Leto II.
Poštnina plačana n gotouinl.
Ljubljana, petek 14. maja 1920.
Štev. 109.
Cena po poiti:
zb celo leto . K 84— zb pol leta . K 4Z— za četrt leta. H Zi— zb 1 mesec. . H T—
VEČERNI LISTI
Posamezna Številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin.
la Inozemstvo mesečno H 1Z‘—
Uredništvo In uprava: Kopitarjeva ulica it. 6
Urada. telefon štev. SO
Krščanski socializem v bojni fronti.
Delavski svet se je v celi srednji in za-Padnj Evropi jasno ločil v dve vrsti: m a -*eHalistični komunizem, ki zanikava vsako duševno in materielno kulturo, ter krščanski socializem, mu je podal vsebino Oni, ki je z beseda" oznanjal ter z dejanji dokazoval, kako ljubo mu je delovno ljudstvo. Oče materialističnega komunizma je protikrščanski kapitalizem, ki poleg svojih koristi ne po-ZQa ne ljubezni, ne pravičnosti, ne usmi-icnosti; mati pa mu je modema znanost, J ie v svoji domišljavosti napovedala voj-J-0 Bogu in njegovim moralnim zakonom, ^Pitalizem je gospodarsko popolnoma iz-m°zžal delavca, a duševno ga je zastrupil s številnim časopisjem, ki mu je ž njim VZel vero, podlago miru in blagostanja.
.. Med delavskim svetom se je tako raz-ypalo dvojno sovraštvo: proti kapitalizmu, 111 v-delavcu ne vidi človeka, in sovraštvo Proti veri, kj mu jo je omrzil kapitalizem; ^era je namreč kapitalizmu bila v napotje P*i Okoriščanju delavstva, Ko je bila mera P®"1®, je vstalo delavstvo. Z divjim sovraštvom se je vrglo na svojega tlačitelja — aPttalizem( a obenem je zavrglo vsako avtoriteto, vsako vero, vse moralne vezi. ra-tkovidni kapitalizem je menil, da se bo
boljševizma odbil na me>ah posamezen držav. Toda ta je dokazal, da more Prekoračiti meje tudi brez vidiranih pot-
listov. Socialistično-komunistični val le Prešel od Urala preko Nemčije in Alp
0 Atlanškega morja in še dalje. Pred njim Paeai° kapitalistično-liberalne trdnjave , kk°r da bi bile zgrajene iz papirja. Pomenki ie zmagal, ponekod zmaguje,
Tu pa j€ ta modemi Goljat našel svo-
v^|anavida tudi tam' k'er ni Pričako‘
.al- Po vseh deželah in po vseh krajih se
,e zbralo delavstvo, ki v vsem svojem °Pravičenem srdu proti kapitalizmu ni zakupljeno p0 hebrejsko-židovskemu mate-rializmu, gorj Se ^a svoje dostojanstvo, Pr°U kapitalizmu, a istočasno brani Kri-Usov nauk kot svoje največje duševno ^ogastvo. Boljševizmu se je uprl krščanski °cialiZem, ki ravno iz evangelija zajema
1 ne dokaze za opravičenost svojih za-, ev> Krščanski socializem naglaša e n a -. °.s t, a pri tem ne zametuje vsake av-Ontete; oznanja bratstvo vseh ljudi,
nnov in ljudstev z enim nebeškim Oče-°m! se bori za svobodo, priznavajoč ^oralne zakone, plačilo za dobra in kazen a dejanja.
, K a to, navidezno malo, četo krščan-bega delavstva je naletel boljševizem. Z Uničevalnim prezirom je hotel preko nje-a Se je kmalu moral prepričati, da je to ne-kkk nasprotnik. Krščanski socializem je °Jjševizmu odrekel pravico, govoriti in elati v imenu celokupnega delavstva, Komunisti so nato začeli — dasi oznanjajo v°bodo — terorizirata svoje krščanske t^Tfriše. Pozabljali pa so, čim večji je pri-jvS | da tem večji in silnejši je odpor, Krčanski socializem je na tiranstvo odgo-k z odločnostjo, s katero so branili svo {? \ero prvi kristjani pred svojimi rablji, gojili so svoje vrste, pomnožili delo. Pri-. as* reda so, zato jim je borba olajšana z r.ezžlavo anarhijo; manjše je njihovo šte-pUo. zato pa so jačji po notranji vrednosti. r°U rdečemu in krvavemu mednarodne-u boljševizmu stopa v enotno fronto mir-
..*• a odločni mednarodni krščanski socia-•tzem.
j, T) bojih in delih te enotne fronte krščanskega socializma naj govorimo drugič,
PR0TI francoskim socialistom.
ejLDU Pariz, 13. maja. (Dun, KU) So-^nstične parlamentaričn. skupine in nji-Prot' Stt!ni uPravna odsek so protestirale Prot’ ^ Pu vlade, da se uvede preiskava g delavski organizaciji »Organisation ra ®ra|® du travaille« z namenom, da se ta Zv e /reiskava proti splošni delavski več Kaf zak^a včeraj. Izvršeno je bilo razli* i. Preiskav, kjer so konfiscirali tudi J?6] . tin®- Včeraj je bilo aretiranih UQl nekaj vodij stavke.
Pogajanja železničarjev.
LDU Belgrad, 12. maja. Na poziv ministrstva za promet so došli v Belgrad delegati železničarjev k razpravam o rešitvi
železničarskih vprašanj. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala v Zemunu.
Pogajanja v Belgradu.
LDU Belgrad, 12. maja. »Tribuna« poroča, da se pogajanja za sporazum o sestavi koncentracijske vlade uspešno bližajo h koncu. Kakor znano, so krožile danes po prestolnici vesti, — v kolikor so resnične, se bo pokazalo tekom današnjega dne, — da se bo danes objavila listina novega širšega koncentracijskega kabineta. Alco so verjetni glasovi, je imel Demokratski klub danes dopoldne sejo, na kateri naj bi se definitivno sklepalo glede sporazuma, v prvi vrsti pa, da se odobri stališče voditeljev, ki so ga zavzemali tekom pogajanj. Po znakih se more sklepati, da Demokratski klub ne bo kljub različnemu mišljenju, predvsem v vprašanju agrarne reforme, tokrat desavuiral svojih voditeljev. Na ta način se bo torej pokazalo, da demokratski poslanci polagajo važnost na državne interese pred političnimi principi. Upamo, da se glede tega ne bomo prevarili ter pričakujemo listnico kabineta, v katerega opira oči vsa država radi dobrobiti vseh nas.
LDU Belgrad, 12. maja. »Progres« piše: Danes dopoldne sta imela demokratska in parlamentarna zaednica seji, na katerih so razpravljali o pogajanjih, ki so v teku radi sestave koncentracijeske vlade.
Kakor znano, je včeraj za trenotek izgle-dalo, da bodo pogajanja prekinjena, ali medtem je došlo pismo dr, Vesniča, v katerem razlaga težki položaj dežele ter prosi obe stranki za popustljivost. Ko so se pogajanja nadaljevala, je došlo do novih zaprek. Parlamentarna zaednica je še enkrat postavila kot bistveni pogoj, da je za vstop zaednice v vlado potrebna odgodi-tev rešitve agrarnega vprašanja, O tem pogoju parlamentarne zaednice se je razpravljalo danes na seji demokratskega kluba. Seja je bila burna. Došlo je do resne razdvojenosti v mnenjih. Večina je bila mnenja, da se pod pogoji, ki uveljavljajo točki 6, in 7, v uredbi agrarne reforme, nikakor ne more iti v vlado. Drugi del poslancev pa je bil namreč mnenja, da se vstopi v vlado in zahteva samo, da se iz-vrše gotove omejitve glede 6, in 7, točke. Došlo ni do nobenega sklepa. Radi tega se doslej še ni sestavila nova vlada.
LDU Belgrad, 12. maja. Na današnji seji demokratske zajednice se je Ljuba Davidovič odrekel dolžnosti, da bi vodil nadalje pogajanja s parlamentarno za-jednico. Nadaljnja pogajanja bo vodil dr. Milorad Draškovič, ki je dobil za to že potrebno navodilo.
Italijanski parlament glasoval proti Nittiju.
Vlada vsled tega odstopila.
LDU Trst, 12. maja. Seja italijanske zbornice, v kateri je bila izrečena ministrskemu predsedniku Nittiju z 81 glasovi večine nezaupnica, je imela v glavnih potezah glasom poročil italijanskih listov nastopni potek:
Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu za notranje zadeve. Govorila sta vodja italijanske ljudske stranke Meda in Bertone od iste stranke, katerima je odgovarjal oficijelni socialist Cazza-malli, ki predlaga slednjič dnevni red, s katerim se obsoja vladna politika v notranjih vprašanjih, ker nastopa z nasil-stvom proti manifestujočemu delavstvu.
Oficijelni socialist poslanec Donati zahteva ob določanju dnevnega reda za prihodnjo sejo, naj se razpravlja njegov predlog o gibanju poštnih in brzojavnih uslužbencev. Poslanec Micheli od italijanske ljudske stranke zahteva, naj se v razpravi o predlogu Donati razpravlja istočasno tudi predlog ljudske stranke v isti stvari.
Min. predsednik Nitti se je izrekel proti predlogom poslancev Donatija in Michelija. Naglaša, da mu je zbornica dne 30. marca izrekla zaupnico. Ravno isti poslanci, ki so mi izrekli zaupnico, sedaj nestrpno čakajo, da bi izrekli vladi nezaupnico in ne uvažujejo v tej nestrpnosti niti težavnega trenotka, v katerem se vršijo delikatna mednarodna pogajanja, ki so največje važnosti za državo. Ljudska stranka očita vladi, da je preveč popustljiva proti socialistom in jo dela odgo-
vorno za naraščanje revolucionarnih tendenc. Od socialistične stranke se obtožuje vlada, da pospešuje buržuazijo in da vodi konservativno politiko. Ta nasprotujoči si položaj se mora temeljito pojasniti in tudi stranke, ki se nahajajo med imenovanima strankama, morajo izreči svoje mnenje. Zato min. predsednik nasprotuje razpravi o vprašanju poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki bi dovedla do glasovanja v popolnoma specielni zadevi in prosi, naj predlagatelji odstopijo od svojih predlogov, kajti če bi obstajali na tem, bi moral staviti vprašanje zaupnice.
Predlagatelja Donati in Micheli izjavljata, da vzdržujeta svoje predloge, nakar odredi predsednik, da se bo glasovalo poimensko o Donatijevem predlogu.
Pred glasovanjem se izjavljajo zastopniki posameznih strank o svojem stališču napram predlogu, o katerem se ima glasovati. Republikanci, pristaši italijanske ljudske stranke, oficielni socialisti, del liberalcev in pristašev stranke bojevnikov se izrečejo proti vladi, radikalci, socialisti - reformisti in del liberalcev in bojevnikov za vlado.
Rezultat poimenskega glasovanja je bil nastopni:	Prisotnih 309 poslancev.
Glasovalo je 305 poslancev, torej večina 153. Štirje poslanci so se vzdržali glasovanja. Za Donatijev predlog, torej proti vladi, je glasovalo 193, za vlado je glasovalo 112 poslancev. Po dovršenem glasovanju izjavlja min. predsednik Nitti, da si vlada pridržuje svoj sklep.
PROTI ČEŠKEMU KOMUNISTU MUNI.
LDU Praga, 13. maja. (ČTU) Proces proti komunistu Muni se bo pričel 17. t. m. ter bo trajal tri mesece. Bivši justični minister dr. Soukup in nadomestni zagovornik dr. Langer sta odložila zagovorni-štvo, tako da je sedaj Muna brez pravnega zagovornika.
ČEŠKO - SLOVAŠKA.
LDU Praga, 12. maja. »Lidove Novi-ny« z dne 10. maja poročajo, da bo sestavljena nova vlada v češkoslovaški republiki še pred binkoštnimi prazniki. Parlament se sestane v sredo, dne 25. maja. — V soboto, dne 8. maja je nadaljeval ministrski predsednik Tušar posvetovanje s češkimi strankami. Istotako je sprejel zastopnike nemških strank. Posvetovanja z nemškimi strankami so samo informatiynega
značaja. V ponedeljek, dne 10. maja je sprejel Tušar zastopnika češkoslovaške ljudske stranke, dr. šrameka. Dosedaj so bila pogajanja neobvezna. Obvezna pogajanja so se pričela v torek, dne 11. maja in bodo trajala ves teden. — Člani češko stranke obrtnikov so priglasili svoj vstop V klub republikanske agrarne stranke.
LDU Praga, 11. maja. Nemški listi pišejo, da ne bodo Nemci v češkoslovaški republiki iz spoštovanja do Masaryka postavili o priliki volitev predsednika republike nobenega protikandidata, nego da bodo oddali prazne listke. — Nemške stranke v češkoslovaški republiki bodo nastopile v parlamentu in v senatu v enotnem bloku. Tozadevna pogajanja z nemškimi socialisti stoje neposredno pred za-ključitvijo* - ----- --------------------
Kriza v Italiji.
Mesto da bi se bila začela pogajanja med italijansko vlado in jugoslovansko mirovno delegacijo, je italijanska vlada morala odstopiti. Iz današnjih poročil nam je znan povod, zakaj je vlada odstopila. Povod sicer ni v zvezi z zunanjo politiko, toda pravi vzroki padca so globlji. Italija se nahaja v veliki socialni in gospodarski krizi. Ko so Italijani ob razsulu Avstrije nemoteno zasedli naše jugoslovanske kraje, tedaj je bilo italijansko ljudstvo v celoti v stanju pijanega navdušenja. Toda to navdušenje se je vedno bolj polegalo, dokler se ni popolnoma ohladilo. Danes je italijanskemu ljudstvu ostalo le še velikansko razočaranje in gospodarska beda. Državni dolgovi so medtem narasli na 90 milijard. Državni izdatki so trikrat večji ko prejemki, državni obrati delajo z izgubo, ki šteje milijarde. Davki rastejo, dx-a-ginja narašča, brezposelnost se širi, lira pada.
Razpoloženje v ljudstvu postaja vsled teh razmer vedno bolj razburjeno. Da saj malce omili draginjo, je vlada žrtvovala pol milijarde lir, da je omogočila cenejšo preskrbo s kruhom iz dragega ameriškega žita. To pa je imelo za posledico nove gospodarske težave. Ljudstvo se oklepa radikalnih strank z radikalnimi socialnimi programi. Tu prihajata v poštev le ljudska stranka, katere krščansko - socialistično krilo je naravnost brezobzirno radikalno, ter socialno demokratična stranka. Ta so je pridružila tretji internacionali ter je istovetna s komunisti. Zmerni socialisti (reformisti) med delavstvom sploh nimajo zaslombe.
V deželi se pojavljajo stavke, nemiri, vstaje. Teh se ne udeležuje le industrijsko delavstvo, marveč tudi kmetijsko, ki zahteva, da so razdele ogromna veleposestva, da se odpravi kolonat. Le z največjo težavo je vzdrževala vlada red.
Sedaj pa se je zgodilo, da sta dve najmočnejši stranki, ljudska in soc. demokratska v parlamentu vrgli vlado. Težko bo sestaviti novo vlado, še težje bo nova vlada mogla obvladati vse težkoče, ki so naravnost ogromne. In v vsem tem razpoloženju ter v vsej zmedi mora Italija Čim prej rešiti še jadransko vprašanje, če bo hotela imeti nova vlada saj nekoliko uspehov, se bo morala ozirati na socialne zahteve strank, ki so sedanjo vlado vrgle, in nastopiti proti narodnim hujskačem, ki s svojo propagando onemogočajo mimo in trezno rešitev jadranskega vprašanja.
ZA OMEJITEV STANOVANJSKE BEDE.
LDU Belgrad, 12. maja. Dne 3. junija se bo vršil v Londonu kongres za omejitev stanovanjske bede v mestih. Iz Belgrada odidejo na ta kongres trije delegati, in sicer po en Slovenec, Hrvat in Srb,
POLJAKI IN UKRAJINCI PRODIRAJO.
LDU Dunaj, 13. maja. (Dun, KU) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Varšave: Združene ukrajinske in poljske čete so 10. maja prekoračile črto Kijev—Žmerinka— Jampol, Odeška posadka, obstoječa večinoma iz ukrajinskih čet, se je priključila ukrajinski armadi pod poveljstvom generala Pavlenka,
ČEŠKI PREMOG MAŽAROM.
LDU Praga, 13. maja. (ČTU) »Tribuna« poroča, da oddajajo Poljaki premog, ki ga dobivajo na podlagi mirovne pogodbe od češkoslovaške države, Mažarom proti kompenzaciji. Premog prevažajo y Dedič, kjer prelepijo označbo navedenega kraja, nakar gre premog v avstrijske mu-nicijske tvornice. Da prikrijejo ta način trgovine, zatrjujejo, da gre premog na Dunaj kot kompenzacija za blago.
ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU.
LDU Dnna), 13. maja. (ČTU) V včerajšnji seji narodne skupščine je izjavil državni podtajnik Glockel v odgovoru na interpelacijo češkega poslanca Dvoraka glede ustanovitve čeških šol, da bo vlada v priznanju visokega kulturnega pomena češkega naroda izpolnila češke zahteve, v
Stran 2
»Večerni list«, dne 14. maja 1920.
Stev. 10%
kolikor jih bo mogla spraviti v sklad z nemškim značajem dunajskega mesta,
ZBOROVANJE SRBSKIH REZERVNIH ČASTNIKOV.
LDU Belgrad, 12. maja. Rezervni častniki so imeli zborovanje, na katerem so razpravljali o pozivu častnikov na dvomesečne vojaške vaje. Po daljši razpravi 60 sklenili, poslati k vojnemu ministru de-putacijo s prošnjo, naj se pozivi na orožne vaje vrše na podlagi gotovega merila. V soglasju s tem je deputacija udruženja rezervnih častnikov in obveznikov častniškega čina posredovala pri vojnem ministru, da se naj sprejme v aktivno službo 700 rezervnih častnikov, ki so za to prosili ter da se jih pridrži za sedaj na orožnih vajah. Na orožne vaje naj bi se v prvi vrsti pozvali ritniki bivše avstroogrske vojske, nato častniki, ki so ostali med vojno v deželi ali pa bili ujeti, a samo v skrajni potrebi častniki s solunske fronte, nikakor pa ne častniki, ki so bili demobilizirani 1. 1920.
Polltlin« novic«.
4-	Amerikanci na Koroškem. Kot poročajo dunajskemu listu »Mittagszeitung«, so se peljali dne 12. t. m. člani ameriške komisije Dubois, ameriški trgovinski ataše in zastopnik lista »Associated Press« z avtomobilom v Št. Vid, da se informirajo o Koroškem glasovalnem okrožju o tamoš-njih razmerah. Iz Koroškega odpotujejo ameriški gospodje v Ljubljano in Zagreb.
-j- Francoska delavska zveza razpu-ščena. Kot poročajo iz Pariza z dne 11. maja, je ministrski svet pooblastil pravosodnega ministra, da uvede proti splošni delavski zvezi postopanje, po kateri naj bi se zveza razpustila v smislu zakona z dne 21. marca 1884 in ki dovoljuje strokovnim organizacijam samo še skrb in proučavanje gospodarskih interesov.
+ Proti boljševikom, »Vossische Zei-tung« prinaša iz verodostojnega vira, da je bil poljski zunanji minisiter Patek, ki se sedaj nahaja v Rimu, pozvan po ministrskem predsedniku naj se vrne, ker je po nalogu rumunske vlade dospel Take Jonescu, da bi se razgovarjal glede poljsko rumunske zveze, V poljskih vojaških krogih govorijo, da mislijo Romuni postaviti 160.000 mož močno armado in ž njo podpirati poljsko ofenzivo proti ruskim boljševikom,
+ Položaj stavke v Franclji. Kot poročajo z dne 11. maja, so se v Tonlonskem arzenalu zopet oprijeli dela. V pristaniščih so deloma zopet začeli delati. V Bor-do, Cette in Marsilji je položaj neizpre-menjen. V Pas de Calais in v severnih okrajih se je gibanje premogokopnih delavcev razširilo. Sicer je ostal položaj ne-izpremenjen. Delo v pariških električnih obratih je po zvestem osobju zagotovljeno.
+ Proti draginji. Dne 12. t. m. se je vršila v Sarajevu enketa za pobijanje draginje. Sodelovali so vsi interesenti. Vlada bo- po danih izjavah izdala odredbe glede omejitve draginje.
+ Turška mirovna pogodba. Turški delegaciji so bili izročeni glavni pogoji turške mirovne pogodbe, ki so kot poroča »Journal«, sledeči: Turško ozemlje v Evropi se omeji na Carigrad. Meja gre ob Čataldži z malim ovinkom proti severu, tako, da bo jezero Jaker še turško. V Aziji bo tvorila mejo med pravim turškim in arabskim ozemljem nova demarkacijska črta. Ta se začne pri izilivu Seihuna seve-rozapadno od Aleksandrijskega zaliva, gre ob reki, nato počez skozi Cilicijo med Ma-rašom in Aitabom in poteka sporedno z bagdadsko železnico približno 50 km severno od proge. Sultan dobi Malo Azijo, izvzemši dve deželi. Grki dobe smirnsko ozemlje ob Egejskem morju, vendar pa ostane po imenu pod turškim gospod” stvom. Po petih letih se bo tam vršilo ljudsko glasovanje. Armenija dobi v Batu-mu izhod k morju. Ureditev armenskih meja še ni gotova. Gotovo pa je, da bo Turčija izgubila velike dele armenskega ozemlja.
Dnevna novice.
— Treznostni dan v Sloveniji. Kakor bo listi že poročali, je poverjeništvo za uk in bogočastje v Zagrebu odredilo, da se dne 8. maja t. 1. na vseh hrvaških srednjih, strokovnih in meščanskih šolah predava o alkoholu. Na predstavko ministrstva narodnega zdravja je potem naučno ministrstvo odredilo, da se predavanja o pogubnem vplivu alkohola vrše na imenovanih šolah cele države; zdravstveno ministrstvo pa je izdalo nalogf da naj po možnosti povsod predavajo zdravniki. Tako so se tudi na slovenskih srednjih, strokovnih in meščanskih šolah dne 8. t. m.-vršila taka predavanja, ki so jih po prizadevanju zdravstvenega odseka skoraj povsod imeli zdravniki. Predavanja so med mladino povsod vzbudila veliko zanimanje in prineso gotovo dober sad.
— Zvijanje poštnih pristojbin. Po-5enši s 16, t. m. se poštne pristojbine zvi- ,
šajo. Natančneje Je razvidno iz priloge in se lahko tudi poizve pri vseh poštnih uradih. V odpravo pritožb se je zvišala dosedanja dopustna meja poštnih nakaznic in povzetij od 1000 kron na 1000 dinarjev enako 4000 kronam.
—Poštnina za pisma in druge poštne pofiiljatve se zviša baje že s 16. majem za navadna pisma do 20 gr bo treba plačati
1 krono, za dopisnico 60 vin. Za tiskovine 20 vin. za vsakih 50 gr. Uradno o tem sicer še nimamo nikakega obvestila, sporočamo pa to, da cenj. čitatelji ne bodo imeli sitnosti in nepotrebnih stroškov.
— Našla se je zlata damska ura na zlati zapestnici. Dobi se v Tomačevem štev. 61.
— Brzojavna postaja se je zopet otvo-rila v Vovbrah na Koroškem.
— Otvoritev telefonskih central. Pri
poštnem uradu Črna pri Prevalah se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico.
— Stanje letošnje setve. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo, da skliče širšo konferenco vseh zemljedelskih organizacij, da se ugotovi točno stanje letošnje setve.
— Proti tnjim zdravnikom. Ministrstvo za narodno zdravje je predložilo ministrskemu svetu predlog, naj se „tuji zdravniki ne sprejemajo v našo državno službo. Povod temu predlogu je dejstvo, da tuji zdravniki ne poznajo zadostno našega jezika ter se z ozirom na to ne morejo sporazumeti z bolniki.
— 2000 vagonov koruze na češko. Ministrski svet je odobril izvoz 2000 vagonov koruze v češkoslovaško republiko.
—Omejiv plačil v inozemstvu. (Uradno.) Na podlagi pooblasitla ministrskega sveta odrejam, da se vse omejitve v prepovedi o sredstvih za plačila v inozemstvu, ki so predvidena v sklepu ministrskega sveta, štev. 10.215 od 18. marca t. 1., razširijo tudi na ostale valute, izvzemši avstrijske in mažarske krone. Podpis: Minister za finance dr. Velizar Jankovič.
— Odpuščanje tujih delavcev v Sobo-tici. Iz Sobotice javljajo: Tukajšnje železniško ravnateljstvo je odpustilo do zdaj 450 železničarjev in 1100 delavcev mažar-ke narodnosti. Večji del odpuščenih uslužbencev je dobil nalog, da naj v teku 24. ur zapustijo Sobotico. To radi zadnje stavke.
— Vlom na Kumu. Iz Št. Jurija pod Kumom se poroča: V noči na 7. t. m. so zločinci vlomili v romarsko cerkev sv. Neže na Kumu. Vdrli so v tabernakelj in ukradli iz njega manštramco, 2 keliha, 2 patemi in poljubovalno svetinjo. Ukradeni predmeti so starinski in iz čistega zlata. — Posestniku Mateju Medvešku na Ključev-nici so pa ukradli tatovi iz kozo1!ca 8 do 9 kil ovčje volne, vredne 900 kron,
— Prevoz poljedelskega orodja v Srbi-jo. Ministrstvo za promet je odredilo, da se naj vrši prevoz poljedelskega orodja v ozemlje bivše Srbije po najnižjih cenah, pri čemer ministrstvo ne prevzema odgovornosti za vse težkoče in za to, da dospe orodje v pravem času pred letošnjo žetvijo.
— Savsko pristanišče pri Belgradu.
Zgradba savskega pristanišča je dovršena. Skupina hidrotehničnih inženirjev je pričela z merjenjem rečne struge in s pripravami za zgradbo savskega mosta poleg Zemuna.
— Ker je ukradel s paše jarca Jože Slamnik iz Planine v družbi tovarišev, ga je obsodilo deželno sodišče v Ljubljani na
2 meseca težke ječe.
— Šmihel Stopiče. Pri posestniku Fr. Rataju v Jami so 7. t. m. vlomili neznani zločinci, kateri so ukradli iz zaklenjenega ameriškega kovčega 6125 kron denarja in 4 zavitke (po 5 kron) cigaretnega tobaka.
— Vrečo moke je ukradel na postaji Pragersko Hočevar Franc, hlapec pri Kodeli v Ljubljani. Na Pragerskem se je mudil, spremljajoč konje. Ko se je Hočevar pripeljal v Ljubljano, so ga aretirali detektivi I. oddelka. Hočevar ne taji, da je res ukradel na Pragerskem vrečo moke in jo prinesel v vagon, v katerem se je vozil s konjem, katerega je spremljeval. V Celju je policija Hočevarja stavila na odgovor, v Ljubljani so ga pa prijeli.
— Valuta na zagrebški borzi je bila 12. t. m. sledeča: 100 ameriških dolarjev 13.000 jugoslov. kron; 100 avstrijskih kron 59 K; 100 carskih rubljev 195 kron; 20 kron v zlatu 450 K; en angleški funt 640 K; 100 francoskih frankov 1000 K; en napo-leondor je 480 K; 100 nemških mark 283 kron; 100 lejev 270 K; 100 lir 680 K.
ljubljanske novic«.
Ij Odborova seja Leonove družbe se
vrši v soboto dne 15. t. m. ob 4, uri pop, v Jugoslovanski tiskarni.
lj Pevska zveza »Ljubljana«. Danes točno ob 19, (7, uri zvečer) važna in nujna pevska vaja za ženski zbor. Vse polnoštevilno, — Pevovodja.
lj Dohod društva »Smetana«. Kakor se nam poroča iz Zagreba, dospe češko pevsko društvo »Smetana«, ki so ga pričakovali že danes, šele jutri y. sobote ob pol
sedmih z brzovlakoni iz Zagreba v Ljubljano.
lj Včerajšnja nogometna tekma med
belgrajskim športnim klubom in Ilirijo je končala 3:1 (2:1) za Belgrad. Danes revanche tekma točno ob 18. uri ob vsakem vremenu. Blagajna se odpre ob 17. uri. Vstopnina običajna.
lj Uradne ure pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani so od 15. maja 1920 naprej od 8. do 14. ure. Za občevanje s strankami v sodnih pisarnah je določen čas od 8. do 12. ure, za najnujnejše slučaje do 14. ure.
lj Hrvatsko pevsko društvo »Zvonimir« iz Splita, ki koncertuje v tekočem mesecu po Jugoslaviji, priredi v Ljubljani v sredo, 19. t. m. koncert s svojim odličnim 32 pevcev broječim zborom.	(k)
lj Sinfonični koncert Glasbene Matice orkestralnega društva je pri prvem proizvajanju nadvse sijajno uspel.Čajkovskije-va patetična sinfonija je pod taktirko prof. Jeraja z elementarno silo prodrla v vseh štirih stavkih. Koncert se — kot že objavljeno — ponovi v ponedeljek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionu. Naj nihče ne zamudi prilike slišati ta precizno naštudirani in izborno izvajani koncert. Zanimanje za sinfonijo je še večje kot pred prvim koncertom. Vstopnice in sporedi z razlago v trafiki v Prešernovi ulici. Obširen komentar k sinfoniji prodaja knjigarna Bam-bergT
lj H koncertu pevskega društva »Smetane« v Ljubljani v soboto, 15. t. m. pripominjamo, da spada zbor radi svojih sijajnih uspehov med prve boritelje za slavo češkega imena. Zbor sestoji iz 30 pevcev, ki prirejajo koncerte po Češkem in v tujini. Zmago češke pesmi in češkega petja so pridobili v najpopolnejši meri v Bruselju in Parizu na mednarodni pevski tekmi leta 1900 in v Verviersu in Bruselju 1. 1905. Strokovnjaška kritika piše o nepozablijvih vtisih. Pelo se je na tekmi ves dan v najvišje dopust, divizi »d’ excellence« in d' hon-neur«. Belgijska in francoska kritika je pripoznala »Smetani« primat v petju, društvo pa je dobilo veliko dragocenih odlikovanj. Leta 1902 je zbor koncertiral tudi v Ljubljani in Zagrebu, 1914. leta pa v Švici, v Bernu in Interlaknu. Želimo in prosimo, da Slovenci jutri koncertno dvorano napolnijo do zadnjega prostora in izkažejo milim gostom najiskrenejše simpatije, kakoršne do bratskega češkega naroda v resnici gojimo.	(K)
lj Tatvina po veselici. Krojač Avguštin Pečnik iz Stožic je bil 8, t, m. na veselici Sokolov v Unionu. Ko je šel po policijski uri, približno četrt na 2. z veselice, mu je postalo slabo; vsedel se je zato na hodnik pred restavracijo Uniona. Ko je Pečnik tam nekaj časa sedel, se mu je približal neki neznanec, kateri mu je vzel iz žepa listnico, v kateri je bilo približno 800 kron denarja; Pečniku je bila ukradena tudi srebrna žepna ura z verižico v vrednosti 1000 kron.
lj Tatvina po pokopališču. Cerkovniku evangeljske cerkve Gustavu Choriany-ju je bil ukraden na evangeljskem pokopališču, kjer je delal, njegov rjavi, suk-njeni suknjič s črno podlago, nekoliko ponošen, 400 kron vreden. Med delom ga je spravil v lopo, katero je pustil odprto. V suknjiču je imel 40 kron.
lj Dve ljubljanski posebnosti. Raport na policijskem ravnateljstvu. »Danes sem videl biciklista, kateri je vozil sredi ceste! Včeraj sem zapazil vaganta I. J., kateri je imel novo srajco!« — Povelje: »Na vaganta paziti, ker je gotovo pri kakem vlomu srajco kupil, biciklista kaznovati, ker je že postalo pritipostavno pravo v Ljubljani, da se kolesarji vozijo izključno po trotoarjih!«
lj Več usnja so zaplenili detektivi pol. ravnateljstva pri nekem ljubljanskem čevljarju. Tudi tat, ki je ukradel usnje v Tržiču in ga prodal v Ljubljani, je aretiran.
lj Voziček je bil ukraden Uršuli Fišer; vreden je 300 kron, je zeleno barvan, eno kolo In dno nista barvana.
lj Grudo sladkorja, približno 12 kg težko, je ukradel neznani tat trgovki Ani Velkavrhovi. Sladkor je bil last veleposestnika Franceta Penca iz Mokronoga, ki ga je imel spravljenega pri svoji sestri Velkavrhovi v Ljubljani.
lj Prijet konjski tat. Martin Palčič iz Krške vasi je služil na Jesenicah pri Oswaldu. Na petek zvečer je ukradel OswaIdovega konja in odjezdil z njim proti Ljubljani. Na cesti med Predoslji in Kranjem je pa vprašal g. Miheliča, kje vodi pot v Kranj; g. Mihelič je fantu pokazal pot in ko ga je pozneje videl v Kranju, se mu je reč sumljiva zdela in je vso zadevo naznanil orožnikom. Medtem je pa došlo že tudi z Jesenic v Ljubljano sporočilo o ukradenem konju. Pravkar, ko je bila obveščena o tej tatvini policijska straža v šiški, je prijezdil tam Palčič, katerega so precej aretirali; fanta so odvedli v zapor, konj pa, ki je vreden 16.000 kron, čaka pri Figovcu y hlevu svojega gospodarja.
lj Tatica, ki noče povedati imena. Kakih 30 let je stara, suha. Na Vodniko^ _ trgu je ukradla s stojnice 8 jajc in o00 ^ denarja, toda sreče ni imela, ker jo je žavni varnostni stražnik aretiral. Ta ica noče povedati, kako se piše in odgovafl na vsa stavljena ji vprašanja: »Ne vem-
Razne novice.
I Stavke na Angleškem. Londonski listi prinašajo izvestje, ki je bilo pr kratkim podano v parlamentu, iz katereg lahko posnemamo statistiko stavk, ki se vršile v prošlem letu v Angliji- Vseg skupaj je bilo 1413 stavk, pri kateri J sodelovalo 2,580.000 oseb. Na ta način j bilo izgubljenih 34 in pol milijona de
nih dni-	fnVO
r Tudi Amerika I Marsikoga bo gow» utešila novica, da tudi v Ameriki ni m go boljše kot pri nas v Evropi. Ang e listi so prinesli brzojavko iz Washing o ’ ki se glasi:	Njujorški	zastopniki	^.|gon
tvornic konzerv Aumour, Swift in Wi so postavljeni pred veliki sod radi pr ravanja cen.
r Stavka židovskih katehetov na naju. Kot poročajo dunajski listi, so s pili vsi židovski učitelji veronauka tamkajšnjih osnovnih in meščanskih v stavko, ker jim židovska verska o ni hotela priznati istih dohodkov kot gim učiteljem na teh šolah. (	,
r Zanimiv izum v telegrafiji w « foni ji. Iz Novega Yorka poročajo: Oen Squier je izumel pripravo, ki bo 'J11 M;e. likanski vpliv na telegraf in telefon, ^ gova priprava sicer še ni dovršena, a liko se lahko reče, da bodo v bo lahko rabili gole žice, položene na Bi skem dnu, za odpravo brzojavk po zvanem radiografskem toku, ki P°FC žici. Ta tok more iti med dvema a*1	.
točkami. Njegova posebna važnost Pa,
i poseDiia * a***«-- \
v tem, da varuje tajnost brzojavk,. Viv,. si so bili jako uspešni in general je ° ) , bil, da bo v bližnji prihodnosti po a
svoj izum v Akademiji ved.	storil-
r Možje in žene po vojski. Po »t
kah, ki jih je ugotovilo kodanjsko ^ štvo za študij socialnih posledic stra\jj vojske, je svetovni vihar jako predrug ^ številno razmerje obojega spola v vse , želah, ki so bile v vojsko zapletene. vojni prebitek žen, ki ga je izkazo _ ^ Angleška, Francoska, Belgija, Ita^an\a,' Bulgarska, Rumunska, Srbija, EvroPs g Rusija, bivša Nemška ter Avstrija h10'
5-2 milijona se je zvišal na 15 milij01^ * Na Nemškem n. pr. je v 1. 1913. P^L.0 1024 žen na 1000 mož, v 1. 1919. pa *e ženskih na 1000 moških. Najbolje se ka ^ prebitek žen v starosti 18—45 let, tore^r0. starosti, ki je bila odločilna za moško ^ jaško službo. V tej starosti je prišlo v 1913. na 1000 moških 1045 ženskih, v Je 1919. na enako število moških 1205	,
skih. Edine dežele, ki so izkazovale F• vojsko več moških ko ženskih, so bije . kanske dežele, kjer je na 1000 moških P šlo samo 937 ženskih. Danes pa pride 1000 moških kar 1339 ženskih. To raznlje. je obeh spolov ne more ostati brez p° dic na populacijo posamičnih dežel.
AprovizaciJa.
a Telečje meso od telet »Vnovče^av nice za živino in mast« bodo prodajaj soboto, t. j. 15. maja sledeči mesarji: *'• ben, Prepeluh, Bizilj, Ham Matija, nik, Zajc Ivan, Brecelnik iz šiške, Ocvtf ' Kocjan, Selan, Janež, Petrič, Rihtar Dolničar Franc, Makovec, Ham Novak, Jesih, Černivec, Zajc Franc, Na ljan, Cuzek, Smoljan, Žabjek, Ahlin, stelic, Rihtar star. po tri teleta, ter sle ? ^ mesarji: Prezelj, Zupančič, Žganjar J0.zf l Škorjanc ,Kočar, Primc, Češek, ^olnlC Jožefa, Anžič Ana, Žganjar po dva tel® « Šme 1 tele, le Janežič je dobil šest te1®^ Kilogram sprednjega mesa velja 19 K-} kilogram zadnjega mesa 20 K. — Vsa stranka dobi največ 1 kg mesa.
Narodno gledišče.
Iz gledališke pisarne. Slavno občin^ stvo blagovoli vzeti naznanje, da se , čast došlemu pevskemu društvu »Sme ni« operni repertoir v sledeče izpreine
Opera:	.	a
14. maja, petek »Faust«; abon. Al čast došlemu češkemu pevskemu drus »Smetana«).	o
15. maja, sobota »Poljska kri«; a®; ^
16. maja, nedelja »Jevgenij Onje8in 1 izv. abon.
Drama:
14, maja, petek »Smrtni ples«; urR predstava,
15, maja, sobota »Sneg«; abon L/-
16, maja, nedelja »Smrtni ples«; lavska predstava, izv. abon.
Odgovorni urednik Jož« Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« % WobJa