# 7 #     `ivljenje in delo ljubljanskega škofa Ro`- mana je bilo na številne naèine in moèno vpe- to v dogajanje med drugo svetovno vojno in komunistièno revolucijo v Sloveniji. Govoriti o škofu Ro`manu in revoluciji zato pomeni govoriti o obse`ni in kompleksni temi, po- meni govoriti o bistvenih stvareh najusodnej- šega obdobja slovenske zgodovine in zato tudi o pomembnih stvareh naše sedanjosti. Vsega tega v enem sestavku ni mogoèe zajeti, zato se bom omejil le na nekatere bistvene toèke in na nekatere tudi danes `ive poglede, pa tudi na sedanje stanje njegove pravde. Škof dr. Gregorij Ro`man ni bil ne vojaški in ne dr`avni voditelj ali politik. Bil je verski in predvsem duhovni voditelj. Vse drugo je bilo zanj manjšega ali samo stranskega pome- na, mnogo pa mu je bilo celo po krivici pri- taknjeno. Na to rdeèo nit njegovega delova- nja je treba paziti ves èas, ko pregledujemo njegovo delo in obnašanje v tako zmedenem in te`kem obdobju, kot je bilo v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Ni treba posebej poudarjati, da je škof Ro`man kot koroški Slovenec `e pred vojno dobro poznal nacistièno ideologijo in njeno uresnièevanje. @e zato je povsem razumljivo, da je bil nasprotnik nacizma in fašizma. Na- mesto navajanja posebnih dokazov o tem, naj omenim samo uradno nacistièno stališèe do škofa Ro`mana. V priroèniku nemške taj- ne dr`avne policije GESTAPO, ki je bil iz- dan nekaj dni pred vdorom fašistiènih sil v Jugoslavijo, je kot eden glavnih nemških so- vra`nikov v Jugoslaviji naveden zagrebški nadškof Stepinac. Kot njegov glavni sode- lavec pa je v tem policijskem priroèniku na- veden ljubljanski škof Ro`man, o katerem je posebej poudarjeno, da je prijatelj polj- skega kardinala Hlonda in da je dal prevesti in razširjati njegov spis o nemških grozodejs- tvih v okupirani Poljski. Ob takšnem stališèu do fašistiènih zavo- jevalcev je razumljivo, da se je škof Ro`man po italijanski zasedbi Ljubljane zaprl v ško- fijski dvorec in kar devet dni ni hotel z novimi oblastniki vzpostaviti niti obièajnih protoko- larnih stikov, èeprav so mu njegovi svetovalci to predlagali, Italijani pa zahtevali z gro`njo, da bodo škofovo nadaljnjo osamitev šteli za njim sovra`no dejanje. V tej zvezi je bilo glede na staro in še vedno `ivo komunistièno propagando, ki ško- fu Ro`manu podtika, da je veselo pozdravil prihod okupatorjev, kot èastno nasprotje pa postavlja mariborskega škofa dr. Toma`ièa, ki da se je zaprl v škofijsko palaèo, zanimivo slišati zgodovinarja dr. Franceta M. Dolinar- ja, ki je ob predstavitvi knjige Ro`manov pro- ces na mariborski univerzi na posebno vpra- šanje povedal bistveno drugaèe. Rekel je, da je bila med tedanjim polo`ajem škofa Toma- `ièa in polo`ajem škofa Ro`mana bistvena razlika: škof Toma`iè ni imel nobene izbire, škof Ro`man pa je bil pred te`ko izbiro in odloèitvijo. Škof Toma`iè je takoj po nemški okupaciji odhitel v Celje, da bi vzpostavil stik z nemškimi vojaškimi in upravnimi ob- lastmi. Ni mu uspelo, ker ga Nemci niso pu- stili do sebe. To je poskusil v nekaj dneh še dvakrat, vendar brez uspeha, saj ni prišel dalj kot do ni`jih nemških oficirjev in uradnikov. 80" 9 A !7  !   #   7 #     Ni mu preostalo drugega, kot da se je zaprl v svojo palaèo in tam èakal brez vpliva na do- gajanje, saj so medtem `e zaprli in izgnali ve- èino slovenskih duhovnikov. Ljubljanski škof Ro`man se je nasprotno takoj umaknil v svoj dvorec, Italijani pa so od Nemcev `eleli in zahtevali, da se jim škof predstavi. Škof Ro`man je torej imel izbiro. Mo`nost izbire je postala zanj še posebno te`- ko breme, ko so v Ljubljano pribe`ali številni duhovniki in drugi slovenski izobra`enci iz nemškega okupacijskega obmoèja in veè sto Judov iz Zagreba. Vsi ti so bili brez veljavnih potnih listin in so na italijanskem okupacij- skem obmoèju bivali ilegalno, v nevarnosti, da jih bodo vsak èas odkrili in vrnili Nemcem in hrvaškim ustašem. Šele tedaj se je škof Ro`man dal preprièati, da brez uradnega stika z italijanskim okupatorjem ne bo mogel ni- èesar narediti za ljudi v stiski. Prekinil je boj- kot, šel 20. aprila, torej devet dni po zasedbi Ljubljane do Italijanov in pomagal ljudem, kjer je mogel in kolikor je mogel. Ro`manu so komunisti obisk pri visokem komisarju Grazioliju oèitali kot izdajo in se pri tem sklicevali na èasopisna poroèila, da je škof italijanskemu komisarju obljubil “po- polno sodelovanje s fašistièno Italijo”. Ro`man je vse to odloèno zanikal in poudaril, da ni obljubil nobenega sodelovanja duhovšèine in da je šlo samo “za vljudnostni obisk”, nikakor pa ne za “politièni akt”. Èasopisno poroèilo o škofovem obisku je sestavil italijanski visoki komisar in Ro`man pri tem ni imel nobene- ga vpliva. Revolucionarji pa so raje verjeli fa- šistièni propagandi in škofa brez podlage v dejstvih in krivièno obsodili, da je pri tem obisku Italijanom “zagotavljal popolno sode- lovanje duhovšèine s fašistièno Italijo”. Škofu Ro`manu so še posebej oèitali in mu še vedno oèitajo, da je dne 3. maja 1941 poslal Mussoliniju posebno poslanico, v kateri izra`a “veliko veselje” zaradi zasedbe sloven- skega ozemlja in vkljuèitve v italijansko kra- ljestvo, izra`a “brezpogojno vdanost in obljub- lja Duceju neomajno sodelovanje”. V resnici so bile stvari povsem drugaène: Ro`man po- slanice ni poslal in naslovil na Duceja, ampak samo na ljubljanskega visokega komisarja Graziolija, ni izrazil nobenega veselja ali zah- vale zaradi zasedbe in prikljuèitve slovenskega ozemlja, ampak je dekret o aneksiji samo “vzel na znanje”, ni izrazil nikakršne vdanosti, am- pak je izrazil le “lojalnost”, in ni nikomur ob- ljubil nikakršnega sodelovanja, ampak je le prosil bo`jega blagoslova “za Vaše in naše pri- zadevanje za dobrobit našega ljudstva”, torej za dobrobit Slovenije in ne Italije. Obto`be glede te poslanice se sklicujejo na tedanja èasopisna poroèila, v katerih je bila res objavljena “Ro`manova” poslanica, seveda ne resnièna, ampak takšna, kot jo je preuredil Grazioli in ponaredila fašistièna cenzura. Re- snièna poslanica se je glasila: “Ekselenca! Danes je bil objavljen dekret, s katerim se po italijanski armadi zasedena slo- venska zemlja pridru`uje Italiji. Ko jemljem to na znanje, se zahvaljujem Vaši Ekselenci, da nam je tako vsaj na teritoriju škofije omogoèen razvoj v kulturnem in verskem oziru prièakujoè, da se v smislu dekreta avtonomija narodovega `ivljenja tudi v korist vere in morale skoraj iz- gradi. Izra`am popolno lojalnost in prosim Boga, da blagoslovi Vaše in naše prizadevanje za dobrobit našega ljudstva”. Dekret o aneksiji je torej Ro`man kot golo dejstvo vzel samo na znanje. Zahvalil se je za italijansko obljubo, da bo Slovencem — v nas- protju s hudim preganjanjem vsega sloven- skega v delu škofije pod nemško zasedbo — vsaj na tem delu škofije dana kulturna avtonomija, torej v diplomatskem jeziku postavil zahtevo, da Italija to obljubo o avtonomiji narodovega `ivljenja tudi èimprej uresnièi, izrazil je lo- jalnost novi oblasti, kar je v skladu s haaškimi pravili mednarodnega vojnega prava, in prosil bo`jega blagoslova samo za prizadevanje v ko- rist slovenskega naroda.  # Vojaškemu sodišèu, ki je leta 1946 tudi za- radi te poslanice sodilo Ro`manu, je tedanji generalni vikar Anton Vovk predlo`il gornje pravo besedilo te Ro`manove izjave in tako se ta listina nahaja v sodnem spisu. Kljub temu je sodišèe škofa Ro`mana obsodilo, “da je dne 3. maja poslal Mussoliniju spomenico, v kateri izra`a popolno lojalnost in prosi blagoslov za oku- patorjevo delo”. Izra`anje lojalnosti ni bilo pro- tipravno in zato ni bilo kaznivo po nobenem zakonu, bo`jega blagoslova pa seveda Ro`man ni prosil za katero koli okupatorjevo delo, am- pak samo za tisto, ki bo pomenilo “prizadeva- nje za dobrobit našega ljudstva”. Pred nekaj leti me je obiskal kršèanski so- cialist, nekdanji partizan, slovenski izobra- `enec. V pogovoru o škofu Ro`manu je za- neseno ponovil vse komunistiène obto`be, tudi te v zvezi s škofovo izjavo iz maja 1941. Opozoril sem ga na fašistièni ponaredek in mu pokazal pravo škofovo izjavo. Prebral jo je in nato rekel, da je to nekaj èisto drugega in da bi takšno izjavo lahko tudi on sam pod- pisal. Mislil sem, da je vsaj zanj stvar urejena. Kmalu zatem pa je prav ta politik v èasopisu objavil oster napad na škofa Ro`mana z vse- mi la`nivimi obto`bami – tudi glede pona- rejene majske izjave, kot da ni nikoli videl in celo pohvalil resniène, prave škofove izjave. Pa vendar gre za katoliškega izobra`enca! Ta primer mi je jasno pokazal, da v zadevah dr- `avljanske vojne in revolucije intelektualno poštenje in dejstva nimajo nobene vrednosti. Tisti, ki so se kakor koli zapletli v revolucio- narno nasilje, skušajo svoje obraze oprati tudi z oèitno la`jo. Pri tem se jim resnica ne zdi uporabna. Takšno ravnanje uglednega znanca mi je znova potrdilo misel, da tja, kjer resnice no- èejo, te niti z vozom ni mogoèe pripeljati. Nekateri se resnice bojijo, jo celo sovra`ijo, o njej noèejo nièesar slišati. O tem smo pou- èen prizor videli na prej omenjeni predsta- vitvi knjige Ro`manov proces v Mariboru. V predavalnici je v prvi vrsti sedel starejši gos- pod, izzivalno navedel neko izjavo, ki jo je pri- pisal škofu Ro`manu, in avtorjema knjige na- vrgel vprašanje v oholem preprièanju, da mu ne bosta mogla odgovoriti. Ko je zgodovinar- ka dr. Tamara Griesser Peèar rekla, da mu lahko in z veseljem odgovori, je mo` sunko- vito vstal in zaklical: “Ne maram poslušati!”, nato pa naglo odšel iz dvorane. Drugih no- èejo poslušati, obsojeni so na la`. V odklanjanju resnice je Ro`manova za- deva pouèna tudi na ravni dr`avne oblasti. Dr`avno to`ilstvo je zoper krivièno povojno obsodbo škofa Ro`mana pri pristojnem Okro`nem sodišèu v Ljubljani ̀ e leta 1995 vlo- `ilo zahtevo za obnovo postopka in kasneje še zahtevo za varstvo zakonitosti. Razlogi za obnovo postopka so tako jasni in nedvomni, da vpijejo v nebo, vendar je sodišèe zahtevo za obnovo po osmih letih zavlaèevanja in ne- smiselnega meèkanja septembra 2003 zavr- nilo. Zavrnitev je sprejel senat, ki so ga se- stavljali okro`ni sodniki Marjeta Švab Širok kot predsednica, Marko Puš kot poroèevalec in Janez Košèak kot èlan. Bistvena sodna ugotovitev, ki je bila pod- laga za obsodbo škofa Ro`mana, je bila, da je škof v èasu, ko je slovenski narod v NOB bojeval “velièasten boj proti okupatorju”, na- stopal “proti komunizmu, tj. proti narod- noosvobodilnemu boju”. Bistveni razlog za obnovo kazenskega postopka pa je bilo novo dejstvo, da je med drugo svetovno vojno v Slo- veniji poleg boja proti okupatorju potekala tudi nasilna komunistièna revolucija, kar po- meni, da je škofovo nasprotovanje komuni- stiènemu nasilju in zloèinom eno, boj proti okupatorju pa drugo. Zahteva za obnovo je torej izpodbijala dejansko stanje, ki je pod- laga sodbi: da je v Sloveniji potekal samo boj proti okupatorju. Sodišèe se je oèitno ustrašilo grozeèe re- snice. Kljub splošnoznanemu in dejansko od vseh priznanemu dejstvu, da je komunistièna 7 #       partija boj proti okupatorju zlorabila za to- talitarno nasilje in boj za oblast, da je zato prišlo do razkola med slovenskim ljudstvom in do samoobrambe pred partizanskim zlo- èinskim nasiljem, je sodstvo edina dr`avna institucija v Sloveniji, ki tega dejstva ne priz- nava in ne upošteva. Celo eden od najvišjih vodij teroristiènega aparata Mitja Ribièiè — Ciril je jasno zapisal: “Nièesar ne razume, kdor ne razume, da je šlo za revolucijo!”. Se- nat, ki je odloèal o Ro`manovi zadevi, se je rajši naredil za neumnega, kot da nièesar ne razume, in med 36-stransko meglo nezako- nitega napletanja zapisal, da ni naloga sodiš- èa, da sprejme drugaèno oceno dogajanja med drugo svetovno vojno, da je to naloga zgodo- vinarjev. Èeprav to ni njegova naloga, pa po- trdi oceno dogajanja, ki jo je za podlago svoji sodbi sprejelo vojaško sodišèe! Kakšna dosled- nost! Glede neštetih zgodovinskih knjig, ki so bile predlo`ene, pa pravi, da je zgodovina samo subjektivni pogled posameznika na pre- teklost. Sodišèe noèe ugotavljati novih dejstev, èeš da je to naloga zgodovinarjev, zgodovinar- jem pa ne verjame, èeš da je zgodovina samo subjektivno mnenje. Edina mo`na resnica je torej tista boljševiška iz leta 1946! Prito`bo Ro`manove obrambe, da je sodišèe v obnovi postopka dol`no preveriti nova dejs- tva in ugotoviti resnico o dogajanju med dru- go svetovno vojno, ker je to temelj sporne sod- be, je Višje sodišèe v Ljubljani v senatu višjih sodnikov Janke Šolinc kot predsednice in An- dreja Hrovatha in Mitje Kozamernike kot èla- nov zavrnilo kot neutemeljeno. Tudi oni so se ustrašili pogledati resnico in razkriti sramotno la`, tudi oni so mnogo napisali, vendar bistve- nega razloga za obnovo, dejstva, da med vojno ni šlo samo za boj proti okupatorju, ampak tudi za komunistièno revolucionarno nasilje, niso niti omenili. Tudi oni so ostali pri resnici povojnih boljševiških sodnikov, drugaèni re- snici so trdno zapahnili vsa vrata in — po Mitji Ribièièu — tudi oni nièesar ne razumejo. Prav tako in še mnogo bolj nedvomni so razlogi za varstvo zakonitosti. To je dobro ve- dela tudi Zdenka Cerar, druga generalna dr- `avna to`ilka, ki se je zavedala, da bi Vrhovno sodišèe RS zahtevi moralo ugoditi in sodbo zoper škofa Ro`mana razveljaviti. V strahu, da bo vrhovno sodišèe sodbo razveljavilo, ni mogla poèakati niti enega dneva. Takoj po zaprisegi v Dr`avnem zboru, še preden je prišla v svojo pisarno in prevzela vodenje dr- `avnega to`ilstva, kar na poti tja je mimo pri- stojnega dr`avnega to`ilca sama odloèila in javno objavila, da bo zahtevo za varstvo za- konitosti umaknila. Kot razlog za umik ni navedla niti enega strokovnega, pravnega razloga, rekla je samo, da zahteva za varstvo zakonitosti “ni v narod- nem interesu”. Ne bomo jo vprašali, kdaj in kako je ugotovila, kaj je ali ni v narodovem interesu, tudi ne, kateri zakon jo je pooblastil za ugotovitev narodovega interesa, niti ne tega, od kdaj varovanje zakonitosti ni veè v narodovem interesu. Zapomnimo si le, da je tik pred tem slovesno prisegla, da bo delala po ustavi in zakonih, ne pa po takšnih ali drugaènih interesih. In da je na dolgo in ši- roko razlagala, da bo delala nepolitièno samo po pravilih stroke. Kaj pa je bolj politiènega, kot so takšni ali drugaèni interesi? Kakšen neobvladan strah, ki je daleè pre- segel razum in modrost enega od najvišjih pravosodnih funkcionarjev, kako zmeden beg pred resnico in pravico! Kakšno grozljivo poi- stovetenje sedanjega pravosodja z najbolj gro- bim povojnim politiènim sodstvom, kako sramotno nadaljevanje revolucionarnega na- silja v pravni dr`avi! Pa vendar se ob tej pro- tiustavni in nezakoniti odloèitvi nekdanje ge- neralne dr`avne to`ilke ni nihèe zganil: no- ben dr`avni organ ni ukrepal, noben poslanec ali drug politik se ni oglasil, civilna dru`ba od liberalnih do katoliških izobra`encev je bila tiho in molèala je celo Cerkev. Škof Ro`- man je bil po 50 letih znova politièno obso- 7 #     # # jen: prviè se je to zgodilo ob divjem krièanju krvi `eljne drhali, drugiè ob še bolj sramot- nem molku opevane “demokratiène javno- sti”. Ob molku tiste javnosti, ki drugaèe ne èaka na sodbo, ampak krièi `e ob ovadbi, za katero je šele slišala. Navedeni primeri razen na strah revolu- cionarjev pred resnico ka`ejo tudi na to, kako en diktator dopolnjuje drugega diktatorja, èe- prav ga ima navzven za sovra`nika. Za komu- nistiène nasilnike in njihove naslednike niè ne šteje dejstvo, da so bili med vojno èasopisi pod strogo fašistièno cenzuro, da so poroèila o Ro`manovem obisku pri visokem komisarju Grazioliju in o njegovi “spomenici Duceju” sestavili in dali v objavo italijanski fašisti, ki so se hoteli prikupiti svojemu vodji. Ko je tre- ba unièiti idejnega in politiènega nasprotni- ka, raje verjamejo pisanju fašistiènih okupa- torjev kot slovenskemu škofu in slovenskim zgodovinarjem. Podobno se je škofu Ro`manu zgodilo še v številnih drugih primerih. V sodbi komu- nistiènega sodišèa proti Ro`manu in tudi v današnjem nadaljevanju komunistiène pro- ticerkvene gonje je na primer zelo izkorišèana obto`ba, da je Ro`man “sodeloval s soobto`e- nim Rösenerjem in Rupnikom pri zaprisegi do- mobrancev v cilju, kot je izjavil soobto`enemu Rösenerju, da Slovencem poka`e da popolnoma soglaša z nacistièno politiko”. Za poznavalce škofa je takšna izjava `e sama po sebi popolnoma izkljuèena. Poglej- mo to obto`bo bolj natanèno. Škof Ro`man, kot je dobro znano, niti prviè in ne drugiè ni sodeloval pri domobranski prisegi. Rösener ni izrekel Ro`manu pritaknjenih besed “da popolnoma soglaša z nacistièno politiko”. V sodnem zapisniku o zaslišanju Rösenerja je zapisano bistveno drugaèe: “da je Ro`man podpiral nemško politiko”. Jasno je, da je Rösener s tem mislil na boj proti komuniz- mu, o katerem je tekla beseda. Ro`man sam pa je tudi takšno izjavo, ki jo je Rösener na sodišèu oèitno dal v strahu za svoje `ivljenje, odloèno zanikal. Zapisal je: “Zavedal sem se, kaj je nacistièna politika naredila proti Cerkvi in duhovnikom. Nacistièna politika je na stotine duhovnikov za- prla in izgnala, je prepovedala ljudski jezik celo v cerkvi pri molitvi in petju, je odstranila verouk in verske znake iz vseh šol, zaplenila vse cerk- veno premo`enje, med tem vse posestvo škofijein verskega zaklada, škofijsko gimnazijo in seme- nišèe z vsem inventarjem, knji`nicami in uè- nimi pripomoèki, je pobrala osebno imovino pregnanih duhovnikov itd. In k vsemu temu naj bi bil škof izjavil, da je z nemško nacistièno po- litiko sporazumen! Kdo bi mogel kaj takega ver- jeti? Škof te roparske politike ni odobraval, mar- veè je ponovno proti njej protestiral, tako direkt- no na naslov nemških oblasti, kakor hitro se je odprla poštna zveza z nemško cono, pa tudi preko Svete stolice.” Niè ne pomagata ne škofovo zanikanje in ne logièen premislek. Komunisti in njihovi kršèanski sopotniki raje verjamejo ponarejeni izjavi nemškega nacista, ki so ga zaradi šte- vilnih zloèinov nad Slovenci sami obsodili na smrt, kot katoliškemu škofu in svojemu last- nemu razumu! Škof Ro`man je v skladu z naukom pape- `a Pija XI. v okro`nici “Quadragesimo anno” iz leta 1931 o socializmu in v okro`nici “Di- vini Redemptoris” iz leta 1937 o komunizmu kot radikalni varianti socializma štel komu- nizem za najveèje zlo in najveèjo nevarnost tistega èasa. Ro`man pa komunizmu ni nas- protoval kot politiènemu gibanju, ampak predvsem z verskega in moralnega stališèa. V “Pastirskem pismu o nevarnosti brezbo`nega komunizma” je novembra 1943, ko je bil mimo `e drugi vrh revolucionarnega nasilja v Sloveniji, zapisal: “Vem, da mi bodo zagovorniki komuniz- ma in še nekateri zaslepljeni katolièani oèitali, da se s pastirskim pismom vmešavam v po- litiko, kar ni zadeva škofa in kar ne spada v 7 #      $ Cerkev. Toda, predragi verniki, boj proti brezbo`nemu komunizmu ni politika, am- pak verska zadeva, saj se vendar tièe vere v Boga, torej najbolj osnovne resnice vsake vere, posebno še naše kršèanske vere. Zavraèati brezbo`ne nauke, braniti resnice naše svete vere je verska zadeva in verska dol`nost ...” Boj proti komunizmu je bil torej za Ro`- mana verska zadeva, ki se ne bije z oro`jem in politiko, ampak z besedo resnice in duhov- ne prenove. Zato je drugaèe kot njegov pred- hodnik škof dr. Anton Bonaventura Jegliè nasprotoval vmešavanju duhovšèine v politiko in vojaške zadeve in se v takšne stvari tudi sam ni spušèal. V svojih pridigah, pastirskih pismih in drugih spisih je Ro`man dosledno govoril o nasprotovanju komunizmu in ob- sodbi komunistiènih zloèinov in protiprav- nega nasilja, ne pa o boju proti Osvobodilni fronti, proti partizanom ali celo proti osvo- bodilnemu boju. Seveda pa ni njegova krivda in ne stvar nasprotnikov komunistiène revo- lucije, èe sta bila revolucija in osvobodilni boj medsebojno pomešana do nerazloènosti, èe je revolucija izkoristila osvobodilne te`nje Slo- vencev za krinko svoje nasilnosti, èe je osvo- bodilni boj bil samo vaba in pokrivalo za ko- munistièno nasilje nad idejnimi in politiè- nimi nasprotniki in za nezakonit in nedemo- kratièen prevzem oblasti. Kljub temu so škofa obsodili in ga še vedno tudi v samostojni Slo- veniji obsojajo, da je nasprotoval osvobodil- nemu boju, da je obsojal odpor Slovencev proti okupatorju. V kazenski sodbi iz leta 1946 si sodniki z razloèevanjem med revolucionarnim nasiljem in osvobodilnim bojem niso delali nobenih preglavic. Jasno jim je bilo, da gre za isto stvar: cilj je bil komunistièna revolucija, os- vobodilni boj pa sredstvo in krinka za revo- lucijo. Zato niso preveè izbirali besed. Danes so stvari bolj obèutljive, saj je `e mnogim lju- dem jasno, da je komunistièna revolucija bila zloèin nad narodom in neštetimi posamez- niki. Sedanje sodišèe, ki je obravnavalo zah- tevo za obnovo postopka proti Ro`manu, je oèitno iz takšnega obèutka nelagodja popra- vilo nekdanjo sodbo in nekdanji oèitek, da je škof Ro`man nastopal proti komunizmu, dopolnilo z besedami “to je proti narodnoos- vobodilnemu boju”. Takšno ponarejanje zgodovine in nezako- nito prevajanje revolucije v osvobodilni boj, kot si ga je privošèilo današnje sodišèe, je splošna znaèilnost postkomunizma v Slove- niji in seveda pre`ivetvena nuja vojakov re- volucije. Nekdanji predsednik Milan Kuèan danes vendar ne bi mogel zahtevati, naj bo komunistièna revolucija temelj naše dr`avne samostojnosti, kot je zahteval za osvobodilni boj. Brez zanikanja revolucije dr`avni svetnik dr. Veljko Rus ne bi mogel predlagati dr`av- ne zahteve povsem boljševiške vsebine in fa- šistiène oblike, naj pape` zamenja ljubljan- skega nadškofa. Zanikanje revolucije še na- prej opravièuje številne materialne in druge privilegije zaslu`nih revolucionarjev in nji- hovih organizacij. Omogoèa tudi surove na- pade nekaterih èasnikarjev in politikov na udele`ence protikomunistiènega odpora in na njihova prièevanja, kot je bila na roški spo- minski slovesnosti leta 2000 jasna beseda prof. Justina Stanovnika o osvobodilnem boju kot prevari. Prav po tisti roški slovesnosti se je poka- zala vsa odurnost komunizma in njegovih na- sledkov. Stanovnikove trditve, da je tako ime- novani osvobodilni boj bil prevara, ni potreb- no posebej dokazovati, saj je bilo to `e prej splošno znano in `e stokrat povedano. Vsa- kemu razumnemu èloveku je jasno, da osvo- bodilni boj, ki `rtvuje veè deset tisoè svojih rojakov za manj kot tisoè padlih okupatorjev, katerega posledica so tisoèi po`ganih in raz- rušenih slovenskih domov, ki “prisrèno pos- premi do meje”, kot je povedal partizanski ge- neral, èez trideset tisoè italijanskih okupator- jev s fašistièno legijo in vsemi generali in voj- 7 #     # # nimi zloèinci vred, ne da bi enega samega po- stavil pred sodišèe, medtem ko brez sodbe po- bije tisoèe domaèih nasprotnikov, ni ravno preprièljiv dokaz osvobodilnega namena. Tak- šen osvobodilni boj je `e sam po sebi velika prevara. Osvobodilni boj, ki je vojno v Sloveniji v resnici podaljšal še za en teden, ko je bil dru- god v Evropi `e mir, in tako povzroèil še ne- kaj sto domaèih `rtev, ne da bi pridobil en sam kvadratni meter ozemlja, ki je pustil ve- like dele slovenskega ozemlja v Avstriji, Italiji, na Mad`arskem in na Hrvaškem, predvsem pa osvobodilni boj, ki je po odhodu prvega okupatorja pripeljal drugega, ki je namesto fašistiènega nasilja v Sloveniji za petdeset let vzpostavil in vzdr`eval komunistièno nasilje, pa ni samo najveèja prevara, ampak tudi naj- veèji zloèin proti narodu in vsem Slovencem. Prevaro z osvobodilnim bojem je napovedal `e Kardelj, ki je še pred vojno izjavil, da bodo komunisti v prièakovani vojni sodelovali samo, èe bo mo`nost za izvedbo revolucije, podobno kot je Lenin pogojeval udele`bo boljševikov pri bojih med prvo svetovno voj- no. Pesniško je prevaro opisal Oton `upanèiè, ki je pel, da se je jabolko svobode zlate sko- talilo v kri in blato. Mesarsko grobo jo je pred- stavil Matija Maèek, ki je rekel, da so vedeli za Stalinove zloèine, vendar o tem niso hoteli govoriti, da ne bi odvrnili ljudi od partizanov. Kasneje je o prevari pisala Spomenka Hribar, ki je osvobodilni boj štela za krinko in ga pri- merjala s teatrom, kjer na odru pred kulisami nastopajo nepomembni igralci za obèinstvo, pravi igralci — komunisti pa vleèejo poteze za kulisami. Za najveèjo prevaro Slovencev je NOB pred nekaj leti v pogovoru z novinar- jem Dnevnika štel tudi dr. France Buèar, ki je kasneje na novinarjevo vprašanje, kaj meni o Stanovnikovi oznaèbi osvobodilnega boja za prevaro, odvrnil, da o neumnostih ne bo govoril. Mo` bi se moral odloèiti, kdaj govori neumnosti. Da jih govori, je oèitno. Zanimiva je razliènost reakcij na Stanov- nikove besede. Tisti med borci, ki se zavedajo odgovornosti za prevaro, so se ustrašili. Po svoji stari navadi so zahtevali kar kazenski pregon, èeš da takšne besede vzbujajo sovraštvo in raz- dor. Zahtevali so torej ukinitev ustavne svo- bode govora in misli. Takšne svobode svojim nasprotnikom nikoli niso priznavali. Poseben primer je nekdanji predsednik Milan Kuèan. Ta bi rad kar ukazal, kako tisti, ki ̀ e 60 let pogrešajo svojce, pomorjene v nez- nanih breznih in jamah, smejo `alovati in kaj pri tem smejo ali ne smejo govoriti. Še kot predsednik nam je ukazal, naj ne govorimo o preteklosti, èeprav sam s svojimi varovanci ne- prestano ̀ ivi v preteklosti in se je profesor Sta- novnik tedaj v Rogu samo odzval na njegovo zahtevo, naj zloèinska preteklost postane temelj naše sedanjosti in prihodnosti. Drugi, ki ne vedo ali pa noèejo vedeti re- snice, na dolgo in široko pripovedujejo, kako jim v partizanih ni nihèe nièesar govoril o ko- munizmu in revoluciji, ampak samo o boju proti okupatorju, zaradi èesar so šli in ostali v njihovi vojski. Ti se ali sprenevedajo ali so naivni, ker ne vidijo, da je prevara prav v tem, da so jim govorili in jih preprièevali, da gre za boj proti okupatorju, niso pa jim povedali resnice o revoluciji in niso govorili o komu- nizmu. Zato so se udele`ili boja v la`nem preprièanju, da se bojujejo za osvoboditev. Tretji besede o osvobodilnem boju kot prevari preobraèajo in prikazujejo kot oèitek vsem partizanom in njihovim sodelavcem, da so bili oni prevaranti in zloèinci, da so oni va- rali svoj narod in nasprotnike revolucije. Kak- šen cinizem! Nasprotniki komunistiènega na- silja niso bili prevarani, oni èez 60 let vedo, da je NOB bila samo krinka in sredstvo za re- volucijo in nasilen prevzem oblasti. Zato so se takšnemu NOB tudi uprli. Prevarani so bili partizani in njihovi sodelavci. Partizani so bili in so še vedno tako sredstvo kot `rtev prevare in zloèina, ki ju je zagrešilo vodstvo 7 #      # Komunistiène partije Slovenije, sedaj pa so `rtev manipulacij, ki jih z njimi poèenjajo na- sledniki komunistiènega vodstva in voditelji borèevskih organizacij. Tudi škofa Ro`mana komunisti niso pre- varali. Z zloèinskim nasiljem so zaèeli avgusta 1941, ko so ubili prvega Slovenca. Revolucio- narno nasilje so institucionalizirali 16. sep- tembra s sprejemom odloka o narodni zašèiti, s katerim so za izdajalce, ki jih èaka smrt, razglasili vse, ki se ne bodo podredili Osvo- bodilni fronti. S tem so razglasili zaèetek re- volucije. Nato so eno leto morili Slovence po mestih in vaseh, preprièani, da bo vsak èas konec vojne in se morajo zato pravoèasno znebiti svojih nasprotnikov. Preden je padel prvi Italijan, je bilo ubitih na stotine sloven- skih `upanov, duhovnikov, uglednih izobra- `encev, delavcev, kmetov in drugih demokra- tov, ki bi jim bili lahko v napoto pri nasilnem osvajanju oblasti po vojni. Škof Ro`man je dolgo molèal, nekateri menijo, da predolgo. Škof Leniè, njegov taj- nik, se v svojih zapisih ne spomni, da bi Ro`- man do jeseni o OF kdaj kritièno govoril. V septembru 1941 je postala aktivna VOS — Var- nostno obvešèevalna slu`ba komunistiène par- tije, ki je izzivalno morila zlasti po Ljubljani. Prof. Buèar je zapisal, da so prav obstoj, or- ganizacija in delovanje VOS najboljši dokaz, da je bila OF samo taktièno sredstvo partije pri njenem boju za prevzem oblasti. Do kon- ca leta 1941 so v Ljubljani izvedli štiri likvi- dacije, štirje poskusi umora pa so spodleteli, med njimi proti generalu Leonu Rupniku in Lovru Hacinu. Šele po teh umorih in posku- sih je Ro`man v pastirskem pismu konec ok- tobra 1941 obsodil nasilje “raznih osvobodilnih gibanj nerazsodnih ljudi”, in pozval vernike, naj ne store nièesar, kar bi oblastnike izzvalo k ostrejšim in stro`jim ukrepom, ki bi ote- `evali `e dovolj te`ko `ivljenje. Komunistièni nameni z OF in osvobodil- nim bojem so mnogim postali jasni šele z umorom katoliških študentov Franca `upca in Jaroslava Kiklja v sredini marca 1942. Tudi za škofa Ro`mana sta bila ta dva umora od- loèilna. To je tudi javno pokazal, ko se je de- monstrativno udele`il Kikljevega pogreba in imel govor, v katerem je ubitega prijatelja imenoval za prvega muèenika Katoliške akcije v Sloveniji. Preobrat je bil dokonèen. Tudi emigrant Alojzij Kuhar je tedaj po london- skem radiu prviè napadel OF in partizane, Kardelj pa je pisal Titu, da je tudi v Ljublja- ni prišlo do obrata. Ljubljana je tedaj res prviè za hip obnemela. Komunistièno nasilje pa se je stopnjevalo in `e do srede aprila 1942 je OF v Ljubljani in okolici pomorila 49 `rtev, èla- nov KA in akademskega kluba “Stra`a”, ju- goslovanskih oficirjev, politikov in gospodars- tvenikov. Ko je bil ubit bivši ban Natlaèen, je Ro`man na njegovem grobu oktobra 1942 odloèno izjavil, da ne more biti “nobenega so- delovanja, ne zveze z brezboštvom in tistimi, ki jim je brezboštvo vodilni nazor”. Vrnitve ni bilo veè, Slovenci, ki jih partija ni mogla pre- varati, so se nasilju uprli, ustanavljali samoo- brambne Vaške stra`e in kasneje Slovensko domobranstvo in druge obrambne vojaške enote. Revolucionarno nasilje se je prelilo v bratomorno dr`avljansko vojno, po maju 1945 pa še v bolj krvavo komunistièno nasilje in v še bolj mno`ièno zloèinstvo, ki se je izteklo v polstoletni totalitarni sistem, iz katerega smo se Slovenci rešili šele z resnièno osvobo- dilno vojno leta 1991. Sedaj je komunistièna prevara s tako ime- novano NOB ̀ e dobro in splošno znana. Zna- ne so tudi neštete neposredne in posredne ̀ rtve komunistiènega nasilja: veè deset tisoè umor- jenih in padlih Slovencev, veè kot sto tisoè `r- tev drugih ju`nih Slovanov, umorjenih samo v Sloveniji. Ljubljanski škof dr. Gregorij Ro`- man, ki je na nevarnost brezbo`niškega nasilja opozoril `e jeseni leta 1941, pa je s sodbo Vo- jaškega sodišèa IV. armade, ki so jo pred 59 leti dne 30. avgusta 1946 izrekli slovenski sod- 7 #     # # niki — partizani kapetan dr. Helij Modic, pod- polkovnik Milan Lah in major Alojzij Grèar po obto`bi slovenskih to`ilcev — partizanov ka- petana Marjana Vivode in kapetana dr. Vik- torja Damjana še vedno obsojen kot vojni zlo- èinec, ker je “izvršil izdajstvo naroda in domo- vine, ter, da je skupaj z okupatorjem predvsem pa z obto`enim Rösenerjem v ustvarjanju impe- rialistiènih naèrtov okupatorjev zatiranja in uni- èenja narodov Jugoslavije in slovenskega naroda, organiziral, odrejal, izvrševal in nasnoval neštete vojne zloèine: ubijanje in izroèanje ranjencev okupatorju, umore in pokolje, zapiranja, muèe- nja, odvajanja v koncentracijska taborišèa in na prisilno delo v korist okupatorjev, prisilno mo- bilizacijo, po`ige, ropanja in unièevanja javne in privatne imovine in druge vojne zloèine, vsled èesar nosi odgovornost za smrt in trpljenje na de- settisoèev mo`, `ena in otrok”, in kljub sedaj splošno znanim mno`iènim pobojem med 7 #     drugim tudi zato, ker je “pred osvoboditvijo Slo- venije protinarodni del duhovšèine pod vplivom dotedanjega delovanja obto`enega Ro`mana širil zmešnjavo in la`no propagando med ljudstvom, da jugoslovanska armada vrši pokole civilnega prebivalstva …”. Takšni sodbi še vedno verjamejo tudi ne- kateri verni Slovenci, saj škof Ro`man razen napaèno postavljenega reliefa na novih vratih stolne cerkve v Ljubljani nima v domovini niti enega kipa, spominskega poimenovanja, stalne prireditve ali objekta, ter je celo podstavek za njegov kip med uglednimi Korošci v Sveèah na Koroškem edini `e dolga leta prazen. Komunistièna revolucija je bila tako te- meljita in je segla tako globoko in daleè, da mora škof Ro`man — edini v nekdanji Vzhod- ni Evropi — tudi v svobodni in pravni Sloveniji še vedno èakati na pravico, na pokop in na javni spomin v domovini.