Published monthly by Slovenian National Federation of Canada. For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40
sLovensKA
SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ, VSE ŽE SPI, JE POLNOČ . . .
FOR A FREE SLOVENIA
LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 25. DECEMBER 1955
ŠTEVILKA: 12 — NUMBER: 12
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1956 ŽELI VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM JN PRIJATELJEM
„Slovenska Država" Uredništvo in Uprava
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje',' se je nekoč razlegalo pa naših slovenskih vasicah in hribih, zasneženih in zakopanih v kupih snega, ko smo še tam daleč v domovini pod Triglavom obhajali spomin največjega praznika Kristjanov, rojstva Gospodovega. Danes pa so ti kraji žejni tega klica; koprne po slavi božji in po miru, ki jim ga svet ne more dati. Mislim, da se ne motim, ako trdim, da je srce premnogih tam v domovini na božični večer polno miline in spomina na čase nekdaj, ko smo skupaj hodili h polnočnici, skupaj praznovali božični večer, skupaj peli „Sveta noč, blažena noč . . ." Toda v nas vseh, ki živimo daleč od slovenske zemlje mora tleti misel, ki ne sme ugasniti, misel, ki nas bo nekoč spet vodila domov, nas združila okrog slovenskega ognjišča, kakor jaslice na oltarju združijo veliko krščansko družino v eno samo misel, biti srečna družina ob enem ognjišču. In prav Dete, rojeno na ta večer, Dete Božje, nam zamore edino dati miru, to Dete nas edino more razumeti, saj je že v rani mladosti moralo s starši na pot begunstva, ko mu je Herod po svojih vojakih in služabnikih stregel po življenju.
Tako majhen je naš narod, pa je moral na pot begunstva. Nekaj nas je šlo pTeko meje, drug del pa se je umaknil v svoja srca. Naj bodo oblastniki še tako kruti, iz tega begunstva jih pač ne bodo prisilili. Toda prišel bo dan, ki, upajmo ni več daleč in vsi se bomo za-mogli vrniti v skupno ognjišče Slovencev, kakor se je Dete Kristus tudi vrnilo s starši, ko je nevarnost za njegovo življenje prenehala.
Ta misel naj nas spremlja, vse Slovence, koder koli že živimo, razmetani po vseh kontinentih, in naš božič bo res lepši in prijetnejši.
Pa še ena misel naj nas vodi, misel preporoda v nas samih. Kakor se je z rojstvom Gospodovim začela nova doba za človeštvo, tako naj ta spomin Njegovega rojstva bo tudi mejnik nas samih, mejnik našega slovenskega preporoda, ki naj bo tak, da bo obrodil obilico dobrega sadu nam vsem v veselje in zadovoljstvo, slovenskemu narodu pa v rast in čast.
Naj bi bil ta preporod mejnik razčiščen j, ki naj prinese naši slovenski begunski skupini skupen cilj, za katerim bodo vsi stremeli, za katerega bodo vsi delali. Omah-ljivci naj postanejo trdni, malodu-šni naj zadobe vspodbude, oholi naj se ponižajo, nezavedni naj si okrepe svojo zavednost, — prav vsi lahko po svoje sodelujemo v tem preporodu. In sadovi ne bodo izostali . . .
Ti pa, Dete, v samoti porojeno in na slamo položeno, ozri se milostno na nas ki se k Tebi po Milost in Blagoslov zatekamo. Daj našemu narodu novo rast, daj našemu narodu novo čast, daj mu svobode, razbremeni ga, ječečega pod komunistično težo, daj nam vsem moči, da se trudimo in uspemo v borbi za vsakdanje življenje, v borbi za vsakdanji kruh, in daj nam miru, po katedem mi vsi, tu v svetu, kakor tudi naši bratje in sestre tam v domovini tako neizrecno hrepenimo. Daj nam o Detece Božje, moči, ki je vsi tako potrebujemo. Odvrni od nas strah vojne in atomskega uničenja, podeli našemu rodu ono milost, ki nam je potrebna, da po končani življenski poti najdemo prostor med vrstami pravičnih in izvoljenih . . .
Takaj naj bo naša misel, želje in MOLITEV za letošnji božič. Vm.
Verujmo v svoj narod
„ . . . Naselili smo se na križišču potov, ki vodijo od severa na jug, od vzhoda na zahod. Drzno smo se zarili v Srednjo Evropo in ko se je ta, ob preseljevanju narodov vsa nemirna, zopet umirila, smo se znašli, najmanjši med slovanskimi narodi, na točki, kjer se stikajo tri velike evropske rase. Težko, za nadaljnjo usodo Slovencev odločilno dejstvo! Izgubili smo kmalu svojo politični samostojnost, menjali gospodarje in gledali borbe tujerodnih mogočnikov za našo zemljo. Če bi nam bilo usojeno, da izginemo, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo. Toda vse je minilo, narod v temeljih zdrav, pa je ostal, vztrajal in se kalil ob naporih tujih sil, ki so si postavile cilj, da uničijo vse, kar je slovenskega. V teh borbah je politično dozorel in zmagal . . .
Mirno in z optimizmom zremo zato v bodočnost. Če so se nam neprijazne sile podvojile, smo mi svoje podesetorili. POT NAŠEGA NARODA SE ŠELE ZAČENJA. NE V ZATON, TEMVEČ V ŽIVLJENJE, Z VERO V BOGA IN SAMEGA SEBE!"
Dr. Anton Korošec (Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939)
12. maja 1872
+ 14. decembra 1940
SOVJETSKI RAČUNI
Sovjeti so znani, da delajo politične načrte ne od volilne kampanje do prihodnje, marveč za stoletja naprej. Naj si je njihova taktična pot še tako vijugasta, cilj ostane vedno isti brez ozira, ali se glasi njih geslo „Ne!" ali pa vodijo politiko „ženevske duha" smehljanja. Ker vedo, da je njihova načrtna politika močnejša kot pa mnogokrat sebična in zelo kratkovidna politika zapadnih velesil, so si svojih uspehov dokaj gotovi. Tako je izjavil tajnik komunistične stranke Hruščev nekemu senatorju ZDA, ki je obiskal SSSR, da sicer ne pričakuje, da bo senator sam ali pa njegovi otroci postali komunisti, da pa ni nobenega dvoma, da bodo njegovi vnuki doživeli komunistično Ameriko.
Sovjeti so spremenili moderno vojevanje v vojno idej, netenja razdorov med demokratičnimi silami, vohunstva, laži in podobno. U-spehi niso izostali. Kljub temu, da ljudje počasi odpirajo oči za to novo vojaško taktiko, Sovjeti še vedno žanjejo uspehe zlasti na Vzhodu.
SOVJETSKI OBISK NEZAŽELEN
Bivši angleški ministrki predsednik Churchill je izjavil, da bi bilo neprimerno še vedno vabiti sovjetske državne predstavnike na obisk v Anglijo, ko so v svojih govornih v Indiji in Burmi tako nedvoumno napadali Zapad. Pridružilo se mu je tudi v veliki meri javno mnenje.
SPREMEMBE V KATOLIŠKEM BOGOSLUŽJU
Vzporedno s prizadevanjem za obnovo verskega življenja sodobnih katoličanov gredo razne daljnosežne reforme v Cerkvi. Italijanski kardinali nimajo več večine v kardinalskem kolegiju, razne države Vzhoda so dobile svoje prve kardinale — prvi in doslej edini slovenski kardinal je bil pok. goriški nadškof Jakob Missia — izdan je bil novi latinski original psalmov, ki je bil v mnogočem popravljen ter izboljšan v skladu z viri itd. Odpravljen je bil post pred praznikom Vseh svetnikov, dovoljeno pitje vode pred obhajilom ter večerne maše. V zadnjom času je izšel poseben dekret Pija XII., ki je odpravil razne poznejše dodatke v praznovanju liturgije Velikega tedna in ukazal povratek k prvotnim obredom. Med glavnimi določbam so naslednje:
Mašo na Veliki četrtek morajc darovati v četrtek zvečer med 5 ii. 8 uro.
Mašo Predposvečenega morajc opraviti duhovniki v petek popol dne ob 3 uri. Verniki morejo spre jeti obhajilo tudi pri tej maši.
Polnočna maša na veliko soboto postane predpisana za vse katoličane latinskega obreda ,tako da ne bo več obredov v soboto zjutraj .
Zaradi tega je tudi post na Veliko soboto podaljšan do polnoči.
Cerkev upa, da bodo verniki tako bolj živo sodelovali z obredi, ker bodo bolj odgovarjali dejanskim dogodkom.
14. decembra 1940 je umrl v Beogradu predsednik Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ministrski predsednik Jugoslavije,
predsednik Senata Jugoslavije, doktor bogoslovja in častni doktor slovenske univerze, honorarni profesor za zadružništvo na kmetijski fakulteti beograjske univerze, borec za slovensko vseučilišče, borec in mecen slovenske Akademije znanosti in umetnosti, častni kanonik lavantinske škofije,
glavni dobrotnik akademskih dobrodelnih ustanov, veliki dobrotnik revežev, dolgoletni politični voditelj slovenskega naroda.
DR. ANTON KOROŠEC Pokoj negovi duši in slava njegovemu spominu! Njegovemu spominu se bomo najprimernejše oddolžili z nesebičnim delom za dobrobit slovenskega naroda.
DELAVSTVO ZGRINJA SVOJE VRSTE
Dvajsetletni spor med dvema največjima delavskima organizacijami v ZDA - AFL in CIO je bil po dolgih pripravah formalno končan, ko sta oba predsednika začela prvo skupno zborovanje 5. decembra v New Yorku. Nova delavska organizacija, ki bo štela 15.000.000 članov, se imenuje the American Federation of Labor and (• "f?r,es of Industrial Organizations. Predsednik je George Meany, ki je pred nedavnim dobil Laetare svetinjo katoliške Notredamske univerze. Glavno prizadevanje združene unije bo usmerjeno v organiziranje neorganiziranih delavcev. Voditelji so izjavili, da ne nameravajo ustanoviti lastne delavske stranke, da pa bodo pojasnili stališče organiziranega delavstva do vseh političnih vprašanj. V Kanadi bo formalna združena prihodnjega aprila v Torontu.
t DR. JOŽA LOVRENČIČ
Sredi dela in načrtov je 11. decembra 1953 omahnil pesnik in pripovednik dr. Joža Lovrenčič. Ker je prišla takrat vest prekasno, mu hoče Slovenska Država danes posvetiti nekaj vrstic. Prostor nam ne dopušča danes, da bi na daljše raz-motrivali njegovo uspešno delo oblikovalca vezane in nevezane slovenske besede. Pač pa bomo v eni izmed prihodnjih številk posvetili več besed njemu, ki je ljubil slovensko zemljo, katerega pot skozi življenje ni bila rožnata, ampak pot trpečega ustvarjalca slovenske kulture. Kot da je slutil, da se bliža dnevu, ko ga bo Vsemogočni poklical pred se, je tik pred smrtjo spisal pesem Meditacija, katere prva kitica se glasi: Tih se tehtam. Pred očni se mi megli in že sred vesoljstva plavan v metežu poslednjih dni. Naj mu bo lahka slovenska zem-iica, kateri je posvetil vse svoje livljenske sile.
DR. JOŽA LOVRENČIČ * 2 marca 1890, t 11 decembra 1953
This is Slovenia
' > > fišfc -PLANICA
THE SLOVENE MOUNTAIN WORLD
In Slovenia the Alpine range rises for the last time in snow-capped peaks before merging with the lowlands along the Danube. The contrasts resulting from the meeting of the high mountains with the plains lend to the Karanvanke, the Julian and Kamnik Alps a special charm enhanced by the vicinity of the sea and by many peculiarities of climate and vegetation. While the Alps in neighbouring countries are more massive, extensive and considerably higher, in Slovenia they assume smaller proportions, but they are more broken up and botdly chiselled. Wonderfully shaped peaks reach high in the azure sky commanding a wide view reaching as far as the Gulf of Trieste. T"ne best view can be enjoyed from Krn, Kanin and Triglav (9360 feet), the highest peak in Yugoslavia. Limestone massifs are cut into magnificent faces enlivened here and there by the elegant Cojz's Bell (Campanula Zoisii) and the Triglav Rose (Potentilla nitida), red as the blood of the legendary chamois with golden horns. The Alpine meadows are afire with multi-coloured, sweet-smelling flowers. Among dwarf pine rest herds of chamois and hide blackcocks. With weather-beaten larches, gnarled and multllated by wind and lightning, begin the dense woods stretching across wide tablelands and climbing up steep slopes. Screes descend from below sheer faces Into the valleys cutting through wooded areas. In hollows and behind moraines glitter emerald tarns. Beautifully shaped rocks, pyramids and needles spike the slopes, and below them lie giant boulders brought by the glacier a long time ago from the heights. Limpid waters rush-with a roar through wild gorges. In deep hollows the water grows still and forms mountain lakes among which the most attractive is the Lake of Bled whose surface is broken by a romantic islet. Hotels, villas and a medieval castle on the bluff are reflected in its still waters. Well-kept roads lead to numerous hosttels and huts, but except for that the whole landscape has preserved its natural beauty unspoiled. Only a few valleys and villages In them have grown into holiday resorts: Bohinj, Kranjska gora, Jezersko and the magnificent Logarska dolina (valley). Then here is the valley of Soca with its holiday resorts Bovec, Soca and Trenta.
In the east rises above the Drava valley the densely wooded range of Pohorje composed of magmatic rocks. In its numerous clearings stand cosy mountain hostels. South and east the high Alpine ranges are preceded by promontories of more regular shapes intersected with steep valleys where rapid streams drive mills and saw-mills. On the ledges above the valleys squat mountain farms which are white with the blossoming cherry-trees in spring.
Prof. F. Planina in „Slovenija — Jugoslavia". Printed 1955.
RADIJSKI PROGRAMI
Z nastopom jeseni so se vrnili razni katoliški programi, ki jih poletne mesece niso oddajali. Predvsem se je vrnila katoliška radijska ura v nedeljo opoldne, ki oddaja službo božjo v torontski stolnici ter kratka katoliška poročila.
Vse, ki se zanimajo za socialna vprašanja, bodo zanimala predavanja, ki jih bodo imeli profesorji znane univerze sv. Frančiška Ksa-verija v Antagonishu. N.S. Govorili bodo o današnji vlogi univerze. Znano je, kako veliki pliv je imela prav ta univerza na gospodarstvo lastne in sosednjih provinc. Po zaključku serije bo možno do-
biti celotno besedilo predavanj od Radio League of St. Michael (200 Church Str., Toronto, Ont.)
• Z jesenjo se je vrnil tudi eden
najbolj priljubljenih radijskih in televizijskih programov - newyork-ški pomožni škof Fulton J. Sheen. Večina televizijskih postaj ga prinaša ob četrtkih zvečer od 8 do 8.30 Letos ga oddajajo istočasno tudi kanadske televizijske postaje. Shee-nova predavanja pod naslovom „Življenje je vredno življenja" prenaša American Broadcasting Corporation (ABC) na svojih televizijskih postajali. Stroške programa plača tvrdka Admiral.
V drugo desetletje
Eno desetletje je za nami, kar smo morali zapustiti domovino zaradi komunizma, ki mu je uspelo preslepiti Zapad, da si je kot Pilat umil roke nad nasilnim zasužnje-njem tudi slovenskega naroda. Prvi tragediji je sledila kmalu druga — vrnitev protikomunističnih borcev, ki so jih komunistični rab-lji pobili skoro vse do zadnjega po nepopisnem strahotnem mučenju, ki je zasenčilo Neronova preganjanja kristajanov. Kdor je ostal doma še živ in ni bil komunist, je doživljal in še doživlja negotove dni v senci komunistične diktature in osebnega maščevanja, ko skuša režim razdvojiti ne samo škofe in duhovščino, ljudstvo in duhovnike, voditelje predkomunistične dobe in ljudstvo, učitelje in učence, marveč celo starše in otroke; še več — človeka samega, ki mu je odrezal stik s svobodnim svetom in ga obdal z zidov jem komunistične propagande in laži.
Deset let begunskega življenja kaže nekaj uspehov, ki jih moremo oceniti kot pozitivno postavko s stališča celotnega naroda.
Za obstoj slovenskega naroda ve danes gotovo znatno večji del sveta kot je vedel pred desetimi leti. O nekaterih vprašanjih, ki bistveno zadevajo naš obstoj ter bodočo rast, so razpravljali vodilni svetovni časopisi. Zavest potrebe temeljnega slovenskega programa je zlasti po prizadevanjih slovenskega državnega gibanja predrla v širše kroge in prisilila dolgo se obotavljajoče vodstvo SLS, da je postavilo zahtevo po slovenski državi vsaj formalno v svoj program.
Večina beguncev se je med tem že kako znašla v svetu ter si gospodarsko toliko opomogla, da bi mogla, če bi hotela, vsaj v neki meri gmotno podpirati akcije v korist slovenskega naroda. Poedinci so dosegli tudi družbeno pomembne poločaje v novem okolju, ki bi jih mogli izkoristiti v splošno narodno korist.
Se vedno pa čakamo zaman na forum, ki bi ga mogli označiti kot pravo reprezentanco Slovencev izven Slovenije.
Obstoja sicer— narodni odbor predstavnikov nekdanjih treh političnih strank v Sloveniji. Ne glede na njegovo neaktivnost in druge pomanjkljivosti, o katerih so razpravljali že drugi, pa žal s svojimi reformnimi poizkusi niso uspeli, bom omenil samo njegove najbolj bistvene hibe.
Med poslanstvom stranke v lastni državi in njenim poslanstvom v begunstvu je bistvena razlika. V lastni državi si prizadeva stranka strniti v svojih vrstah toliko volilnih upravičencev vsaj v odločilnih trenutkih, da ji volilci izroče mandat za določeno dobo, da upravlja državo. Ker sloni formalno demokratični red na strankah, priznavajo tudi tuje države strankarske organizacije kot politične činite-lje v primerih, da zavlada v kaki državi diktatura, ki uniči preje obstoječe stranke, katerih vodstvo pa se zateče v tujino. Naloga take stranke oz. po navadi okrnjenega vodstva je seveda predvsem ta, da si prizadeva vplivati na razvoj dogodkov tako, da bo zopet vrnjena politična svoboda lastnemu narodu. Njena naloga je torej predvsem propaganda — seznaniti svetovno javnost in odločilne politične činitelje z dejanskim položajem, z upravičenimi zahtevami lastnega naroda in z dajanjem primernih pobud, ki bodo omogočile pravično rešitev za lastni narod, ne da bi povzročile nevarnost za še večjo zmedo ali nove krivice.
Ker pa narod ne živi samo v političnih organizacijah, ki v tujini niti nimajo istega razloga za obstoj kot v domovini, marveč zlasti izven domovine že bolj v raznih kulturnih in gospodarskih združenjih, nekateri posamezniki pa celo bolj ali manj izolirano v svetu, si politična stranka ne more upravičeno lastiti monopola na narodno predstavništvo v tujini niti sama, niti če se združi s predstavniki drugih strank v kako nadstrankarsko organizacijo kot je n. pr. narodni odbor.
V današnjem razrvanem času je na žalost možno, da obstojajo v narodih stranke, ki nasprotujejo njegovemu lastnemu obstoju in razvoju. Za cel svet predstavljajo to komunistične stranke v javni ali prikriti obliki, pri Slovencih pa so si razen tega vsaj v zgodovini zaslužili ta žalostni sloves voditelji liberalne stranke, ki so se v Avstri-
ji vezali proti koristim naroda z Nemci, v Jugoslaviji pa z Vele-srbi.
Čeprav gre v takih kritičnih časih kot je sodobnost predvsem za vprašanja, ki zadevajo narod kot celoto, njegov obstoj in kar se da nemoteni razvoj, sicer nihče ne more strankam in njihovim voditeljem v tvijini zameriti, če pripravljajo svoje strategijo tudi za primer obnovitve demokratičnega političnega življenja v domovini, toda to delo ni samo drugotnega pomena, marveč nima z nalogami politične stranke v tujini nikake zveze. Delovanje političnih strank v begunstvu se mora osredotočiti na temeljni narodni politični pro gram, ki bo obenem tudi temelj skupnega delovnega programa vseh slovenskih tvornih sil v zamejstvu.
Tak temeljni slovenski politični program, ki bo postavil na prvo mesto slovenski narod in njegove naravne pravice ter zahteve po svobodnem kovanju lastne politične usode, je sicer živ med ljudmi, toda žal še ni prisilil od zgodovine živečih in za sodobno spremenjeno stvarnost slepih političnih vodstev do kakih važnejših sprememb, ki bi kazale, da se zavedajo, kaj je njihova naloga.
Slovenska ljudska stranka je sicer postavila slovensko državo v svoj program, toda le preveč znakov je, da je bila to samo gesta za pomirjenje mlajših duhov in pa taktična poteza, da bi se izognila kritiki slovenskega državnega gibanja. Niti socialistična niti liberalna stranka, ki sestavljata poleg SLS narodni odbor, pa se glede tega temeljne točke slovenskega narodnega programa še nista pozitivno izjavili.
Popolnoma napačno je tudi stališče, da sami ne moremo nič vplivati na potek svetovnih dogodkov. Če bi bilo to stališče pravilno, potem bi bili naši očetje storili najboljše, da bi si sami izkopali grobove in izbrisali slovensko ime iz zgodovine. Pa niso, marveč so kljubovali številnejšnim in celo nekaterim po izobrazbi močnejšim sosednim narodom, še manj razloga je obupavati danes, ko zmaguje v svetu ideja, da je treba organizirati človeštvo po narodnostih v okviru naddržavnih zvez, ki bodo imele omejeno področje pristojnosti. Dovolj pogosto pa smo tudi že slišali izjave zlasti ameriških politikov, da sme vsak narod v borbi za svojo samostojnost računati na pomoč ZDA, toda samo pod pogojem, da bo sam postavil zahtevo po lastnem domu in dokazal vsaj verjetnost, da ga bo znal upravljati.
Da bo prihodnje desetletje slovenske begunske zgodovine za slovenski narod kaj bolj plodno kot je bilo dosedanje, je nujno, da se osnuje reprezentativni Slovenski narodni odbor, ki bo družil vse zamejske politične, kulturne in gospodarske ustanove ter poedince, ki zavzemajo družbeno pomembne položaje v tujem svetu. Tako organizirani Slovenski narodni odbor mora proklamirati v svobodnem svetu slovensko zahtevo po svobodni slovenski državi z isto mero pristojnosti, kot jo uživajo druge države v Srednji Evropi. Ta slovenska država mora nuditi dom vsem Slovencem, ki žive na strnjeno naseljenem slovenskem ozemlju.
Prvenstvena dolžnost, da podvza-mejo korake v tej smeri, leži seveda na sedanjih članih narodnega odbora. Toda polovične rešitve z raznimi posvetovalnimi organi ne predstavljajo nikake rešitve, marveč samo nepotrebno zavlačevanje in zaviranje rešitve bolečega vprašanja dejavnega in iniciativnega slovenskega predstavništva v zamejstvu.
Narod pa ne more biti prepuščen na milost in nemilost tistih, ki so bili pred desetletji izvoljeni ali imenovani na kake politične položaje. Doba prosvetljenega absolutizma je na sreči že za nami. Narod je živ organizem, ki sicer potrebuje posebnih organov za svoje življenje. Kadar pa ti organi zanemarjajo svoje dolžnosti ali izkoriščajo svoj položaj proti koristim celega naroda, ima narod pravico, da si izbere druge organe oz. se v zamejstvu začne zbirati okrog tistih „nepoklicanih", ki dajo narodovim težnjam pravega izraza.
Upamo, da bo drugo desetletje begunstva pokazalo kaj več in boljših uspehov tudi na tem področju.
Celjan
.GROF-OČE DESETEGA BRATA" V. ČEKUTA
PISATELJ JOSIP JURČIČ
„KRJAVEL"
L. JAMNIK
Deseti brat"
Kulturno življenje Slovencev v Torontu je začelo zadnje čase hirati zaradi pomanjkanja kvalitetnih delavcev. Dela se veliko, skoraj bi rekli preveč, in to na vseh poljih; ampak zavedati se pa moramo, da dobra volja sama še nikoli ni zadostovala pri kulturnem delu. Treba je talenta in dobre volje. Ni dovolj, da zna človek mahati z rokami, da postane pevovodja (potem bi vsi pretepači bili pevovod-je), tudi ni dovolj, da zna človek po odru ,špancirati", da postane igralec ali celo režiser. Zbor brez dobrega, talentiranega pevovodje,
in igralci brez talentiranega režiserja so telo brez duše. Nobeno umetno dihanje ali umetna injekcija, pa naj bo še tako močna in naj bo dana od še tako izkušene roke, ne more mrtvega telesa oživeti. Torontski eksperimenti so nam jasen dokaz zato.
S prihodom g. V. Čekuta smo Slovenci v Torontu brez dvoma pridobili življensko energijo. To ni samo umetniška duša, ampak tudi režiser z dvajsetletno izkušnjo. Bil je režiser odra Rokodelskega doma v Ljubljani, Mladinskega gledališča v Gorici ter do nedavnega rav-
Za 0'Keefe's ilustriral Eduard Dzenis, kanadski umetnik, rojen v Letonski.
STAR KANADSKI OBIČAJ
ki ga zasledimo že v dobi pionirjev Še danes se ga veselimo v mrzlih
zimskih nočeh, ko se mladi in stari prijateljsko veselo vožnje na saneh, ki jih vlečejo konji. Sankanje je star kanadski običaj
OLD VIENNA
brewery limited
natelj dramatskega odseka na slovenski radijski postaji v Trstu.
,Deseti brat" ni bila nadvse popolna prireditev, Manjkalo je marsikaj, česar so bivši obiskovalci ljubljanske drame vajeni. Za naše razmere pa je bila resničen uspeh. Velik uspeh je bil že v tem, da je znal režiser vsakemu igralcu vdihniti nekaj svojega ustvarjalnega duha. Vsak je Skušal po svojih močeh, v večji ali manjši meri, u-stvariti lik človeka, čeprav je bila včasih vloga sama šibka in nehvaležna Duh celote je preveval vse igralce. To se je najbolj posrečilo čevljarjevi ženi (K. Merhar).
Zelo dobro so bile podane vse glavne vloge (Čekuta, Brunšek, Jamnik, Kušar, Koželj). Vsaka igra in vsak prizor v njej je kakor glasbena skladba. Včasih je tempo hitrejši, včasih počasnejši. Učinek skladbe ali igre ali prizora je v veliki meri odvisen od tega, ali so znali izvajalci zajeti pravi tempo ali ne. Pavze so tukaj odločilnega pomena. Dolga pavza v hitrem tempu povzroči dolgočasnost; kratka pavza v počasnem tempu pa daje vtis prenagljenosti in pomanjkanja vživetja v vlogo. Prizor med kmeti v gostilni je bil nekoliko prepočasen, kakor tudi zadnji prizor v zadnjem dejanju. Pavze so bile predolge, vpadi prešibki in negotovi. Zelo posrečen pa je bil počasni tempo in polne napetosti dolge pavze v prizoru med Piškavom (Čekuta) in Desetim bratom (Kušar). Dolge pavze in pomembne kretnje so več povedale nego cela vrsta stavkov. Ta prizor se nam je zdel posebno pomemben, ker je znal ustvariti pravo vzdušje med odrom in dvorano. Lahko je publiko zabavati z hudomušnimi in smešnimi stavki. Zelo težko je pa držati pozornost ljudi v počasnejših točkah. To se je igralcem; posrečilo. Napetost med očetom in zavrženim sinom je prevzela vso publiko brez izjeme. Publika je pozabila nase in živo doživljala dejanje. Nastala je tišina, kot je skoraj še ne pomnimo v torontski dramatski zgodovini. En sam tak prizor več pove o kvaliteti igralcev, nego pol strani samohvalne kritike v našem časopisju. Mestoma smo pogrešali nekoliko realizma. To posebno v spopadu med Marijanom in Desetim bratom.
Tudi v tehničnem oziru moramo omeniti nekaj napredkov. Zelo nas je razveselil okusno oprem-
SLOVENSKE KNJIGE
GLEDALIŠKE LIST
| Slovensko gledališče v Torontu je pričelo letošnjo sezono s prijetno novostjo. Za vsako prireditev namerava izdati posebno številko „Gledališkega lista", ki bo prinašal pojasnila k vsakokratni predstavi in druge zanimivosti, ki so v zvezi z gledališčko umetnostjo. Prva številka, ki je bila izdana ob odlični uprizoritivi Jurčičevega Desetega brata, o čemer poročamo na drugem mestu, obsega naslednje: Uvodne besede „Mati, domovina, Bog" je napisal L. Jamnik. Sestavka o Jurčiču ter nekaj misli ob režiji Desettega brata je napisal režiser V. Čekuta. Z. Hrastnik poroča o Poličevi operi „Deseti brat", ki so jo prvič predvajali v Ljubljani 25. februarja 1951. Sledi poročilo o Ivanu Vavpotiču ter Maksimu Gasparju, ki sta oba ilustrirala Desetega brata z Vavpotičevo ilustracijo Desetega brata in Krjavlja. Številko zaključuje sestavek Hudomušni Bernhard Shaw. Na ovitku na naslovni strani je slika Staneta Brunška kot Hermana s proslave 29. oktobra, ki jo je priredila SNZ v Torontu. Gledališki list bo opravljal važno poslanstvo za zbližanje med igralci in gledalci zlasti ob težjih in manj znanih delih.
DESETI BRAT" — I. KUŠAR
ljen „Gledališki list". Nič ne zaostaja za listom velikih dramatskih odrov. V veliko uteho so nam bili kratki odmori med dejanji. Kulise so bile preproste, a učinkovite. Stremele so za tem, da ne bi obračale pozornosti nase, temveč na dejanje. Radi bi pa opozorili nekaj nedostatkov v tej zvezi. Začetek vsakega dejanja bi moral biti najavljen z nekim znamenjem (zvonec, gong), da se ljudem da dovolj časa, da se pomirijo in du-čevno pripravijo. Tehnični vodja bi moral razpolagati z vsemi lučmi na odru in v dvorani. Da mora nekdo stati na koncu dvorane, da ugasne luči šele, ko se je zavesa že dvignila, je velika pomanjkljivost, na katero bi morali pomisliti, ko se je dvorana gradila.
Posebno nas je prijetno iznena-dila publika. Bila je zelo disciplinirana, kot že ne pomnimo. Prav radi smo pogrešali običajno veka-nje dojenčkov, žvenket praznih steklenic in neumestne pripombe od neresnih poslušalcev. Dvorana se je skoraj do kraja napolnila. Nekoliko več bi morali razglasiti, pa bi bila dvorana nabito polna. Kdor hoče imeti od slovenskih iger kaj užita, ne sme ostajati doma. Če bodo vse prireditve na tej stopnji, potem Slovensko gledališče v Torontu zasluži vso našo moralni in finančno pomoč. Najmanj pa, kar lahko storimo, je to, da se iger udelžujemo. Igralci ne igrajo zase, temveč za nas. Igralcem pa časti-tamo, da so nam pripravili tako prijeten večer kljub vsem vidnim in nevidnim težavam in kljub vsem vajam po kleteh in privatnih kuhinjah, ker je „slovensko ognjišče" prezasedeno in predrago, da bi jim bilo redno na razpolago. Spet imamo dokaz, da tudi iz katakomb kaj dobrega pride.	Spectator.
MED SLOVENCI
IZ TORONTA
SLOVENSKA ODDAJA V TORONTU
Prvi slovenski oddaji, ki jo je pred leti nudil Slovenski prosvetni zbor pod vodstvom preč. g. F. Renerja, bo sledila zopet polurna slovenska božična oddaja na Štefanovo, 26. decembra ob 2 uri popoldne na postaji CKFH (1400 kc), ki jo bo pripravilo Slovensko gledališče v Torontu. Slovenskemu gledališču čestitamo k visokemu pojmovanju svojega kulturnega poslanstva in upamo, da bodo oddajo podprli vsi Slovenci v Torontu ne samo s poslušanjem, marveč tudi s finančno podporo, da se bo ta enkratna prireditev lahko razvila v trajno ustanovo.
•	Po zasebni Statistiki izdajamo
Slovenci v Torontu 5 listov ter imamo 20 organizacij, od teh 7 cerkvenih.
#	Slovenski kulturni krožek je
imel drugi sestanek v letošnji sezoni 27. novembra popoldne. Govo-
rila sta g. Zvone Hrastnik o skladatelju Schubertu in njegovi 8. simfoniji („Nedovršena") ter g. Vilko čekuta o grškem teatru in njegovi tehniki. Sestanka se je udeležilo 33 oseb.
• Za širjenje krščanskega social-
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1956 ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŠIROM SVETA IZ CHICAGA
ANTON in JULIJA GUŠTIN 2253 S. Kildare Ave.
ANTON ŠUTA 2114 — 23rd Place,
MIRO KREK 5515 S. Woodlawn Ave.
FRANK in MARINKA BILBAN 1802 W. 22nd Pl.
FRANK SUŠTARŠIČ 1930 W. Cermak Rd.
LUDVIK in MARA JELENC 2023 W. Coulter St.
FRANK ČERNIVEC 1845 W. Cermak Rd.,
JOHN KOS 820 No. Wabash Ave.
LOJZE in VERA GREGORIČ 1732 W. Cermak Road
FRANK MARTINČIČ Z DRUŽINO 5323 S. Kolin Ave.
FRANK IN JOSEPHINE PODLOGAR 4109 W. 31 st Street
L. DOLMOVIC & SQUOK Contractor 1908 W. Cermak Road
FRANK in JOSEPHINA MATKOVICH 2030 W. 23 rd Street
JANKO in MARIJA
TAJČMAN 2030 W. 23rd Street
JOHN BUH j nr. 2116 S. Harding A.
JOŽE GORŠIČ 1414 E 59 Str.
LOVRO in ŠTEFKA PIRC 1830 W. Cermak Road
STANKO VLAŠIČ 1850 W. Cermak Rd.
DR.	LOUIS JELINEK
	optometrist
2001	W. Cermak Rd.
DRUŽINA	ANTON SKAMPERLE
1806	S. Throop Str.
DRUŽINA	MIHAEL in PAVLA
	ARKO
1835	W. Cermak Rd.
DRUŽINA ANTON in LJUDMILA MEDVED 2008 W. 21 Pl.
nega nauka v jubilejnem letu pa-peških okrožnic Rerum novarum in Quadragesimo anno je sklenil odbor Hranilnice in posojnice Janeza E. Kreka v Torontu, da bo odkupil 10 izvodov dr. Ahčinove Sociologije in jih razdelili izvod župnijski knjižnici v Torontu, ostale izvode pa dijaškim knjižicam in peodinim revnejšim dijakom, ki se resno zanimajo za socialno vprašanje, na Koroškem, Goriškem in Primorskem.
OBČNI ZBOR SNZ V TORONTU
V nedeljo 4. decembra je podal poročilo o svojem delu stari odbor SNZ v Torontu. Poleg družabnih prireditev je organizirala SNZ posebno proslavo s podelitvijo častnega članstva tujerodnim prijateljem organizacije, državljanski dan, koncert Korotana iz Clevelanda in proslavo 29. oktobra. Sodelovala je pri raznih organizacijah, ki pomagajo novonaseljencem, poslala več spomenic glede slovenskih vprašanj, organizirala posvet v Torontu, ki naj bi pospečil organizacijo predstavništva slovenskega državnega gibanja. Veliko dela je bilo treba posvetiti pisanju in izdajanju lista Slovenska država.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor:
Predsednik: G. Ivan Cerar
Podpredsednik: Dr. Auguštin Kuk
Tajnik: Dr. France Habjan
Tajnik za angleško pošto: Gdč. Rozi Foys Blagajnik: Dr. Rela Zadnikar
Upravnik in blagajnik S.D.: Gdč. Francka Zupančič
Revizor: G. Zvone Hrastnik
Ker Slovenske država finančno ne uživa najbolj rožnatega položaja, so njeni prijatelji še istega dne darovali v tiskovni sklad SD $140.-
CHICAGO IN OKOLICA
•	Praznik slovenske pesmi smemo imenovati letni pevski koncert cerkvenega pevskega zbora fare sv. Štefana, ki je bil v nedeljo dne 20. oktobra. Pevski zbor šteje 30 članov. Vodi ga preč. g. Vendelin, OFM. Zbor se je predstavil s 23 pesmimi, katere je pel deloma zbor, deloma solisti, deloma moški kvartet. Zboru se pozna vešča roka p. Vendelina, ki je vložil za ta nastop mnogo truda. Seveda so tudi pevci doprinesli svoj del. Ne bomo se spuščali v oceno koncerta, prostor tega ne dopušča. Želimo le, da bi zbor krepko nadaljeval v začeti smeri. Spored je spretno vodil župnik p. Alexander Uran-kar.
•	Novi grobovi. Srmt je zopet
posegla med slovenske vrste. V Ci-ceru je umrla gospa Senta Zavr-šnik. Pokojnica je bila mati Mrs. Gizele Ocepek. V Chicago je prišla pred petimi leti. — V Chi-cagu je umrl g. Frank Gril, bivši lastnik pralnice in oče slovenskega zdravnika dr. Franka Grila. Naj obema sveti večna luč!
•	Hčerko sta dobila dr. Frank in Dana Kimovec. Dr. Kimovec je zdravnik v Woodlawn bolnišnici. Naše iskrene čestitke!
•	Poroka dr. Ludvika Leskovar-
ja z Miss Corine Novak, o kateri smo že poročal, je bil dogodek, ki je zelo razgibal Slovence v Chica-gu. Novoporočencema je poslal preko apostolske nunciature v Wa-shingtonu sveti oče papež Pij XII. svoj apostolski blagoslov; dalje so poslali brzojavne čestitke gover-
ner države Ohio Frank Laushe, škof dr. Gregorij Rožman, senator države Illinois Hoffman in p. dr. Anton Prešeren D. J. v Rimu.
•	Miklavževanje za slovensko mladino je priredila Liga v nedeljo 4. decembra v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. Otroci slovenske sobotne šole so pod vodstvom gdč. učiteljice Pavle Mišič vprizorili igrico, nato pa je nastopil Miklavž v spremstvu angelčkov in škratov. Razdelil je darila mladini, pa tudi odrastli so dobili svoj del. Liga pripravlja letos silvestrovanje, ki bo v soboto zvečer 31. decembra v dvorani pod cerkvijo.
•	Slovensko sobotno šolo obiskuje letos 20 učencev in učenk. Žal, ni dovolj časa, da bi se v polni meri zadostilo zahtevam, ki bi jo naj nudila šola, predvsem slovenskemu čitanju in pisanju, poznanju slovenske zgodovine in slovenskih velikih mož, pesnikov in pisateljev.
IZ CLEVELANDA
9 V Clevelandu sta se poročila
19. novembra gdč. Slavica Pozne in
g. Janez Krepfl. Iskreno čestitamo! •
^ Goriške Slovence je zadel-
težka izguba s smrtjo preč. g. Stanka Staniča, ki je umrl 20. oktobra v Gorici. Pokojni je bil župnik v Št. Andražu, odgovorni urednik Katoliškega glasu in Pastirčka, predsednik Alojzijevišča, odbornik Goriške Mohorjeve družbe, nabožni pisatelj in zgodovinar.
C Župnik v Peterboroughu preč. g. Francis A. Marrocco, ki je bil do pred nedavnim vodja angleškega oddelka za socialno akcijo Kanadskih škofovskih konferenc (Ca-nadian Catholic Conference), je bil imenovan za drugega pomožnega škofa v Torontu.
....• Govore škofa Sheena prena-
ča poleg televizijske potaje v Torontu (ob četrtik ob 8 zvečer) še radijska postaja CFRB (1100 kc) ob torkih zvečer ob 9.30. Vsega prenaša Sheenove govore „življenje je vredno življenja" v Kanadi 45 postaj.
•	Legija dostojnosti je ugotovila, da od filmov, ki jih proizvaja Hollywood, niti eden od treh ni primeren za vso družino in samo malo več kot eden od treh je dostojen za odrasle. Pri predavanju o komunizmu v katoliški delavski šoli v Torontu je p. Newett, S. J., omenil, da bi se glede filmov lahko šli učit h komunistom. Ko so ugotovili, da je razbrzdanost nevarna za obstoj družbe, so iztrebili nemoralo iz filmov.
•	V Torontu ¡e predaval John K Pintar, avtor knjige „Four Years in Tito's Hell." Eno predavanje je imel za Hrvate, eno pa za angleško govoreče občinstvo.
•	8. decembra so zaključili „Jo-šefovo leto" s posebnimi sloverno-stmi pri Oratoriju sv. Jožefa v Montrealu. Kanadski škofje so razglasili 1. 1955 za Jožefovo leto, da bi posebej povdarili 851etnico razglasitve sv. Jošefa za zaščitnika vesoljne Cerkve in zlati jubilej ora-torija v Montrealu.
0 Društvo za znanstvene stike med jugoslovanskimi in graško univerzo je organiziralo izmenjavo profesorjev. V Gracu bosta predavala profesor kemije Janko Samec, in profesor za državno pravo Gorazd Kušej. Iz graške univerze bo predaval v Ljubljani profesor kemije Marij Rebek, ki je svojčas redno predaval v Ljubljani, sedaj pa je član graške univerze, v Zagrebu pa profesor nezgodne kirurgije Ehalt ter profesor pedagogike Weinhandl.
DRUŽINA PECHARICH 2253 S. Kildare Ave.
DR. LUDVIK in CORINE LESKOVAR 1845 W. Cermak Rd.
PODRUŽNICA SLOVENSKE NARODNE ZVEZE V CHICAGU
MR. FRANK in FRANCES KARNER 2107 So. Lombard Ave., CICERO, ILL.
DR. FRANC in DANA KIMOVEC 6027 S. Green Str.
MR. JOE IN GIZELA
OCEPEK 2220 W. 58th Court, _CICERO, ILL.__
OTMAR in ANICA TAŠNER 5415 W. 23rd Street CICERO, ILL.
Zadovoljne božične praznike ter uspehov polno Novo leto vsem prijateljem, znancem in odjemalcem ieli

DRUŽINA MEDEN 1804 W. Cermak Rd., Chicago 8, III.
Virginia 7-7777 - CRawford 7-4037
XMAS GREETINGS
Fidelity Electric Co.
Contracting Electrical Engineers
FRANK SCHONTA 2049 W. Cermak Rd., Chicago, III.
Blogoslovljen BOŽIČ in srečno NOVO LETO 1956 želi vsem prijateljem širom sveta
MIRKO GERATIČ
2737 W. 16th Street, CHICAGO 8, ILL.
Vse najboljše za Božič in za Novo leto 1956 želi
J0E G0MILAR
TRGOVINA Z MESOM IN ŽIVILI 1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Slovencem dobre volje — Vesele Božične praznike in srečno Novo leto
DR.
Ludvik Leskovar
RAVNATELJ
slovenskega radija
V CHICAGU, urednik družinske revije
Novi Svet
„New World Herald"
Naročnina $4.00 letno
1845 W. Cermak Rd., Chicago 8, III. Tel.: Vlrginiga 7-6679
Vesele in zadovoljne Božične praznike ter uspehov polno novo leto 1956 vošči vsem Slovencem v Ameriki.
STATE
KINZIE GRILL
John & Gizela Hozian
401 N. State Street CHICAGO, ILL
KANADA - ZELO VAŽEN ČLEN V ZAPADNEM SVETU
Mnoge dežele se ozirajo na Kanado za dodatno hrano, ki jo potrebujejo, za surovine za svoje industrije in za gotove izdelke. Kanadčani smo pomagali drugim do boljšega življenja s svobodno trgovino z drugimi narodi.
Kanada je pomagala tudi na druge načine, da bi postal svet boljši in bolj varen prostor za vse ljudi. Delali smo za mir v okviru Zedinjenih narodov. Nudili smo tehnično osebje in finančno pomoč drugim deželam, da bi jim pomagali raz-
vijati njih naravna bogastva, večati njih spretnost in izboljševati življenjske pogoje.
Kanadčani smo si prizadevali pospeševati boljše razumevanje med narodi s tem, da smo delili svoje znanje. Vsi kanadski državljani so soudeleženi pri tem delu.
Vse informacije glede postopka, kako postanete kanadski državljan, morete dobiti pri najbližjem uradniku sodišča ali pa pri Canadian Citizenship Branch, Ottawa.
THE DEPARTMENT OF CITIZENSHIP AND IMMIGRATION
OTTAWA CANADA
Hon. J. W. Pickersgill
Minister
Laval Fortier
Deputy Minister
SLOVENSKA DRŽAVA
25. DECEMBER 1956
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1956 ŽELE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM:
Zvone Hrastnik
Judita Makarovií
Ivan Kušar
Lojze in Dora Koželj
Jože Pogačar
Janez Senica
Ivanka Sterle
Mar j ola Šešerko
Dr. Rele Zadnikar
Pavla Škerlj
Družina R. Čuješ
Družina dr. France Habjan
Družina L. Jamnik
Družina dr. A. Kuk
Ing. Viktor škof in družina
Družina France Torkar
Družina Janez Vizintin
Družina Viktor Zakrajšek
Družina Dr. Peter in Lea Urbane
VSEM SLOVENCEM V TORONTU
IN OKOLICI ŽELI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR V TORONTU
CARL VIPAVEC
278 Bathurst Street
Room 4 — Tel.: EMpire 4-4004
r
t
f
f-
T
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO 1956 ŽELI VSEM SLOVENCEM, PRIJATE-JEM, ZNANCEM IN STRANKAM.
Rudi Kus
PLASTERING CONTRACTOR
128 Nairn Ave. - LL. 1435 - Toronto, Ont,
.♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i
■♦♦♦»♦♦♦♦♦«♦♦i
Hranilnica in posojilnica
Janeza E, Kreka
v Toronto
VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEHOV POLNO LETO 1956.
Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30 do 9.
61 McFarland Avenue--Telefon: LL. 6576
Toronto, Ontario
v v
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
v TORONTU
ieli vsem Slovencem in Slovenkam v domovini, Kanadi in drugod
po svetu
BLAGOSLOVLJEN BOZIC
in
SREČNO NOVO LETO 1956!
UPRAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA TORONTO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TOROTU BO VPRIZORILO NA NOVEGA LETA DAN V SLOVENSKI CERKVENI DVORANI NA MANNING AVE.
PAUL GLAUDELOV MISTERIJ:
Jlllarijiiio Oznanenje"
Čas predstave bo objavljen z letaki. Vsi prisrčno vabljeni!
11111 I 1 I I I I I M I I I I 1111 t 11 t t I I I t I I I I I 1 I I I I 1 I I M I I I
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1956
DRUŽINA JERETINA 404 N. Center Str.	JANEZ GERJOL 165 Bridge Str.
DRUŽINA STANKO ŠEGA 167 Bridge Str.	DRUŽINA G. M. JERETINA 1019. Sumit St.
tiTiTniiiiiTTiiTimiiiiinriiiirniiiiiriiiiiTT


NAZNANJAVA SLOVENCE/VI, DA SVA PREVZELA BENCINSKO POSTAJO
RELIANCE"
NA
542 Eglinton Avenue West - Toronto, Ont.
Kadarkoli rabite bencin, izmenjavo olja, lubrikacijo ali manjša popravila, pridite, prepričali se boste o solidni potrežbi. Priporoča se brata: JOŽA in PAVEL KOVAČ
BLAGOSLOVLJENJE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI
ANTON'S MEAT MARKET
633 Vaughan Road, Toronto, Ont, - Tel.: RE. 0423
(Na vogalu Vaughan in Oakwood) Vedno na razpolago vsakovrstno meso in mesni izdelki.
SE PRIPOROČA VSEM LASTNIK ANTON. BAVDEK
Poznani slovenski mesar, prekajevalec in trgovec
G. MIRKO KOLENC
in njegov pomočnik ter dostavijalec
G. NANDE ZONTA iz HAMILTONA, 305 B0RT0N STREET
ŽELITA VSEM ODJEMALCEN
VESEL BOŽIČ
IN
SREČNO NOVO LETO 1956
VESEL BOŽIČ IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956. ŽELI VSEM BRALCEM
158. — 7th Street — New Toronto, Ontario
Vesel Božič in srečno 1956!
Kadar koli rabite fotografa za poroke, krst, slikanje otrok, portrete, družabne prireditve itd., se obrnite na slovenskega fotografa
FOTO MATE
m
109 SUMMERHILL AVE. Toronto, Ont. - WA. 2-9498
Razvijam in kopiram Vaše filme, kakor tudi povečave.
PRVOVRSTNA IZDELAVA ...........................................
SREČEN BOZIC IN NOVO LETO 1956
naročnikom in vsem Slovencem —JI	želi zastopnik darilnih paketov
SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA — TRST
IN SE PRIPOROČA
ANDREJ KAČIČNIK
434 DUNDAS ST. W. — TORONTO, KANADA — EM. 4-5045
hoh Slovenska dobrodelna organizacija
KARITAS
ki že dolga leta uspešno podpira pomoči potrebne v Kanadi in po svetu, želi vsem Slovencem in Slovenkam blagoslovljen
BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1 956 "
Prisluhnite trpečim in podprite dobrodelno akcijo.
ODBOR
Z RUNOM P0DPLETEN0
JT
SPODNJE PERILO
Zimsko spodnje perilo, ki nima tekmeca glede oplote, nosnosti in resnične vrednosti. Krojeno za svobodno giba-lje v . debelo z runom prepleteni tkanini za iz-edno toploto. Penma-nova izdelava predstavlja sama zase posebno vrednost. Na razpolago so srajce, spodnje hlače in kombinacije za može in fante.
Poznani že od 1.
1868
27—FO—4
VESEL BOZIC
IN
SREČNO NOVO LETO
Established 188?
ST. PAUL FEDERAL SAVINGS
J	___
6 7 2 0 WEST NORTH AVENUE CHICAGO 35, ILLINOIS
TELEPHONE NAT I ONA L 2 - 5 000
FRANK P. KOSMACH
President

Zadovoljne božične praznike in uspehov polno novo leto 1956 Naj bo leto 1956 v znamenju vsestranskega dela, naprov in žrtev v dosego naše velike ideje: Suverena slovenska država Slovenija! Delajmo za ta cilj z veseljem! Bog blagoslovi to delo! kliče vsem pripadnikom slovenske državne ideje
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA ZA AMERIKO
2737 W. 16 STREET LUDVIK JELENC,
predsednik
CHICAGO, ILL. MIRKO GERATIČ
tajnik
VSE NAJBOLJŠE ZA BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
1956
želi članom in prijateljem slovenskega državnega gibanja podružnica
SLOVENSKE NARODNE ZVEZE
v JOLIETU, ILL., USA
Vesel Božič in srečno 1956. želi
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA v Torontu — Kanada
IZŠLA JE
„BARAGOVA PRATIKA"
ZA PRESTOPNO LETO
19 5 6
Vsebuje zelo pestro in zanimivo vsebino. Rojaki sezite po njej!
STANE S POŠTNINO $1.25
kar je poslati v Money order, čeku, ali gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročnino naslovite na:
Baragova Pratika
6519 W. 34th St. - Berwyn, III.
fe
Din 600 za $1,- Narodna Banka. Dostava v 14 dneh, poština $1.50 Paketi - Kolesa - Stroji Karte za ladje ter letala
Bled Travel Service
6113 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO
Vesel Božič in 1956 želi V. Mauko.
Slovenska država izhaja zadnji petek v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina .znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20,- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstralijo 2,-avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.