. septembra 1837 in umrl 7. januarja 1924 v Gradcu. Frischaufov dom na Okrešlju. Razglednica je bila odposlana leta 1910, zasebni arhiv Barba- re Selčan. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Prizor, ki ga je upodobil celjski umetnik Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), prikazuje tri žene, ki na glavah nesejo košare k žegnu oziroma blagoslovu. V ospredju močno izstopajo ženske figure, ki so pražnje oblečene, z rutami na glavah. Srednja žena samozavestno nosi veliko košaro na glavi, ne da bi jo držala z roko. Kljub temu, da ima obe roki pogumno uprti ob boke, ji košara med hojo vseeno trdno stoji na glavi. Levo in desno pot, po kateri hodijo, obdajajo drevesa, v ozadju pa se dviguje vzpetina, na kateri prepoznamo značilne obrise ruševine Starega gradu. Žegnanje oziroma blagoslov velikonočnih jedi po rimskoka- toliški tradiciji poteka na veliko soboto. K blagoslovu se nesejo jedi, ki so jih ljudje pripravili doma. Te jedi, ki v košari ne smejo manjkati, so: pirhi, šunka, hren, kruh in potica. Vsaka od njih ima svoj simbolni pomen, ki je povezan z Jezusovim trpljenjem in sporočilom praznika. Tako pet rdečih pirhov predstavlja kaplje krvi in Jezusove rane; šunka predstavlja Jezusovo telo; hren simbolizira trpljenje Jezusa in žeblje, s katerimi je bil pribit na križ; kruh zaznamuje božjo dobroto in človekovo delo; potica predstavlja Kristusovo trnjevo krono, zato je pogosto v obliki obroča. Manj znana jed, ki sodi med velikonočne jedi, je pomaran- ča, ki predstavlja gobo, s katero so Jezusu na križu dali piti kis. Vse omenjene jedi so, potem ko so bile zložene v košari, prekrili z lepo izvezenim prtičem in jih v popoldanskih so- botnih urah odnesli k blagoslovu. Blagoslovljene oz. žegnane jedi so zaužili na velikonočno nedeljo za zajtrk. Pripravila: Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje V Stari grofiji v Celju je do 16. maja na ogled izbor li- kovnih del v Celju rojenega in delujočega slikarja Avgusta Friderika Seebacherja. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 13, 28. marec 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Streha Na kmetiji v Zgornji Savinjski dolini so popravljali streho. Gospodar in gospodinja sta pravkar tuhtala v kuhinji, kako bi kaj prihranila pri hrani za delavce, ko gospodar naenkrat zagleda, kako eden izmed delavcev pada mimo okna. Nato hitro zakliče gospodinji: »Francka, za Janeza ni treba kosila pripravljat, ker bo jedel v kliničnem centru!« Glavnik »Uf, kako sem besen!« potoži Savinjčan svojemu so- sedu. »Ja, kaj pa je bilo?« ga začuden vpraša sosed. »Nov glavnik moram kupiti, odlomil se mi je en zob,« mu odgovori. »Zaradi enega zoba boš kupoval nov glavnik,« se mu smeje sosed. »Moram, bil je zadnji.« Bencin Pride Savinjčan na bencinsko črpalko in vpraša proda- jalca, koliko stane kapljica bencina. Ta mu odgovori, da nič. Savinjčan pa pravi: »Potem pa mi nakapljajte do vrha!« Snežak Voznik tovornjaka pobere štoparko, ki mu v zameno ponudi plačilo v naturalijah. Ustavita so se na parkirišču, ona se sleče, a jo je voznik tovornjaka golo nažene ven pri –25 stopinjah in ji reče, da jo bo spustil nazaj v kabino šele potem, ko bo naredila snežaka. Ker ni imela druge izbire, ga je ubogala, nato pa vsto- pila v toplo kabino, voznik je jima je vmes skuhal čaj. Zmedeno ga je vprašala, zakaj jo je, namesto da bi se zabaval, prisilil, da je naredila snežaka? Voznik je razložil: »Poslušaj, srček, nisem nek ljubimec, pozabila bi me takoj, ko bi izstopila iz kabine, ampak po tem snežaku se me boš spominjala, dokler boš živa!« Hrenovke ali kako nastane tradicija Sostanovalki v študentskem domu pražita hrenovke. Prva to že obvlada in pove, da jih je potrebno pred pra- ženjem obrezati na obeh koncih. Ne ve pa, zakaj. Ko pride za vikend domov, vpraša svojo mamo: »Zakaj je treba hrenovke obrezati na obeh koncih pred praže- njem?« Mama odgovori: »Moja mama jih je tako pekla, vendar tudi jaz ne vem, zakaj.« Dekle gre k babici: »Ali ste res hrenovke vedno pred praženjem obrezali?« Babica odvrne: »Ja, seveda.« »Zakaj pa?« »Ah, moja mama jih je tako pekla, ne vem pa, zakaj.« Dekle se torej odpravi v dom za ostarele, kjer obišče prababico in jo vpraša: »Zakaj je potrebno hrenovke pred praženjem obrezati?« Prababica presenečeno pogleda in reče: »Kaj? A še ve- dno niste kupili večje ponve?« Kdor se smeji v ponedeljek zjutraj, očitno jemlje prave tablete. »Mož mi je prinesel kavo iz Brazilije!« »Ooo! Pa še vedno je topla!« Sine, nekoč bo vse to tvoje. »Laže!« »Dragi, zelo sem vesela, da si prej prišel iz službe.« Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Treba se bo ukvarjati z zade- vo, za katero ste menili, da je že urejena. Nova dejstva bodo vse postavila na glavo in lahko jo boste začeli reševati na novo. Vzemite si dovolj časa, saj bo prihajalo do zamud. Iskrenost in odprtost bosta lastnosti, ki bosta obarvali vaše dneve. Vaše počutje bo odlično in imeli boste razloge za veliko zadovoljstvo z vsem, kar vas obkroža. V četrtek in petek boste gostili Luno, vse se bo dogajalo precej intenzivno. Še zlasti četrtek bo kot naročen, da naredite korak naprej. Namesto da se zapirate vase, se raje pogovorite z osebo, ki ji zaupate, in ugotovili boste, kje tičijo vzroki vaše negotovo- sti in strahov. Tako se boste z vsem lažje soočili. Več planetov v sorodnem vodnem znamenju prinaša podporo vašemu delo- vanju. Malo bolj bodite previdni za praznike. Sonce in Merkur, ki je za- dolžen za delo, potujeta po sorodnem ognjenem znaku in vam prinašata veliko opore pri delovanju. Novih idej vam v tem času ne bo zmanjkalo, v svoje življenje boste sprejeli tudi veli- ko novih ljudi. Tudi v ljubezni vam bo sreča mila, zato le dobro izkoristite vplive za svojo srečo. Velja opozoriti, da se posvetite zaključevanju projektov, saj re- trogradni Merkur od 1. aprila opozarja, da novih poti ni mo- dro začenjati. Vse, kar boste počeli, bo imelo smisel in namen, četudi ne bo tako videti na prvi pogled. Od- govori na nekatera vprašanja se vam bodo izmikali, vendar jih boste še preučevali. Luno boste gostili od prazničnega veliko- nočnega ponedeljka do srede dopoldne, sočasno se bo s tem dnem začelo tudi retrogradno potovanje Merkurja. Prav za- radi slednjega boste želeli priti stvarem do dna. Veliko boste razmišljali in iskali odgovore po bližnjici. To nikakor ne bo delovalo, posku- siti bo treba drugače. Rešite se lahko z močjo pozitivnih misli. Boj proti tesnobi in strahovom vam jemlje preveč energije, zato presekajte ta začarani krog in začnite verjeti vase ter v vse do- bro pred seboj. Lastna čustve- nost vas bo v teh dneh večkrat presenetila, saj sami sebe ne po- znate v takšni luči. Nič hudega, nekdo bo tega vesel. Sprememb, ki so na vidiku, se lahko samo veselite. Strah, da novim okoliščinah ne boste kos, je popolnoma odveč. Imate čudovito priložnost, da zadihate na novo in precej drugače. Vide- ti je, da Saturnove lekcije dobro osvajate. Mars vam daje obilico energije, kar izkoristite sebi v prid. V ljubezni se vam zvezde nasmihajo. Lahko se celo zgodi, da se boste ozrli v preteklost in obudili staro ljubezen. Včasih besede spreminjajo zadeve. Tokrat boste zadeli to- čen cilj in napredovali, kot si lahko le zamislite. Ni kaj, Mer- kur je vaš zaveznik, saj potuje po ovnu. Ker bo od ponedeljka tudi retrograden, se pripravite, da boste kaj tudi spreminjali. Morebiti vas pri tem čaka tudi manjša zamuda, vendar ne bo hudega. Na poslovnem podro- čju se v kratkem obetajo novo- sti, ki se jih lahko veselite. Imeli boste občutek, da vam sreča ni mila, kar ne bo res. Zelo hitro boste lahko ugo- tavljali, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Nečemu se boste prisiljeni odpovedati, vendar boste namesto tega dobili nekaj novega, zato boste od sreče kar sijali. Velike možnosti imate, da odpravite neko razvado in postanete srečnejši. Sami nase boste ponosni, zato ne dovolite, da vas kaj spravi iz tira. Vaš vladar potuje po ognje- nem znamenju in bo začel prvi dan v aprilu retrogradno pot. Vaše misli se bodo obrnile v preteklost. Naj bo to spodbuda, ne ovira. Končno ste osvojili lek- cije, ki so vam bile namenjene. Pričakujete lahko dobre novice, zato bo vaša energija v porastu. Samozavest boste imeli na zavi- dljivi ravni, zato nikar ne ovin- karite, ampak usmerite puščico naravnost v cilj. Čas je, da obrnete nov list v svojem življenju in se preneha- te smilite sami sebi. Nekdo bo kot vihar vstopil v vaše življe- nje in razburkal vaša čustva. S presenečenjem boste ugotavlja- li, da ste zelo zadovoljni. Situa- cije ne boste čisto obvladovali, vendar vas to ne bo pretirano motilo. Izredno izostren obču- tek vas bo spremljal in potru- dite se, da mu boste zaupali. Doživite lahko zelo zanimive dneve. Vse, kar vas je mučilo in vam preprečevalo, da bi mirno spali, je preteklost. Vaši novi poskusi, da napredujete, bodo na drugih temeljih, kot so bili v preteklo- sti, zato boste uspešni. Merkur, ki se bo v ponedeljek postavil retrogradno, bo omogočil, da boste končali projekt, ki se vleče že nekaj časa. Vaša življenjska energija se bo dvigovala in temu primerno bo tudi veliko boljše počutje. Pomladi se boste resnič- no veselili. Kar nekaj planetov vam v tem času nasprotuje, zato bo treba več napora in trdega dela, da boste delovali odlično. Vaš ključ do uspeha v teh dneh bodo predstavljali izjemen šesti čut, pravilna ocena ljudi in si- tuacij, ki jim boste izpostavlje- ni, in sposobnost opazovanja. Lahko spoznate zelo ugledne ljudi. Na čustvenem področju lahko prav v tem času dobite odgovor, za katerega si že dlje prizadevate. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 13, 28. marec 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Streha Na kmetiji v Zgornji Savinjski dolini so popravljali streho. Gospodar in gospodinja sta pravkar tuhtala v kuhinji, kako bi kaj prihranila pri hrani za delavce, ko gospodar naenkrat zagleda, kako eden izmed delavcev pada mimo okna. Nato hitro zakliče gospodinji: »Francka, za Janeza ni treba kosila pripravljat, ker bo jedel v kliničnem centru!« Glavnik »Uf, kako sem besen!« potoži Savinjčan svojemu so- sedu. »Ja, kaj pa je bilo?« ga začuden vpraša sosed. »Nov glavnik moram kupiti, odlomil se mi je en zob,« mu odgovori. »Zaradi enega zoba boš kupoval nov glavnik,« se mu smeje sosed. »Moram, bil je zadnji.« Bencin Pride Savinjčan na bencinsko črpalko in vpraša proda- jalca, koliko stane kapljica bencina. Ta mu odgovori, da nič. Savinjčan pa pravi: »Potem pa mi nakapljajte do vrha!« Snežak Voznik tovornjaka pobere štoparko, ki mu v zameno ponudi plačilo v naturalijah. Ustavita so se na parkirišču, ona se sleče, a jo je voznik tovornjaka golo nažene ven pri –25 stopinjah in ji reče, da jo bo spustil nazaj v kabino šele potem, ko bo naredila snežaka. Ker ni imela druge izbire, ga je ubogala, nato pa vsto- pila v toplo kabino, voznik je jima je vmes skuhal čaj. Zmedeno ga je vprašala, zakaj jo je, namesto da bi se zabaval, prisilil, da je naredila snežaka? Voznik je razložil: »Poslušaj, srček, nisem nek ljubimec, pozabila bi me takoj, ko bi izstopila iz kabine, ampak po tem snežaku se me boš spominjala, dokler boš živa!« Hrenovke ali kako nastane tradicija Sostanovalki v študentskem domu pražita hrenovke. Prva to že obvlada in pove, da jih je potrebno pred pra- ženjem obrezati na obeh koncih. Ne ve pa, zakaj. Ko pride za vikend domov, vpraša svojo mamo: »Zakaj je treba hrenovke obrezati na obeh koncih pred praže- njem?« Mama odgovori: »Moja mama jih je tako pekla, vendar tudi jaz ne vem, zakaj.« Dekle gre k babici: »Ali ste res hrenovke vedno pred praženjem obrezali?« Babica odvrne: »Ja, seveda.« »Zakaj pa?« »Ah, moja mama jih je tako pekla, ne vem pa, zakaj.« Dekle se torej odpravi v dom za ostarele, kjer obišče prababico in jo vpraša: »Zakaj je potrebno hrenovke pred praženjem obrezati?« Prababica presenečeno pogleda in reče: »Kaj? A še ve- dno niste kupili večje ponve?« Kdor se smeji v ponedeljek zjutraj, očitno jemlje prave tablete. »Mož mi je prinesel kavo iz Brazilije!« »Ooo! Pa še vedno je topla!« Sine, nekoč bo vse to tvoje. »Laže!« »Dragi, zelo sem vesela, da si prej prišel iz službe.« Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Treba se bo ukvarjati z zade- vo, za katero ste menili, da je že urejena. Nova dejstva bodo vse postavila na glavo in lahko jo boste začeli reševati na novo. Vzemite si dovolj časa, saj bo prihajalo do zamud. Iskrenost in odprtost bosta lastnosti, ki bosta obarvali vaše dneve. Vaše počutje bo odlično in imeli boste razloge za veliko zadovoljstvo z vsem, kar vas obkroža. V četrtek in petek boste gostili Luno, vse se bo dogajalo precej intenzivno. Še zlasti četrtek bo kot naročen, da naredite korak naprej. Namesto da se zapirate vase, se raje pogovorite z osebo, ki ji zaupate, in ugotovili boste, kje tičijo vzroki vaše negotovo- sti in strahov. Tako se boste z vsem lažje soočili. Več planetov v sorodnem vodnem znamenju prinaša podporo vašemu delo- vanju. Malo bolj bodite previdni za praznike. Sonce in Merkur, ki je za- dolžen za delo, potujeta po sorodnem ognjenem znaku in vam prinašata veliko opore pri delovanju. Novih idej vam v tem času ne bo zmanjkalo, v svoje življenje boste sprejeli tudi veli- ko novih ljudi. Tudi v ljubezni vam bo sreča mila, zato le dobro izkoristite vplive za svojo srečo. Velja opozoriti, da se posvetite zaključevanju projektov, saj re- trogradni Merkur od 1. aprila opozarja, da novih poti ni mo- dro začenjati. Vse, kar boste počeli, bo imelo smisel in namen, četudi ne bo tako videti na prvi pogled. Od- govori na nekatera vprašanja se vam bodo izmikali, vendar jih boste še preučevali. Luno boste gostili od prazničnega veliko- nočnega ponedeljka do srede dopoldne, sočasno se bo s tem dnem začelo tudi retrogradno potovanje Merkurja. Prav za- radi slednjega boste želeli priti stvarem do dna. Veliko boste razmišljali in iskali odgovore po bližnjici. To nikakor ne bo delovalo, posku- siti bo treba drugače. Rešite se lahko z močjo pozitivnih misli. Boj proti tesnobi in strahovom vam jemlje preveč energije, zato presekajte ta začarani krog in začnite verjeti vase ter v vse do- bro pred seboj. Lastna čustve- nost vas bo v teh dneh večkrat presenetila, saj sami sebe ne po- znate v takšni luči. Nič hudega, nekdo bo tega vesel. Sprememb, ki so na vidiku, se lahko samo veselite. Strah, da novim okoliščinah ne boste kos, je popolnoma odveč. Imate čudovito priložnost, da zadihate na novo in precej drugače. Vide- ti je, da Saturnove lekcije dobro osvajate. Mars vam daje obilico energije, kar izkoristite sebi v prid. V ljubezni se vam zvezde nasmihajo. Lahko se celo zgodi, da se boste ozrli v preteklost in obudili staro ljubezen. Včasih besede spreminjajo zadeve. Tokrat boste zadeli to- čen cilj in napredovali, kot si lahko le zamislite. Ni kaj, Mer- kur je vaš zaveznik, saj potuje po ovnu. Ker bo od ponedeljka tudi retrograden, se pripravite, da boste kaj tudi spreminjali. Morebiti vas pri tem čaka tudi manjša zamuda, vendar ne bo hudega. Na poslovnem podro- čju se v kratkem obetajo novo- sti, ki se jih lahko veselite. Imeli boste občutek, da vam sreča ni mila, kar ne bo res. Zelo hitro boste lahko ugo- tavljali, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Nečemu se boste prisiljeni odpovedati, vendar boste namesto tega dobili nekaj novega, zato boste od sreče kar sijali. Velike možnosti imate, da odpravite neko razvado in postanete srečnejši. Sami nase boste ponosni, zato ne dovolite, da vas kaj spravi iz tira. Vaš vladar potuje po ognje- nem znamenju in bo začel prvi dan v aprilu retrogradno pot. Vaše misli se bodo obrnile v preteklost. Naj bo to spodbuda, ne ovira. Končno ste osvojili lek- cije, ki so vam bile namenjene. Pričakujete lahko dobre novice, zato bo vaša energija v porastu. Samozavest boste imeli na zavi- dljivi ravni, zato nikar ne ovin- karite, ampak usmerite puščico naravnost v cilj. Čas je, da obrnete nov list v svojem življenju in se preneha- te smilite sami sebi. Nekdo bo kot vihar vstopil v vaše življe- nje in razburkal vaša čustva. S presenečenjem boste ugotavlja- li, da ste zelo zadovoljni. Situa- cije ne boste čisto obvladovali, vendar vas to ne bo pretirano motilo. Izredno izostren obču- tek vas bo spremljal in potru- dite se, da mu boste zaupali. Doživite lahko zelo zanimive dneve. Vse, kar vas je mučilo in vam preprečevalo, da bi mirno spali, je preteklost. Vaši novi poskusi, da napredujete, bodo na drugih temeljih, kot so bili v preteklo- sti, zato boste uspešni. Merkur, ki se bo v ponedeljek postavil retrogradno, bo omogočil, da boste končali projekt, ki se vleče že nekaj časa. Vaša življenjska energija se bo dvigovala in temu primerno bo tudi veliko boljše počutje. Pomladi se boste resnič- no veselili. Kar nekaj planetov vam v tem času nasprotuje, zato bo treba več napora in trdega dela, da boste delovali odlično. Vaš ključ do uspeha v teh dneh bodo predstavljali izjemen šesti čut, pravilna ocena ljudi in si- tuacij, ki jim boste izpostavlje- ni, in sposobnost opazovanja. Lahko spoznate zelo ugledne ljudi. Na čustvenem področju lahko prav v tem času dobite odgovor, za katerega si že dlje prizadevate. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 13, 28. marec 2024 Čas je, da začne Jože zaradi lastne varnosti paziti na ... 3K STOJI NA JAŠKU EVIDENTNO LITOVKE SO SOSEDE … JUNAK GOTOVČEVE OPERE ZELO HITER TEK PRI KONJU Povsod z vami VZREJA GOVEDO ŽELI NEKAJ NAJTI PIŠE V LEPEM SLOGU ZRAVEN ZVIŠANI TON G BABICA V KOPRU NAV DU- ŠENOST, PREVZETOST LADJI ZA LOV NA KITE RADIO- TELEVIZIJA AMERIŠKA IGRALKA (TATUM) MI, VI, … SPLET, SOVPAD KOT DA SO … Z MARSA PRIJAVI (STORILCA) VRSTA BUJNE FRIZURE OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE DNK (ANG.) OSVOJIVA PRVO MESTO UTRUJAJOČ NAPRAVITI, NAREDITI TOM TAYLOR OD VRHA DO … ČISTA TEŽA BLAGA GEOMETRIJ- SKI LIK … ALI S ČIM CINKOV SULFID FOXY …: UJEMI RITEM VOJSKA NEKDANJE SFRJ OPICE (POG.) NAJBOLJ SKUŠENE SLOVENSKI PEVEC HRIBAR SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG ZA STARO PRAVDO ZDAJ BO … ANG. IGRAL. (DEBORAH) AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA GL. MESTO JAPONSKE ITI V … PO- ME NI UPO- KOJITI SE GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU KRANJSKA … MAUNA … JE VULKAN NA HAVAJIH PO MENE PROSTOR ZA MEJNO ČRTO IGRIŠČA LOČILNI VMESNI PAS NASPROTJE PRISTANKA POGAN (STAR.) RODODEN- DRON VZDEVEK LADJARJA ONASSISA LJUDSTVO V LAOSU ROBERT MITCHUM POVRŠINO MERIMO V … RADIO- TELEVIZIJA SLOVENIJA SREDNJI AMERIŠKI GLASBENIK TURNER JOPIČ, KI ŠČITI PRED VETROM REZULTAT ODŠTEVANJA SKRBI ZA ZABAVO OTROK NEKD. SL. SMUČAR (RENE) KRIVOVEREC ZNAČILNOST ČLOVEKA, KI NE VIDI Mislim, da vem, kaj je to. Vzameš dva bizonja zrezka, malo čebule, zapreš pokrov in ... RIMSKO CELJE DRŽAVNI SUŽENJ V ŠPARTI PRESTOL ERIC CLAPTON IZBIRA EVROPSKI VELETOK ŽIVAL Z LOVKAMI TURNER, MAZE IN GORENJAK ZGLED JUL, AVG, … PRAZEN PROSTOR V ZAPOREDJU JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI) IZRASTKI V USTIH MERSKA ENOTA POŠTARJA AKTIVNI UDELEŽENEC DOGODKA CHRIS …: DRIVING HOME FOR CHRISTMAS 6 11 16 17 19 15 7 2 14 18 8 3 12 1 10 9 4 13 5 V akciji Ljudje odprtih rok vsako leto predstavljamo posameznike, ki izstopajo. So zgled in motivator za reševanje zagonetk, so agregat sprememb, izkazujejo se kot zaščitniki in zagovorniki ranljivih. Pomislite na ljudi v svoji okolici. Kdo izstopa? Kdo vas je razveselil ter navdal z lepimi občutki? Je to voznik avtobusa, ki pozdravi z nasmehom in z vami rad poklepeta, kar je vaša svetla točka dneva? Ste opazili osebo, ki pomaga starejšim? Poznate kmeta, ki dostavlja brezplačne zabojčke zelenjave tistim, ki živijo v pomanjkanju? Pomagajte nam najti izjemne ljudi, katerih dejanja ne smejo ostati neopažena. Sporočite nam ime vašega kandidata in njegovo zgodbo. V akciji Ljudje odprtih rok bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru za Dobrotnika leta spoznala vsa Slovenija. GLASOVNICA MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in Priimek ......................................................................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... DOBROTNIKA 2023 PREDLAGA: Ime in Priimek: ...................................................................................... Naslov: .................................................................................................. Telefonska številka: .............................................................................. Email: ................................................................................................... Datum: ................................................................................................. Podpis: ............................................................................... Predloge sprejemamo vključno do 22. marca 2024 na uredništvu Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 614 SUDOKU 615 SUDOKU 306 REŠITEV SUDOKU 305 Znani so nagrajenci križanke iz Pomladne petice Geslo nagradne križanke iz Pomladne petice se glasi: Spomladanska priprava tal. 1., 2. in 3. nagrado: Rasti cvet, Rasti list, Rasti modro gnojilo prejmejo: Štefka Drame s Ponikve, Milica Tan- šek iz Šentjurja in Danica Kunc iz Škofje vasi. Nagrajencem čestitamo. Podjetje Metrob jim bo nagra- de poslalo po pošti. Novi TEDNIK št. 13 28. 3. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 13, 28. marec 2024 PISANI SVET Ob materinskem dnevu je ekipa Novega tednika in Radia Celje obiskala Dom svetega Jožefa, kjer so se Nuša Rojs, Simona Brglez, Aljoša Bončina in Janže Fric zabavali s stanovalci. Nuša jim je pripravila krajši koncert in zapela nekaj pesmi, v zahvalo so ob koncu zapeli tudi stanovalci. Da bi spomin na prijetno dopoldne trajal čim dlje, je naša ekipa stanovalcem podarila cvetlični aranžma, ki so ga pripravili dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V prijetnem dopoldnevu so se zabavali vsi, tudi če je dan bil v prvi vrsti namenjen materam. Naša ekipa je popestrila dan stanovalcem, a ker se radost in ljubezen množita, so tudi Nuša, Simona, Aljoša in Janže Jožefov hrib zapustili polni radosti in obljubili, da se kmalu ponovno srečajo s stanovalci. JF, foto: Simona Brglez Potem ko so najprej obrezali potomko najstarejše trte na Polzeli, je ta tradicionalni spomladanski dogodek sledil še v Žalcu. Varuhi bele štorklje Pridih Toskane v Celju Konec tedna je v Celju odprla vrata italijanska trgovina Toskana delikatesa. Celjani so lahko v petek in soboto okušali pristne italijanske kulinarične dobrote ter s tem v mislih odpotovali v našo zahodno sosedo. Lastnika franšize Mitja in Mojca sta navdih za odprtje dobila ob prvem obisku Toskane, kjer sta se navdušila nad italijansko kulinariko in kulturo. Navezala sta stik z lastnikom blagovne znamke Toskana. Gre za družinsko podjetje s 30-letno tradicijo, ki ga uspešno vodita Italijan in Slovenka. Leta 1995 sta najprej začela izdelavo svežih polnjenih testenin in nato odprla delikateso v Ljubljani, v kateri nudita italijanske dobrote. Kot pravi Mitja, je veliko Celjanov obiskovalo tamkajšnjo delikateso, kar je tudi eden od razlogov za odprtje poslovalnice v središču Celja. V Toskana delikatesi boste našli toskanske specialitete, dnevno sveže dobrote, domače testenine, lokalne sire, omake, pravo bolonjsko mortadelo z dodatki ali pistacije, pršute, vinoteko, sladice, domače mesnine. NT Samostojna in z delovnim zanosom Sodelujoči, ki so po- magali, da je gnezdo štorkelj spet brezhib- no. (Foto: MH) Številni ljudje z zanimanjem spremljajo, kdaj se bodo v gnezda vrnile štorklje. V obnovljenem gnezdu na Lju- bečni že uživa štrk, ki se mu bo kmalu pridružila sa- mica. Da je njuno gnezdo spet brezhibno, so z menjavo gnezditvenega podstavka poskrbeli Mestna občina Celje, Elektro Celje, Zavod RS za varstvo narave, okoliški sta- novalci in Šolski center Šentjur. V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so zaznali, da so se nekatera razmočena gnez- da v lanskem silovitem vetru močno nagnila in obstajala je velika verjetnost, da bodo čez zimo padla na tla. Zato so predstavniki zgoraj omenjenih organizacij in okoliški stanovalci združili moči za namestitev novega, večjega in močnejšega gnezditvenega podstavka na Ljubečni. »V manj kot dveh tednih po opravljeni menjavi gnezda v ob- novljenem domovanju že uživa štrk, ki se je vrnil iz južnih krajev. Kmalu se mu bo pridružila še samica,« je sporočil dijak drugega letnika programa veterinarski tehnik Šolske- ga centra Šentjur Martin Holobar. TS Z leve nova mlečna kraljica Alenka Gradišnik, direktor Mlekarne Cele- ia Vinko But in Alina Zupanc, zdaj že nekdanja mlečna kraljica, ki je na dan dogodka predala svojo kro- no in naziv. (Foto: arhiv podjetja) Ob prisotnosti savinjskih vino- gradnikov sta trto letos obrezala njen skrbnik Jože Sopotnik in župan Žalca Janko Kos. (Foto: TT) V Domu sv. Jožefa je ekipa Novega tednika in Radia Celje preživela prijetno dopoldne. Nuša Rojs se je med petjem sprehodila med občinstvom. Na obisku v Domu sv. Jožefa Celje Druženji ob potomkah najstarejših trt Polzelani so žlahtno žame- tno črnino ali modro kavčino dobili od savinjskih vinogra- dnikov. Od leta 2016 raste ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda. Letošnjo spomla- dansko rez so opravili župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Igor Pungartnik in njen skrbnik Martin Kodre. ŠO Žalčani so Nikolajo, potom- ko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, posadili na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo ob Obramb- nem stolpu, ki letos obeležu- je 500-letnico postavitve. Ob prisotnosti savinjskih vinogra- dnikov sta trto letos obrezala njen skrbnik Jože Sopotnik in župan Žalca Janko Kos. V nadaljevanju so se člani dru- štva zbrali na rednem, tokrat volilnem občnem zboru in do- ločili, da bo društvo še naprej vodil Silvester Marič. Nova mlečna kraljica je Alenka Gradišnik s Pre- valj na Koroškem. 24-letna študentka biotehniške fa- kultete in prihodnja mla- da prevzemnica domače kmetije bo mlade osve- ščala o pomenu lokalne pridelane hrane. V celoletno uporabo je prejela avtomobil in obleko znane modne oblikovalke Maje Štamol Droljc. S pre- vzemom naziva je pred njo pomembna, celoletna naloga promocije mlečnih izdelkov Zelene doline, zdravega načina življenja in slovenske prireje mleka. Na letošnji razpis Mlekar- ne Celeia za novo mlečno kraljico Zelene doline Slo- venije se je sicer odzvalo 28 kandidatk iz vse Slovenije. Alenka je petčlansko žirijo prepričala s samostojnostjo in z delavnim zanosom, saj tudi sama prihaja s kmetije. NT Številni Celjani so prišli preverit ponudbo nove delikatese Toskana, kjer so ob odprtju lahko tudi okušali nekatere njihove specialitete. (Foto: Andraž Purg)