RAZISKAVA STOMATOLOŠKE KLINIKE
Katastrofa v naših ustih
Na univerzitetni stomatološki klinikl v Ljubljani teče že tretje leto razlskava o stanju zob in obzobnih tkiv pri Ljubljančanih. DosleJ so pregledali čez 1300 Ijudi v starosti od petnajatega do petlnšestdesetega leta starosti. Ugotovltve so naravnost katastrofalne, saj ga skoraj ni Ljubljančana, da bi ae lahko pohvalll s povsem zdravimi zobmi in dlesnimi. Gre za pravo epidemiološko stanje, zaradi katerega paradontologi bijejo plat zvona.
Pri petn^jstletnikih jih že 90 odstotkov potrebuje eno od oblik paradontalnega zdrav-ljenja, pri petindvajsetletni-kih se odstotek dvigne na 97, pri petinštiridesetletnikih pa kar na 99,5 odstotka. To po-meni, da so med dvesto pre-gledanimr našli enega samega človeka brez vneija obzobnih tkiv. Pokazalo se je, da že pri petnajstih letih en odstotek pregledanih potrebuje kirur-ški nož, pri petinštiridesetih letih pa ga potrebiye že vsak tretji Ljubljančan. Tako so bolezni obzobnih tkiv mnogo hujše od gnilobe; paradonto-logija, se pravi veda o teh bo-leznih, pa je pri nas še vedno v senci drugih stomatoloških ved.
Kaj storiti? Strokovnjaki poudaijajo, da je najboljše zdravilo zobna ščetka, zobna nitka in zobna prha. Znano pa je, da si mi kaj neradi čistimo zobe in če jih že čistimo, po-tem to opravimo površno in na hitro. A temejjito čiščeiye narekuje, da si ščetkamo zobe zjutraj in zvečer od pet do se-dem minut, ker le na ta način smo. lahko kos bakterijam, ki se nabirajo ob zobeh. Te so glavni povzročite^i omeiye-nih vnettf.
In ker je čiščenje tako po-membno, se strokovryaki zav-zemajo, da bi naši zdravniki v zobozdravstvenih ambulan-tah posvečali več pozornosti boleznim obzobnih tkiv kot gnilobi. Za zdaj pa je v modi "le fasadna stomatologija: zo-bozdravniki mašijo luknje, delajo proteze, mostičke in druge lepotne zadeve, kar je prav, a pozabljajo na temelje,
se pravi na obzobna tkiva. Ta pa so vse bolj in bolj ogro-žena.
Tako bi bilo zelo koristno, če bi po zdravstvenih domo-vih zaposlili posebne zdrav-stvene higienike, ki bi se uk-varjali s preventivo, z vzgojo prebivalstva, kako naj si čisti
zobe, sami pa bi opravljali tu-di »čistilna« dela. Luščili bi plasti bakterij z zob in gladili zobne korenine, kar bi naj si-cer že zdaj delali zobozdravni-ki, a imajo preveč opravka z gnilobo. Pri tem strokovryaki trdijo, da bi s čiščeryem nare-dili več kot s posegi, a kaj, ko tu naletimo na tisto osnovno bolečo točko, ki se ji pravi de-nar. Ce bi namreč nastavili zobne tehnike, tako imenova-ne higienike, bi zdravstvo pač moralo na novo odpreti stro-škovnico in dati denar za te ljudi. Le - tega pa je v zdrav-stvu vse manj namesto vse več.
A. A.