POŠTNINA PLACANM V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Netranktrana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din . mali oglasi. M služijo v sociala e h amen o delavstvu in nameščencem, vsaka uemrdn Otu cuui Štev. 65 » Maribor, ietrtek, dne 8. junija 1939 m teto XIV {lovek, Domisli, kaj si! Te dni sem čital kritiko o knjigi nekega filozofa. Njegovo ime sem pozabil, zabeležil ga pa tudi nisem. Kritičar pravi, da je snov, ki jo obravnava temeljito proučil in analiziral. Filozof obravnava duševnost človeško, sicer ne s kakšnega verskega stališča ampak popolnoma z družabnega, oziroma socialnega in političnega primerjajoč psihozo današnje dobe. Imenovali bi to presojanje človeške duševnosti tudi lahko kulturno stopifjo ali kulturnost človeka. Filozof priznava tudi Ipotrebo višje kulture, ki naravno ne izostane, toda današnia kulturna stopnja ni visoka, ni stanovitna. Civilizacija, ki ni bila nikdar taka, kakršno bi socialisti ali sploh kulturni ljudje želeli, se danes pokaplja na debelo. Vise izkušnje pred svetovno vojno in med njo, človeštva niso izučile. Vse obljube po svetovni vojni, da je človek človek, da mora zavladati mir, sporazum, to je, najpopolnejša demokracija med narodi, med državljani in med ljudmi, ker imamo pravico vsi živeti, dočim je bila vojna imperialistični akt nenasitnega šovinizma in kapitalizma. V svetu opažamo danes iste zmote, isto toliko v pripravah za obnovitev še enega morda bolj krvavega obračuna. Z ozirom na vse to pravi dotični filozof. da nam današnii razvoj in zmote dokazujejo, da je človek sicer šolan, izobražen, da pa v današji dobi bolj in bolj izgublja svoj razum in svojo pamet ter le z odprtimi ustmi pričakuje, kaj bo kdo drugi rekel in da stori to, kar mu kdo reče, neglede na to ali je zanj koristno ali ne. Mož to drastično pove. Pravi, da je človeški duh in um v veliki meri danes že tako otopel, da ni več razlike med človeško in živalsko duševnostjo. Ta primera mi prihaja na misel, če slišim govoriti, da delavski razred nima svojih socialnih interesov in da je te interese treba podrediti vplivu onega razreda, ki ima interes na tem, da se delavskemu razredu godi socialna krivica. _____ Nikdar in nikoli nismo trdili, da gospodarstvo ni skupna stvar, recimo, obeh razredov. Ali v tej skupni stvari morata pa tudi oba razreda imeti pravico in popolno svobodo, da, recimo zopet, svoje interese branita. Poštena in odkrita borba in svobodna poravnava v tem boju je edina moralna pot, ker je borba med enakimi in enakopravnimi. Filozof, ki je to vprašanje razčlenjeval, ima nrav. Naša naloga pa mora biti, da s kulturnim in sploh prosvetnim delom te^a duha dvignemo in osamosvojimo. Če ima delavec um in lastno voljo, potem je njegova dolžnost, da te svoje človeške sposobnosti uveliavlia prav tako kakor vsak drugi človek. Nikjer ni zapisano, da mora biti delavec žival, drurti ljudje pa — bogovi, ker smo vsi enaki. Zato hočemo biti ljudje, ker smo človek, kakor vsi drugi. R azgovori za sporazum Irozvaze trajajo L Zaključek v 14. dneh V Londonu razpravlja vlada o ruskih j gajanja v 14. dneh zaključena. Moskov- j predlogih za sklenitev sporazuma tro- j ski odgovor, tako pravijo, se ne nanaša zveze. Izjavljajo, da so ruski protipred- na vsebino ‘angleško-francoskega predlogi sprejemljivi. Iz krogov ruskega po- j loga, marveč izraža samo željo po čim slaništva pa tudi zatrjujejo, da bodo po-. večji jasnosti in razširitvi jamstev. Samo teoretičen problem Litva v slučaju napada prosila Poljsko za pomoč in bi na ta način sprožila ves evropski varnostni aparat. Ali je pod temi pogoji koristno, za ceno, da se vse skupaj razdre, delati načrte na mesecu in zahtevati vpoštevanje morebitnega napada proti Estonski in Letonski, ki si ga v sedanjem trenutku ni mogoče niti zamisliti. V ostalem pa ne govori ničesar proti temu, da ne bi ti dve državi, ki zaenkrat odklanjata vsako jamstvo, dokler ne bi bili direktno prizadeti, takoj poklicali na pomoč. Iz razgovora estonskega zunanjega ministra Selterja z dopisnikom »Baltic Times« , izhaja celo obratno. Zato je teoretična zaskrbljenost, ki jo je vzbudila formulacija angleško-francoskega načrta glede držav, ki bi ostale brez jamstva, mogoče pretirana in sovjetska diplomacija bi lahko mnogo storila za mir, ako.bi o tem vodila računa. Pierre Brossolette piše v »Popailaire«, da je samo tretji ruski ugovor, vprašanje jamstva za baltiške države, takega značaja, da lahko povzroči resne težkoče: Nemogoče je vključiti države v jamstveni sistem, ako prizadete v trenutku tega niti same nočejo. Ako bi se na to ne ozirali, bi se izpostavili nevarnosti, da bi v javnem mnenju doma in v mnogih drugih državah izzvali škodljivo reakcijo. Ravno iz teh ozirov sta Anglija in Francija izdelali formulo, ki popolnoma respektira neodvisnost vseh držav, ki se zaenkrat nočejo priključiti nobenemu sistemu. Problem je, kakor vidimo delikaten. Mogoče je to bolj v teoriji kot pa v praksi in mogoče bi v j Moskvi stvar lahko olajšali, ako bi jo J obravnavali pod nekim gotovim aspektom. Praktično je danes samo ena baltiška država izpostavljena napadu s strani rajha: Litva, ki edina ima skupno mejo z Nemčijo. Čisto gotovo je, da bi Garancija za baltiške drlave — logična zahteva V »I/Epoque« pa zastopa Henri | imeti interes na tem, da ne bo Rusija ■K-irillis mnenie, da ie ruska zahteva, da' . , . ., , ■ • . i< se da jamstvo baltiškim državam, »Po- takoj v prvih dneh vo]ne izpostavljena polnoma upravičena in logična*: »Ako se Francija in Anglija vojaško pritisku nemške intervencije v baltiških državah. Vsekakor moramo vedeti, kaj združita s Sovjetsko Rusijo, morata hočemo. Ali hočemo skleniti zvezo z Rusijo ali ne? Ako jo hočemo, potem moramo zajamčiti Rusiji najboljše diplo-matične in strategične pozicije . . . Potem moramo storiti svoje, da se ne bo Nemčija zasidrala v Rigi, Revalu in Helsinkih ter na Aalandskih otokih, katere se hoče nenadoma na več kot sumljiv način ponovno utrditi. Ugovarja se, da niti Finska, niti Estonska, niti Letska nočejo angleško-francosko-ruskega jamstva. Do vraga! To je vzrok več za nas, da smo vznemirjeni! Te države, od katerih sta dve liliputanski, so nesposobne, da bi svojo neodvisnost branile same. Ako trdijo obratno, potem pomeni to brez dvoma, da se zavestno ali nezavestno vključujejo v nemški obroč. Rusi se hočejo temu upreti. Mi moramo storiti isto. Ni nas treba gnjaviti s pripovedkami o samoodločbi narodov. — Samo ena stvar nas zanima: pravica Francije in njenih zaveznikov, da preprečijo, da bi nastal v Evropi položaj, ki bi nam navsezadnje vzel možnost obstoja.« Nemiifa se pritožuje, de Francija in Anglija ustvarjata nerazpotoienje proti osi Nemška diplomatska korespondenca piše, da ustvarjata Anglija in Francija nerazpoloženje proti državam osi in sicer povsod tam, kjer ti državi iščeta sodelovanje. Politika evropskega ravnotežja po angleškem in francoskem vzorcu je politika zaokroževanja. Okrog sporazuma V juniju pričakujejo novih odločilnih dogodkov. V listih se zopet pojavljajo vesti o skorajšnjem nadaljevanju razgovorov za sklenitev hrvaškega sporazuma. Povod tem vestem so razne izjave. Pred vsem je važna izjava ministrskega predsednika Cvetkoviča, ki jo je dal dne 6. junija v Karlovcu zbranim novinarjem: »Malo smo zastali, da proučimo gotove okolnosti, toda v interesu vseh nas Srbov, Hrvatov in Slovencev je, da do sporazuma mora priti. Ničesar ni prekinjeno. Glavno je, da obstoja dobra volja na eni in na drugi strani. Dr. Ma- j ček in jaz se nisva poslovila, temveč so le pogajanja malo zastala v interesu splošne stvari. Sporazum mora biti tako delo, da bo trajno in da bo zadovo- i ljilo upravičene interese Hrvatov in Srbov. Za takšno delo pa je potrebno resno in premišljeno delo in to so glavni razlogi, da sva dr. Maček in jaz malo zastala ter proučujeva nadalje vse ono, kar je pogoj za rešitev tako velikega problema.« »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, pa piše: »Vprašanje sporazuma je popolnoma dozorelo, da ga morejo merodajni krogi rešiti tako, kakor to narekujejo življenjske narodne in državne koristi. — Razume se, da JRZ kot največja politič» na organizacija* v državi zastavlja vse svoje sile, da se sporazum končno reši.« Izlava Daladlera pred izvršnim odborom radikalne stranke Odhod kneza namestnika iz Berlina Poslednji sprejem pri Hitlerju. Pred odhodom kneza namestnika Pavla in kneginje Olge dne 5. maja je Hitler sprejel oba gosta na domu. Nemško uradno poročilo pravi, da so razgovori potekali v prijateljskem duhu in odkritosrčno ter so se nanašali na vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Obe vladi sta odločni, da na tej jasni in čvrsti podlagi poglabljata svoje od-nošaje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Pri odhodu so priredili visokima gostoma velike manifestacije. Turikl zuitan|i minister bb obiskal Moskvo »Daily Telegraph« poroča iz Ankare, da bo turški zunanji minister Sarajoglu v kratkem odšel v Moskvo. V dobro informiranih turških krogih trdijo, da se bo zunanji minister razgovarjal z vodilnimi sovjetskimi osebami o medsebojnem rusko-turškem delu in o obveznostih, ki iih je Turčija sprejela v an-gleško-turškem paktu. Francoski ministrski predsednik Da-ladier je imel pred izvršnim odborom radikalne stranke govor o zunanjepolitičnem položaju in je med drugim rekel: »Evropa mora izbirati: ali sodelovanje ali pa se podvreči neki nadoblasti. Francoska vlada hoče omogočiti Evropi srečno življenje in zajamčiti svobodo sodelovanja med narodi, ki v njej žive. Toda v istem, hipu smatram z*a potrebno, da naglasim, da se nahaja Francija v prvi vrsti onih sil, ki nočejoi dopustiti, da bi se Evropa z zavojevalnimi podvigi dovedla do katastrofe. Ali se more taka politika v resnici imenovati politika zaokroževanja. — Na vsak naš korak v pravcu sodelovanja se nam je odgovorilo s kakšno novo nasilno potezo. Oni, ki so te naše predloge odbijali, so obenem sebi pripisovali pravico, da nam branijo, da sodelujemo z drugimi. Ako kdo namerava, da ogrozi ravnotežje in mir v Evropi, imamo pravico, da se odločno upremo takim pustolovščinam. Nočemo iznenadenj. Nočemo avtarkične tiranije. Nočemo ideološkega fanatizma. Nočemo zahtev, ki bi počivale na neki pravici do življenjskega prostora. Nočemo ničesar kar znači nasilje in grobost. S »hočemo« pa odgovarjamo na vse težnje, ki bi imele za cilj oživljanje gospodarstva in izmeno dobrin Nemci svare Čehe Nemški državni* tajnik Frick je govoril v nedeljo v Budjevicah ter opominjal Čehe, da sodelujejo z Nemci, da bodo koristili rajhu. Vsi, ki se jih to tiče, naj si zapomnijo, da bi sicer moglo biti drugače. Kogar zalotimo in ga zašijemo, naj mu sam bog pomaga. Čehi imajo dovolj prilike, da se uveljavljajo v državi. Voroiilov ne pride v London Prvotna vest, da pojde v London sam Vorošilov, se preklicuje. Vorošilov pa pošlje k angleškim manevrom večje število višjih vojaških funkcionarjev. širom sveta, kakor tudi na vse težnje, ki bi dovedle do pravične razdelitve surovin. Izstopamo pro+; -padalcu in prožimo roko v nično sodejovanje; za 'a se javljamo kot b Pagei svari pred zvezo s Sovjetsko Rusijo Predlaga konferenco petih velesil. Vest o predstoječi sklenitvi troveze med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo je napravila v vsem svetu izreden vtis. Sklenitve take zveze niso pričakovali niti v Rimu, niti v Berlinu. V Berlinu že celo ne, kajti Hitler v svoji knjigi »Mein Kampf« najbolj obtožuje predvojno Viljemo politiko radi tega, da je pritirala Rusijo v naročje zapadnih velesil. Na novo ustvarjena troveza med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo pomeni ponovitev dogodkov pred svetovno vojno, ki so tako usodno zadeli Nemčijo. Te troveze Nemčija in Italija ne moreta več preprečiti. Sedaj pa prihaja iz Londona vest, da je sam papež nastopil proti tej trozvezi in predlaga, da bi se naj z njegovim posredovanjem sestali zastopniki Anglije, Francije, Poljske na eni strani ter Nemčije in Italije na drugi strani, ki bi naj uredili vsa odprta vprašanja, samo da bi se Rusija ne mogla vmešavati v Evropi, s čemer bi po mnenju papeža pridobil samo boljševizem. Vest o tem papeževem predlogu je bila zlasti v Rimu toplo pozdravljena. Za izmenjavo DOlitKnih zakonov Ali, če ni potreba, pa vendar obstoja možnost, ker so vsi složni v tem, da je Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd« prinaša dne 1. junija 1939 citat članka iz demokratič. polmesečnika »Napred«. Članek ima naslov »Za izmeno politič- združevanja — dva ukrepa, ki bi ob-nih zakonov«, iz katerega navaja na- j enem pripomogla tudi k ustvaritvi vo-vedeni list tale odstavek: »Dočim se medsebojni predlogi za rešitev hrvaškega vprašanja proučava d&ma i4% m wthi V državotvorne in nedržavotvorne elemente | Antimilitarizem med japonskimi vojaki. Švi-deli »Slovenec« državljane. Nedržavotvorni carski dnevnik »Travail« poroča iz Tien-Tsina, elementi, to so med drugimi tudi socialisti. — J da so japonski vojaki, ki so se že naveličali večnega vojskovanja, sami uničili šest japonskih skladišč za orožje in miunicijo. Škoda znaša 100.000 jenov. Preiskava je dognala, da so ta skladišča zažgali revolucionarni elementi med japonskimi vojaki. Diktator Bolivije Busch, ki je po rodu Nemec, je dovolil nemški vladi, da zgradi na reki Mamore ob pritoku Amazone letalsko! bazo. Nemčija pa je za protiuslugo pripravljena dobaviti Boliviji orožje. Za zgraditev novega razstavnega prostora ljubljanskega velesejma je vlada izplačala en milijon dinarjev. Pisma od prostovoljcev, ki so se borili v Španiji in so sedaj v francoskih taboriščih, prihajajo zelo neredno naslovnikom v roke. Mnogo svojcev čaka zaman na taka pisma' in zato | seveda tudi ne vedo ali je sin, ki je odšel v V čem je nedržavotvornost socialistov, sicer ne pove in bi tudi najbrž težko navedel. Toda kar se tega tiče, se s »Slovencem« in njegovimi gospodi ne splača debatirati, tudi ako bi mogli in bi za tako debato ne bilo drugih ovir. Rečemo pa samo eno, da se nam naše preteklosti ni treba sramovati in nobene stvari v socialističnem gibanju pokrivati s plaščem pozabljenja. V zvezi s tem bi še omenili, da je »Slovenec« pred leti nekoč, ko se je vprašanje državotvornosti jemalo v zakup .od nekoga drugega, \fes ogorčen protestiral proti taki delitvi državljanov in še potem je pisal, da se taka sramota, da bi kdo delil državljane na državotvorne in nedržavotovrne, ne sme nik- dar več ponoviti. Na to je »Slovenec« očitno treba obnoviti svobodo tiska in svobodo ze Pozabd ln dela lsto k°l so de*ah nie£ovi [ Španijo, še živ in zdrav. Kakor smo inforini nasprotniki, katerim je bilo merilo državo- ; rani, francoska pošta ta pisma brez izjeme cd-tvornosti in nedržavotvornosti — strankarska premija dalje, četudi navadno niso frankirana, pripadnost. Sicer pa socialističnega delavstva > ker .!nf5fL,ir,anci.„nimai° 1?LS; lilnega sistema, ki bi jamčila, da po stane narodna skupščina ljudsko pred- „ , ,. , stavništvo. - Pri tem ni treba pozabiti pr°*ra“ ze L 1909' ko 80 S(e S°spod,e' kl da' * 1 ~ it toda nrrtorn m a ... • ... • j - .mo prispe k nam, oz. do naslovnika, je treba to ne moti, oncMe imelo svo, pozitivni državni p|ača(j po,eg redne lpristojbilie ge kazen. Mačkova »Gospodarska sloga« - -■» im* jo, potrgane niti vežejo in krepe in se' na vprašanje občin. Zakaj danes, gotovo nes to delavstvo psu*e'.°' IZ teža Programa nor- kriza, v katero je politika sporazuma zašla, hoče na neki način prebresti — bi se kaj lahko in enostavno mogla izvesti zamenjava politične zakonodaje, ki bi vedla naše politično življenje v normalno stanje. Za to ni treba soglasnosti od katere druge strani, kakor v primeru rešitve hrvaškega vprašanja. — pet let po sklenitvi zakona o mestnih čevali in ga proglašal: za veleizdaistv°- občinah, ki predvideva nekak sistem za volitev mestnih uprav, te uprave še dalje postavlja državna oblast, a ne voli ljudstvo, ker se ta zakon prav do danes ne izvaja? Potemtakem je skrajni čas, da se izvedejo volitve po mestih.« tri na 20 let in 22 pa na 12 let težke ječe. Zadnje vesti Kongres sodalnodemo- | Nove smrine obsodbe kratske stranke na Finskem i v Španiji Zadnje dni meseca maja se je vršil j Vojno sodišče v Alicante je obsodilo v mestu Abo državni kongres finskih t pet bivših članov ljudske garde na smrt, socialistov, ki mu je prisostvovalo 143 delegatov pokrajinskih organizacij iz cele Finske. Na kongres so prišli zastopniki bratskih strank iz skandinavskih držav in Estonske. Navzoč je bil tudi zastopnik Socialistične delavske internacionale. Glavna točka kongresa je bila posvečena skrbi za narodno obrambo dežele. Socialisti zahtevajo demokratizacijo finske armade in odstranitev fašističnih elementov, ki so se zadnje čase usidrali na važna mesta v vojski. Tudi je kongres ostro kritiziral veliko draginjo v deželi, ki ima svoj vzrok v vedno večjih izdatkih za vojaške namene. Vojna v Španiji proti damokracljam Kancler Hitler je v torek govoril bojevnikom. Izjavil je, da se je vojna v Španiji vršila proti demokracijam, ki so hotele Španijo razdeliti in dobiti pod svoj vpliv. Trditev je verjetna. Zakaj posredovanja odbora za nevmešavanje so šla v tem pravcu. Ali sl i« poravnal naročnino? Ako ia no, lipolni svojo dolinoatl Olga Knez namestnik Pavel in knjeginja sta gosta na Goringovem posestvu. Na svečan sprejem anoleške kraljevske dvojice se pripravljajo v Washingtonu. Belgija bo ostala nevtralna, ie izjavila vlada v belgijskem parlamentu, ne bo pa dala nazaj nobenih kolonij. Finska bo ostala zvesta zvezi severnih držav, je izjavila vlada v parlamentu. Poplava v naših krajih je napravila nad 100 milijonov dinarjev škode, največ pa v Savski banovini. Nad 190.000 kolesarjev šteje Slovenija. Kar je za Američane avtomobil, to je za Slovenca kolo. Kolesarstvo se pa še vedno razvija, zlasti zadnje čase, ko so dobra kolesa postala cenejša in ko imamo vsako leto dvakrat pravi salon koles na Ljubljanskem velesejmu. Tudi na letošnjem velesejmu od 3. db 12. junija bo velika razstava koles najboljših znamk, še bogatejša kakor prejšnja leta, da sd bo lahko vsakdo izbral kolo po svoji volji. Za zaščito vinske znamske »Dingač«. Pod tem imennom prodajajo aeko dalmatinsko vino, ki se prideluje izključno le v vasi Potomje, v občini Kuna na otoku Pelješču nasproti Mljeta. Ta vinorodni kraj se razprostira v dolžino 5 km in širino 600 m. Ker je zelo na soncu, daje 15 do 17 odst. alkohola po Maligandu. Vina je malo, prodaja se ga pa neograničeno mnogo. Sedaj bodo vinogradniki to znamke vina zaščitili. Kongres zveze mest bo od 16. do 19. junija v Beogradu. Nerazumljiva jeza. »Slovenec« se jezi nad onimi JNSarji iz hrvaških krajev, posebno iz Zagreba, ki so ob priliki volitev prešli v tabor JRZ, ker se niso strinjali z Zivkovičem in Kramerjem, da je treba iti z dr. Mačkom, sedaj pa so. postali najožji pristaši dr. Stojadinoviča. V novembru lanskega leta smo čitali v »Slovencu« prave slavospeve na te ptice selivke. Vclitve obratnih zaupnikov na Hrvaškem so potrjene. Kakor poročajo hrvaški listi, so volitve obratnih zaupnikov, ki so se vršile v maju, istočasno kot v Sloveniji, vse brez izjeme potrjene, l.tij s t/t - fct s t»i Norveški poslanik Landberger je prispel te dni v Beograd. Landberger je imenovan za generalnega poslanika Norveške za vse balkanske države. Nov predsednik belgijske socialno demokratske stranke. Na mesto umrlega s. Vander-veldea je bil zdaj izvoljen za predsednika belgijskih socialistov s. Henri de Man, bivši finančni minister in podpredsednik stranke. — Za novega podpredsednika je pa izvoljen bivši minister za delo s. Delatre. Vrhovni poveljnik francoske armade general Gamelin se nahaja v Angliji. Poleg vojaških parad se bo general Gamelin udeležil tudi važnih posvetovanj poveljnikov angleške armade. Francoski prosvetni minister Jean Zay se nahaja na obisku v Ameriki. Sprejet bo tudi od Roosevelta. Anglija namerava utrditi otok Alderney, ki leži v Rokavskem kanalu. Otok bo služil kot oporišče za bojno brodovje. Resolucija poljskih študentov. Delegacija študentov iz Vilne, Krakova, Poznanja in Lvova je izročila prosvetnemu in vojnemu ministru spomenico, ki pravi, da je poljska študirajoča mladina vedno pripravljena braniti meje svoje domovine. Spomenica pravi med drugim, da je mladina z veseljem pripravljena v počitnicah pomagati pri delu na utrdbah, ki se gradijo. «’•»'* • Na veleposestvu zagrebškega nad- škofa v Brezovici je upravitelj najel kosce iz drugih občin, namesto iz domače občine. Radi tega se je podala na lice mesta organizacija »Gospodarske sloge«, predsednik in ICO čla-no.v’ kit)so prisilili upravitelja, da je odslovil tuje kosce in sprejel domačine, katerim mora plačati po__tarifi. »Gospodarske sloge«. Eksplozija plina v plinarni. V Novem Sadu se je pripetila v ondotni plinarni eksplozija plina. Šest delavcev je bilo težko ranjenih. Tudi Kolpa je te dni narasla na sedem metrov nad normalo in pri Pisarovini preplavila osem km ceste dva metra visoko. Rekordno letino sliv pričakujejo letos v Drin-ski banovini. Učitelj streljal na dijakinjo. Dne 3. junija se je odigrala v Zagrebu krvaVa ljubezenska tragedija. Mladi učitelj Aleksander Križanič je streljal na dijakinjo pedagoške visoke šole Ljerko Vratbac in se potem sam ustrelil v sence. Dijakinja je lažje ranjena. Križanič je dejanje izvršil iz ljubosumnosti. Bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem so oblasti odvzele usmiljenim bratom. Šolstvo v Berlinu. Nadžupan v Berlinu Lip-pert je izjavil, da potrebuje Berlin 50 novih ljudskih šol, grade jih pa samo šest. L. 1928. je odpadlo v proračunu mesta Berlina na glavo liudskošolskega učenca 224 mark izdatkov, ki so se pa sedaj zmanjšali na 100 RM. - Zgorel je še nedovršeni varšavski kolodvor. V torek, dne 6. junija je izbruhnil požar v novi veliki zgradbi varšavskega kolodvora. Trdijo, da je bila to najmodernejša zgradba. Vse kar je od nje ostalo bodo morali podreti do temeljev. Škoda znaša več milijonov zlotov. V Rusiji je od 170,5 milijonov prebivalcev 81,6 milijonov moških in 88,8 milijonov žen. Prebivalstvo Moskve je od 1. 1926 naraslo od 2 na 4 milijone in Leningrada od 1,7 na 3,2 milijone prebivalcev. Skoro 60 milijonov prebivalcev živi v mestih. Podeželsko prebivalstvo je nazadovalo od 124,7 na 114,6 milijonov prebivalcev. Števni izkazi navajajo* tudi štiri mesta, ki niso vnesena v zemljevidih: Karaganda s 165.000 prebivalci, Magnitogorsk s 145.000, Stalinogor.sk s 76.200 in Komsomolsk s 70.700 prebivalci. Tretie največje mesto v Rusiji je Kijev s 846.000 prebivalci. Rusija šteje 82 mest z več kot 100.000 prebivalci. 11. mednarodni poštni kongres se vrši v Buenos Airesu. Države Balkanskega sporazuma in Bolgarija so stavile svoje predloge, v katerih zahtevajo uvedbo mednarodne tarife za zavoje do 3 kg, znižanje, pristojbin za ekspresna pisma in zajamčenje svobode tranzitne jjošte. Zadnji predlog je res značilen in kaže kakšne so dandanes poštne razmere na svetu. C. Nordhoff In J. N. Hall? 65 HURIKAN Živeli smo od trenutka do trenutka. Nihče izmed nas ni mislil, da bomo preživeli noč, toda oklepali smo se življenja, kakor vsako drugo živo bitje. Splazil sem se bil do mesta, kjer sta ležali Marunga in Hitija, v bojazni — vsaj pa v pričakovanju — da je Hitija v zadnji strašni pol uri najbrž že porodila. Mlada mati je ležala postrani med Araijo iti lastno materjo. Njene oči so bile zaprte in njen spačeni obraz mi je razodeval kako silno je trpela. Marunga je poskušala, da mi nekaj pove, toda nisem mogel ničesar slišati. Odkimala je z glavo, očividno je to pomenilo, da še ni neposredno potrebno, da ji priskočim na pomoč. Z drugim čolnom pa, kakor je izgled*alo, ni bilo nekaj v redu. Možje v zapogi so se trudili na vse kri-plje. da bi potegnili čoln bližje h kraju, kjer je bil zasidran. Najprvo nismo mogli ugotoviti kakšen namen naj bi bilo imelo njihovo početje, potem pa smo videli, da so zgubili debelo ratišče, s katerim je bila speta vrv. V svojem življenju sem doživel že marsikaj, kar mi je vzbujalo sočutje, toda še nikoli mi ni bilo tako hudo kot tedaj. Vrv se jim je bila pretrgala komaj deset čevljev od zapoge čolna in sedaj so se obupno trudili, da bi se s čolnom približali in vlovili Pretrp^jumec vrvi ter jo zopet pričvrstili. Tocfa ksjia^niogoča*'bi* rinile možje proti združeni sili viharjaro. Poskrbite pač, q. oni vlekli na verigi sidra čiinprej izda. velikega parnika Leviathana, bi njihovo prizadevanje ne bilo nič bolj brezizgiedno kot pa je bilo to njihovo početje. Nam pa ni preostajalo drugo kot da smo jih gledali. Nazadnje so svoja prizadevanja opustili. Meni je bila prihranjena muka, da bi bil še naprej ostal v položaju nemočnega opazovalca. Enkrat med vojno sem pomagal pri porodu neki kmetici v kleti neke razstreljene kmečke hiše, med tem ko so se nad tnenjij francoske in nemške čete z bombami in bajoneti borile za žalostne razvaline. Zjutraj tistega dne sem si bil uredil v dotični kleti obvezovališče in na tleh je ležalo več težko ranjenih vojakov. Kako je prišla dotična žena med ranjence, nisem nikdar zvedel, vsekakor bila je tam in je sredi tistih strahot dala življenje otroku. Otrok je bila deklica, deklica Vam rečem, da jo je bilo veselje pogledati! Bil sem ravno zaposlen s tem, da ji zavežem popkovino, ko se je skotalil po stopnjicah težko ranjen nemški vojak, ki je dobil vbodljaj z bajonetom in obležal pri mojih nogah. Med tem ko sem se žuril, da bi čiinprej izvršil operacijo in potem kolikor mogoče hitro pomagal ranjenim, sem si mislil: .Nikdar več ne boš pod tako čudnimi okoliščinami pomagal pri porodu!’ Todh zdravnik ne bi smel nikdar dajati takih prenagljenih izjav... Življenje kar samo od sebe prinese najčudovitejše spremembe v enolično vsakdanjost... Dokler Hitijin otrok ni bil rojen, mi je uspelo, kakor to more in mora znati vsak zdravnik, izločiti vsako drugo misel razen na to, kar mi je trenutno nalagala dolžnost. Ne trdim sicer, da bi bil pozabil, da smo sc nahajali v objemu hurikana. To bi bilo pri Bogu — nemogoče. Toda v mojem srcu je bilo mesto, v katerem je bilo docela mirno in spokojno. Sami veste najbolje, kako je to, ako ste kdaj opravljali kakšno delo, ki ste ga morali izvršiti, ne gledč na to pod kakšnimi zunanjimi okoliščinami... in ne oziraje se na to ali boste doživeli njegov zaključek ali ne ... Marunga je Čepela čisto v konici čolna, tako da je s svojim telesom nudila nekoliko zaklona pred viharjem in morjem. Hitijina glava je počivala v materinem naročju. Le malokatera bela žena bi bila preživela tak porod. Predvsem bi porodni krči pri njih trajali dalje časa in one bi. izpostavljene vetru in vremenskim neprilikam, najbrž podlegle. Hitija je pol ure po pričetku porodnih krčev porodila. Marunga je čakala, da bo dete vzela k sebi, čim ga ji bom izročil. Pod svojim povoščenim površnikom je imela zloženo volneno odejo, zavila je otroka v njo, odpela svojo obleko in položila novorojenčka čisto tesno na svoje telo, nato je zopet zapela obleko in plašč. Komaj sem bil s svojim poslom gotov, ko sta kopno in morje znova zginila v deževni poplavi. Ko je ploha prenehala, sem opazil, da sosednjega čolna ni bilo več. Nikoli več ni bilo nobenega sledu o njem in o onih, ki so bili v njem ... O nadaljnjih dogodkih v tej noči naj povem samo še na kratko. Pravzaprav tudi nobenih ni bilo, ako izvzamemo divjanje viharja in morja, ki je prekoračilo vsako mero. Bilo bi zaman, ako bi poskušal, da bi Vam podal vsaj približno sliko... (Dalje prihodnjič) ttašiU Uuuev LJUBLJANA KAMNIK HRASTNIK 'in. s pričetkom ob 5. uri" popoldne se bo vršilo Obrtno sodišče v Ljubljani. V Ljubljano smo I slej še tega storil. Prostore in odškodnino za MčZdllO gibanje V tOVami »Titan« d. d. v jedilnici kemičnih delavcev važno predavanje prines!! obrtpC! sodišče iz Avstrije, ki še ved-1 izgubo na zaslužku delavcem prisednikom te-| 2e v lanskem letu smo nameravali pričeti v o najnovejših določilih socialne zakonodaje in no P°sl“'®- ™ ten> sodiscu sta prisedmka tudi ga sodisca mora po zakonu dotirati občina. — naši tovarni z mezdnim gibanjem ker pa je pomenu strokovne organizacije. Predavala bo-ien delodaialec. Za predsednika Kl)Ub temu pa delavski prisedniki niti odškod- bila konjunktura slaba, saj se je delalo v več sta ss. dr. Reisman in Eržen. Tukajšnja I pega ‘Z5* ,e bl1 seda, imenovan dr Vlado nine za zaslužek ne dobe, kar je povsem kri- oddelkih dalj časa skrajšano, smo bili primo- podružnica S. D. S. Z. J. sekcija kemičnih de- ?rU£nik'Ja na™estniHa pa Stanko Štrukelj. lavcev poziva vse delavce, da se predavanja sigurno udeleži. — Odbor. Konzumno društvo rudarjev obvešča svoje cenjene odjemalce, da bodo od pondeljka, dne 12. junija odprte prodajalne od 7. ure zjutraj do 12; ure in od 2. ure do 5. ure popoldan. — Prosimo ceni. odjemalce, da to spremembo odpiranju in zapiranju vzamejo na znanje. Poziv. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« I. vljudno naproša vsa ona društva, ki ®o pre jela povabilo za slavnostno prireditev ob pri liki 15 letnice pevskega odseka in še niso po slala svojih odgovorov, nai to tako, store, da bo omogočeno pripravljalnemu odboru nadalj nje delo. Odbor. LAŠKO Hvalevredna akcija trgovca H-h. Kakor znano vsem Laščanom, imamo v našem mestu štiri komercielno-ekonomska združenja: obrtno združenje, trgovski gremij, gostinsko združenje in Tourist-office pisarna. Tajništvo trgovskega gremija vodi drž. vpok. Pl. z mesečno pokoj nino din 2000 in vilo, za te posle pa dobi din 700 mesečno. Obrtno združenje je vodil dolga leta gost. Pod. za mesečni honorar din 300. Ta funkcija mu je bila odvzeta ter jo je nekaj tednov vodil drž. vpok. J. Preds, Hr. pa na merava namestiti za to mesto gdč. Š. za din 100 mesečno. Gostinsko združenje z mesečnim honorarjem din 200 in Tourist-office pisarno ■stim honorarjem pa vodi zopet drž. vpok. blizu din 2000 mesečne pokojnine. Ako se štejemo vse navedene vsote honorarjev, do bimo čeden znesek din 1400 mesečno, ko gr sedaj v žep dvojnih zaslužkarjev. G. H-h. pa ima jako socialen načrt: Vsa štiri tajništva naj bi se združila v eno pod imenom: komercijelno ekonomsko tajništvo, z eno pisarno. Te posle naj bi vodil kak brezposelni maturant trgovske šole *' > * • .... • * • . (Ji ki bi mu bila s prejemki din 1400 zajam čena dostojna in stalna eksistenca. Ta pred log pozdravljamo in želimo, da ibi g. H-h. v tej socialni nameri tudi res uspel. Pritožbe proti uradnikom. Včasih se zgodi da pride ta ali oni navzkriž s kakim uradni kom, potem pa gre in napiše pritožbo na nad rejeno oblast. V takih pritožbah se navadno navajajo stvari, za katere pritožitelj samo do mneva, da so take kot si jih on predstavlja. Potem pa dotiičnik čaka odgovora od nadrejene °blasti. Oblastvo, na katero je pritožba na slovi,ena, pa nikakor ni dolžno, da na tako pritožbo odgovarja, ako najde, da je po vsebini zaliiva za dotično uradno osebo. Namesto od nadre,ene oblasti dobi pritožitelj lepega dne poziv od preiskovalnega sodnika kot osum-jienec m po zaključeni preiskavi zve, da je ob tožen radi žaljenja uradne osebe, nakar roma pred sodišče, k,er ponavadi obvisi, ker ostane 'brez prič. b pritožbami proti uradnim osebam le treba biti previden in nikakor ne gre da se jih piše kar tako tia v en dan, iz jeze in maščevalnosti. Fouk: Ne kregajte se z urad niki in predno kaj ukrenete, ako se vam res Sodi krivica, se posvetujte z ljudmi, ki vedo kaj in kako je treba postopati. KRANJ Redni občili zbor podružnice Zveze stavbin-skih delavcev se bo vršil v nedeljo, dne 11. ju ”'Ja ob pol It), uri v »Cankarjevem domu«, btavbinski delavci, udeležite se občnega zbora vs, in pokažite svojo razredno zavednost! aievna protituberkuiozna liga ima svoj ,o ,°bčni zbor v petek, dne 9. junija ob pol ru’ n rji X Khnnaziji. Ker se na tem občnem zbo-hprkn, važna poročila o delovanju protitu-vaniu ?Znefia dispanzerja, kakor tudi o delo-lavstvr.'Ke *a,ne- Je potrebno, da se ga tudi de-nvno nrlJ?pem številu udeleži. Sedaj, ko je no svnhh ~ui>erkulozni teden, naj tudi vsak novo nrodv?čel1 P°dPre t0 Preipotren 280, Fanedl Franc din Iskrena hvala! Posnemajte! V finančnem zakonu je sicer dsobil minister pooblastilo. da to sodišče lahko ukine, ni pa de- vično. Zakaj obravnave trajajo po več ur ali tudi ves dan. MARIBOR Konec tekstilne tovarne. Tekstilna tvrdka | Delo ob nedeljah. Naročnik našega lista nam Schonsky in drug je prodala svojo tovarno, z' piše: Neko nedeljo v maju sem opazil, da sta vsem zemljiščem mestni občini za din 900.0C0. j delala na vrtu svojega mojstra kovaški vajenec Občina bo tovarniško poslopje preuredila v j in kovaški pomočnik od ranega jutra in ves garaže za mestni avtobusni promet, ostalo pa' dopoldan, kakor da bi ne bilo dovolj, da moji bo še precej zemljišča. S kupčijo so zado- j rata delati čez teden. Seveda nista .bila ne na voljni, pri tem pa je stopilo vprašanje usode j Glavnem trgu, kjer se je takrat vršila neka odpuščenih tekstilnih delavcev, ki jih je na slovesnost in tudi ne pri maši, dasi je moj-stotine, docela v ozadje. Toda tudi kar se strov brat celo župnik. Tudi, ako bi vajenec kupčije tiče, se nam zdi, da bi bila občina lah- hotel iz proste volje delati na mojstrovem ko dobila objekte nekoliko cenejše, ako, bi bila vrtu, bi mu mojster tega ne smel dovoliti, ker počakala z nakupom. Schonsky se je odselil , vajenec mora biti ob nedeljah prost, da ne in bi bil itak moral prodati tovarno. Da bi bil! govorim o vsem drugem, kar je s tem v zvezi, objekte ku.pil kakšen drug tovarnar ni verjetno j o posvečevanju nedelj in praznikov itd. — radi znane tendence, da se vse seli na jug. | 40 otrok je bilo prijavljenih za prvi razred Razen tega pa je občina v tem slučaju imela nemške manjšinske šole v Mariboru. Poleg te-, tudi še en adut v roki: ker leži tovarna sredi, ga je na seznamu 34 otrok nemških državlja-j zazidanega mestnega pomerja bi bila lahko nov, ki so uslužbeni v Mariboru, katere bi sta-preprečila izdajo nove koncesije za vsak drug | riši želeli pošiljati v tukajšnjo manjšinsko šo-tovarniški obrat in Schonsky bi bil moral pro-i lo, o čemur pa bo še odločala pristojna oblast, dati svoje objekte cenejše, kot pa jiii je. Pri Mladenič streljal na svojo izvoljenko in nato iz-takih kupčijah naglica ni nikoli dobra. ' vršil samomor. Na Koroški cesti se je danes Tekstilna tovarna v poravnavo. Nedavno je j v sredo, dne 7. junija odigrala krvava žaloigra. i ekstilna diužba v Košakih odpustila delav- j Okrog 6. ure zjutraj je prišel 28 letni mesarstvo in obrat skrčila na čisto malenkostno me- j ski pomočnik Uršič Ivan k svoji izvoljenki, ro. Sedaj Je prijavila I ekstilna družba okrož- i kuharici Založnik Anici, ki ga je baje odkla-; govorov v mezdnem gibanju je poročal strok, nemu sodiscu poravnavo ter nudi svojim upni- , njala. Oddal je proti njej strel iz samokresa tajnik SMRJ s. Milan S o v 1 j a n s k i. Izčrpno in nato naperil orožje proti sebi. Založnikoma je pojasnil namero podjetja, ki s svojo ipasiv- rani počakati do letošnje pomladi. Videč, da tovarna dela s polno paro in vsak teden sprejema nove delavce, smo 26. aprila predložili podjetju predstavko o zvišanju plač, plačanih dopustih in drugih ugodnostih, z zahtevo, da podjetje tekom 8 dni odgovori in določi čas razprave. Ker v določenem času ni bilo odgovora, so strok, organizacije izvršile ustno intervencijo, nakar se je dotočila prva razprava, ki se je vršila dne 25. maja. Podjetje je gladko odklonilo vse naše zahteve z izgovorom na svetovno gospodarsko krizo. Ker so zastopniki delavstva odločno izjavili, da s tem odgovorom zadeva še ni zaključena, temveč se bo delavstvo poslužilo vseh po zakonu danih mu možnosti za dosego svojih pravic in ako treba tudi najskrajnejših, je podjetje takoj prešlo v protinapad in hotelo skrajšati delovni čas po z delom manj obremenjenih oddelkih za eno uro dnevno. To bi utegnilo oplašiti delavstvo in zmanjšati njegovo borbenost ter mu vzeti voljo do nadaljnili borb. Namera 1 podjetja pa je rodila ravno nasproten rezultat, kar je pokazal sestanek vsega delavstva naše tovarne, ki se je vršil dne 1. junija in katerega se je udeležilo vse delavstvo. Sestanek je pokazal, da se je po dolgem času zopet prebudil v kamniškem proletarijatu stari borbeni duh in skupnost, katera je edini pogoj za dosego naših pravic. O ipoteku po- kom, da jim nlača 40 odst. njihovih terjatev. Nezgoda pri delu. V opekarni v Košakih se | je smrtno nevarno ranjena, Uršič pa ie bil na je pri delu hudo poškodoval delavec Franc \ i;cu mesta mrtev. Horvat. Ponesrečenega so prepeljali v tukaj šnjo splošno bolnico. Odhod sezonskih delavcev v Nemčijo. Mi-nuli torek sta odpeljala dva vlaka zadnje sezonske delavce iz Prekmurja in drugih krajev naše države. V natrpanih vagonih je odpotovalo okrog 1200 sezonskih delavcev za zaslužkom v tujino, * .■ '•••><( • • i r t Med odhajajočimi so se nahajale cele družine z majhnimi otroci vred. Veselega razpoloženja med njimi ni bilo opaziti. Kopališko zdravljenje invalidov. Po razpisu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se bo tudi leto® vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi, ki se za to zdravljenje zanimajo, naj se čimpreje javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu štev. 11, pritličje, soba št. 4, kjer dobijo vsa točnejša navodila. Odlikovanje najboljših dijakov francoščine. Na tukajšnji klasični in realni gimnaziji je minulo nedeljo razdelil posebna odlikovanja dr. V Rapotec vsem dijakom, ki so se najbolj pridno učili francoščine. Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora se vrše vsak torek točno ob 8. uri zvečer dvorani »Vzajemnosti«, Delavska zbornica, II. nadstr. Vabimo vas, da se jih v čim večjem številu udeležite! — Odbor. Prvi večerni promenadni koncert v parku bo danes v sredo, dne 7. junija t. 1. od pol 21. do 22. ure. Igra godba Glasbenega 'društva žel. delavcev in uslužbencev. nostjo napram našim zahtevam hoče na mah i vzeti delavstvu vso voljo do nadaljnje akcije, Občni zbor Spiošne del. strok, zveze v M a- i misleč, da je delavstvo še vedno neenotno in riberu se bo vršil v nedeljo, dne II. junija 1 nezavedno kot je bilo-v prejšnjih letih in da se 1939 ob 9. uri v Delavski zbornici. H. nadstrop- i bot umaknilo že pri prvi oviri. Podjetje pa je je. Pozivamo vse člane in članice, da se ga točno in polnoštevilno udeležijo. — Odbor. Šaljiva nogometna tekma med novinarji in gledališkimi igralci se bo vršila v četrtek, dne 8.r t. m. s pričetkom ob 17. uri na igrišču S. K. »Železničar«. Tekma se bo vršila ob svitanju godbe. Mariborsko gledališče. Zaključna predstava letošnje sezone bo v sredo, dne 7. t. m. s pričetkom ob 20. uri. Uprizorjena ho drama »Štev. 72«. V »Delavski Politiki« često črtam pozive na delavstvo, da si nai vsak zaveden delavec naroči list, ki brani interese delavcev, jih podučuje in vzgaja. Sam sem že naročnik »Delavske Politike« skoro dve leti. Naročil sem se na nekem predavanju in moram reči, da sem z listom ne samo zadovoljen, ampak da mi je postal že resnična duševena potreba. Takoj prva številka, ki sem jo bil prejel, je vzbudila moje zanimanje in od tistega časa težko pričakujem vsake nove številke. — Socialna zakonodaja, ki mi je bila nekoč knjiga s sedmimi pečati, mi je sedaj vsaj v najvažnejših -določilih poznana. S čitanjem pa se mi je tudi razširilo moje obzorje. »Delavska Politika« mi je v pouk in zabavo. Vedno se bom z veseljem spominjal dne ko sem jo naročil. L. Š. RUŠE Pritožbo radi podaritve občinske parcele fantovskemu odseku je občina vrnila podpisnikom z nictivacijo, da je treba vsak podpis kol-kovati z din 30. Vlogo je podpisalo 150 davkoplačevalcev. vsekakor bi kolkovina sama zne- sal čedno vsoto, t * *..................• >* Prebivalci v Logu in Bezeni se pritožujejo, da se neki osebi takoj ugodi, ako zahteva popravilo obč. cest. Dotični je velik gospod, ima telefon in menda zato uživa rešpekt. Kmetje želijo, da se tudi njihovim upravičenim prošnjam ugodi, c., . . ...» . .. h, ,- Ker nekateri prenapeteži ne respektirajo do-vojj občinskih uslužbencev in radi zadnjega dejanskega napada na obč. gozdarja, je občinski odbor baje v tajni obč. seji sklenil obč. uslužbence uniformirati. V vršenju svoje službe bodo nosili črne čepice. Ta sklep je bil med rebivalci simpatično sprejet, ker disciplina mora biti. V četrtek, dne 8. t. m. delavci vsi v »Sokolski dom«. V spomin 20 letnice smrti Ivana Cankarja se bo vprizorilo delo »Hlapec Jernej in jegova pravica«. Začetek ob 8. uri zvečer. GUŠTANJ Kaj bo s preložitvijo banovinske ceste? Par ednov pred banovim obiskom v Mežiški dolini se *e..v ^asoP>sih mnogo pisalo o nameravani preložitvi banovinske ceste, ki vodi skozi trg. Nova cesta bi bila speljana okoli trga, tako, da bi odpadli tisti ovinki, ki pri vožnji skozi trg zelo ovirajo promet. Stvar je napredovala že tako daleč, da se je pričelo z zbiranjem nezaposlenih, kateri so bili določeni, da bodo zgrabili za delo pri cestnih d'elih. Vsega skupaj je bilo prijavljenih 120 brezposelnih, ki so se seveda že tudi veselili, da bodo po dolgem času vendarle zopet prišli do kruha. Od tedaj e minulo že več tednov, toda z delom še vedno niso pričeli, k »t * 4 tsi*t > t n\U>j,r, Dokler pa ni odprt kredit, seveda ni mogoče, da bi se takega dela lotili. Merodajni naj nikar ne pozabijo na to stvar in priskrbe kredit. — PREVALJE n°,?de“,'' J° ,e Povzročila narasla Meža, 7(4n r>r,V1,t i V našem kraju precej škode. Zelo prizadet ,e lastnik elektrarne, ki je po povodn,. obstala. Jez nad elektrarno 'se je namreč izkazal kot velika ovira za odtok vode. Narasla Meža je nad jezom ud’arila preko bregov in začela spreminjati strugo’ v smeri proti personalnim hišam. Začela ie odna&ati drvarnice in bi gotovo tudi izpodkopala temelje hiš, ako ne bi bili v zadnjem trenutku razstrelili jeza, da se je voda zopet vrnila v staro strugo. Kakor se čuie, jeza ne -bodo več popravljali in bo elektrarna dokončno obstala. JESENICE Kino Radio predvaja v četrtek (na praznik) ob 3. uri pop. in pol 9. uri zvečer velefilm »KITARE LJUBEZNI« s slavnim pevcem Ti-nom Rossijem v gl. vlogi. Med dodatki tudi kult. film o gradnji lokomotiv v Jugoslaviji. — Sledi »Zaupni nalog«. pozabilo, da je delavstvo dobro poučeno o stanju razmer in da se dobro zaveda, da je ravno ono najslabše plačano izmed vsega kovinarskega delavstva v Sloveniji. Vsa druga podjetja so že vrnila delavstvu pred leti, radi splošne gospodarske krize odvzete odstotke, edino- »Titan« dolguje svojemu delavstvu še vedno 3 odst., kar je s. Šovljanski ponovno po-vdarjal na tem sestanku. Nato je govoril tov. Rozman, str, taj. JSZ. o pomenu delavske skupnosti in solidarnosti v mezdnih gibanjih, navajal razne zglede, ki so vedno rodili dober rezultat, pozival delavstvo, da se otrese mu« lodušnosti in gre v nadaljnjo: akcijo s trdno voljo do zmage, katera ne bo izostala, ako se zavedamo svoje moči in jih pravilno uporabimo v boju s podjetjem. Oba govornika sta bila v svojih govorih večkrat prekinjena z burnimi ovacijami in sta žela za svoje res stvarne in vzpodbudne besede živahno pritrjevanje. Nato je sledila debata, v kateri je delavstvo oži-gosalo namero podjetja, da bi skrajšalo delovni čas v nekaterih oddelkih. Delavstvo v drugih oddelkih, ki bi ga ta namera ne prizadela, pa se je prostovoljno izjavilo, da ako podjetje ne umakne razglasa o skrajšanju delovnega časa, bo tudi ono prostovoljno skrajšalo delovni čas in delalo kakor drugi oddelki v znak solidarnosti. Nato je bila na željo vsega delavstva sprejeta resolucija, v kateri delavstvo najodločneje odklanja namero podjetja o skrajšanju delovnega časa in izjavlja, da si „e pusti ubiti volje do nadaljnjega boja za dosego boljših plač in drugih ugodnosti. Ako pa podjetje dokaže potrebo skrajšanja delovnega časa, tedaj bo delalo vse delavstvo skrajšano. Nadalje, da ponovno pooblašča del. str. org. SMRJ in JSZ, da ga zastopata v mezdnem boju in da se hoče solidarno poslužiti vseh zakonitih sredstev za dosego svojih pravic. Soglasno pa odklanja vse kar bi lahko begalo delavstvci,* ker so vsa prizadevanja v tem smislu zaman. Sestanek je zaključil kot predsedujoči predsednik SMRJ s. Peternel Edvard s pozivom na vse delavstvo, da z enotno in močno voljo vztraja w svojem pravičnem boju za dosego svojih povsem upravičenih zahtev. Socialna zakonodaja In Industrilcl Kaj zahteva resolucija industrijcev glede so- mogoči se naj hujskanje na stavke in da da cialne zakonodaje, ki je bila sprejeta na zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, srno že kratko omenili. V podrobnem zahteva ta resolucija: L Revizijo predpisov socialnega zavarovanja v svrho znižanja upravnih stroškov ter bremen socialnega zavarovanja, da jih more gospodarstvo prenesti; 2. čimprejšnjo izvedbo samouprave pri postavljanju članov ravnateljstva delavskega zavarovanja. Člani naj se imenujejo po predlogih industrijskih korporacij ter n&j se zavaruje primerna udeležba industrije; 3. prouči naj se reforma zidravniške službe socialnega zavarovanja v smislu' predlogov industrijcev, da se da ekspozituram okrožnih uradov pri večjih podjetjih čim širša avtonomija ter prouči možnost svobodne izbere zdravnikov po zavarovanju; 4. borze dela naj posvete svojo delavnost v prvi vrsti iskanju dela, ker ni treba, da bi bila glavna njih naloga dajanje podpor nezaposlenim, Potreben je socialni mir v podjetjih. One- država vsem, ki hočejo delati, po zakonu zajamčeno zaščito, • Industrijska podjetja so preobložena z zahtevami po raznih podatkih. Zbiranje podatkov naj se osredotoči pri ministrstvu' za trgovino in industrijo ter njegovih podrejenih organih. Da se bo moglo izdelati statistika ,o potrošnji električnega toka — energije, naj da strokovnim organizacijam na razpolago svoje podatke. * Povdariti moramo, da se kljub našim stalnim »prošnjam« še vedno izdajajo zakoni, uredbe, naredbe in pravilniki, ki se tičejo industrije, ne da bi bili prej zaslišani nje zastopniki. Zato odločno ponavljamo svojo zahtevo, da se brez tega sodelovanja ne dela, ker se samo s tem sodelovanjem morejo doseči najboljše rešitve teh vprašanj, da bodo ustrezale našim razmeram in potrebam. * Industrijci imajo torej tudi svoje zahteve. — Predvsem zahtevajo legalno samoupravo in sodelovanje v vseh važnih ukrepih. Če hočete biti zares dobro ln poceni oblečeni, obiščite manufakturo CESKI MAGAClil »H, ARIBOR pri glavni policiji kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kakovosti. — Brezobvezno se lahko prepričate. —Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. Krojaške potrebščine! Zavarovanje rudarjev in topilnitkega delavstva Glavna bratovska skladnica v Sloveniji šteje 12.332 članov. Poročilo Glavne bratovske skladnice v Ljubljani za 1. 1938. navaja, da je bilo zavarovanih 12.332 članov ali za 292 več kot 1. 1937., število manjpravnih članov znaša 785, število starovpokojen-cev pa je padlo za 105 na 1607. Zato pa je naraslo število novih vpokojencev za 281 na 4244 in število nezgodnikov za 48 na 1002. Stari vpokojenci so torej pričeli naglo umirati, ako pojde tako naprej, jih v 15. letih, če že ne poprej, ne bo več. Temu naglemu umiranju telesno izčrpanih starčkov se ni čuditi. Pokojnina — par dinarjev na mesec z doklado okrog din 150 — pač ne zadošča za preživljanje, točno kakor pravi pregovor: za umreti preveč, za živeti premalo. V pokojninskem oddelku so znašali prispevki 16.6 milijonov dinarjev, izdatki I pa samo 200.000 dinarjev manj. V ne-j zgodnem oddelku so znašali prispevki 3.4 milijone dinarjev, izdatki pa 3.7 milijonov dinarjev, v bolniški panogi so 'znašali prispevki 11.4 milijone dinarjev j in prav toliko izdatki. Premoženje po-j kojninskega oddelka je znašalo ob kon-( cu leta 14.6 milijonov dinarjev, nezgod-j nega oddelka 5.2 milijona dinarjev in | bolniškega oddelka 20.7 milijonov dinar-j jev. Ako bodo ostali dohodki in izdatki tudi v bodoče v istem razmerju kot so bili v 1. 1938., potem bo treba kmalu načeti rezerve, ki pa so spričo obveznosti, ki jih ima zavarovanje, silno skromne. Iz ČeSke Ko'iko gledališč imajo Nemci v Pragi? V Pragi prebiva 60.000 Nemcev, ki imajo sedaj 3 gledališča. Špekulacija s parcelami tudi v Pragi. »Narodni Prače« piše: »Vsled špekulacij s stavbnimi parcelami zelo trpi stavbno gibanje in drobni naiemeniki, katerim je rodbinski dom nedosežen sen. Kakor je že prodrlo prepričanje, da zemlja ne sme biti predmet špekulacije kapitalistov, ki je nočejo in ne znajo obdelovati, tako bi moralo biti tudi nedopustno, ker je nemoralno, da bi pokupovali ljudje parcele in jih držali v svojih rokah, ne da bi jih hoteli zazidati. Ne bi se smelo trpeti, da bi ostajala v središču mest skozi leta in desetletja stav-bišča nezazidana, med tem ko se težišče stavbenega gibanja umika v predmestja. V Pragi, Brnu, Moravski Ostravi in Plznu postaja nujna potreba, da se nezazidane parcele obdavčijo ter uvede stroga kontrola kupčij z nepremičninami in se na ta način prepreči draženje s človeškimi bivališči. Treba je skrbeti za povečanje stanovanjske kulture najširših slojev, ker je sicer brezupen ves boj za dvig zdravja naroda. Čevlji iz svinjske kože. Iz Prage poročajo, da se pripravlja naredba o prepovedi pečenja svinjine s kožo. Vsako svinjo je treba v bodoče popolnoma odreti, ker kožarska industrija nujno rabi svinjske kože za svoje izdelke, ki so tudi prav primerni za obutev. Tvrdka Bat’a bo odslej izdelovala gornje dele čevljev iz svinjine. Češki general Prhala, ki je ob zasedbi Karpatske Ukrajine nudil hud odpor Madžarom, je te dni prispel v Varšavo. Po poljskih vesteh, bo Prhala organiziral češke begunce v prostovoljske legije. Iz Slovsifre Za dobre odnošaje med Slovaki in Čehi se je začel zavzemati »Slovak«, ki je glasilo sedanjega klerikalnega režima na Slovaškem. — Pisanje »Slovaka« je vzbudilo veliko pozornost, ker so baš pristaši tega lista bili ves čas na-prain Čehom neprijateljsko razpoloženi. Trenja na Slovaškem. Slovaška vlada je ob- j javila, da glavno strankino glasilo »Slovak« J sabotira politiko vlade monsignora dr. Tise in da ga bodo zato dali pod nadzorstvo Hlinkove garde. Ta vest v celoti potrjuje pisanje rim- 1 skih listov o notranjih trzavicah v slovaški državi, ki kažejo, da je ta nova državna tvorba, nastala po navodilih patra Hlinke, nezmožna samostojnega življenja. Koliko je vredna s’ovaška krona? Slovaška krona predstavlja 31.13 miligrama zlata. Država potrebuje mesečno 100 milijonov slovaških kron za kritje izdatkov, dohodki pa znašajo sedaj samo 3 milijone kron na dan. MEŽIŠKA DOLINA Zborovanja »Vzajemnosti« v Mežiški do'ini Članstvo »Vzajemnosti« v Prevaljah, Mežici, Črni in Guštanju pozivamo, da se udeleži članskih zborovanj, ki se bodo vršila 10. in 11. junija t. 1. po tem-le vrstnem redu: dne 10. junija zvečer v Prevaljah, 11. junija ob 10. uri dop. v Mežici in isti dan ob 14. uri v Črni. — Članstvo bo, še posebej vabljeno. KULTURA žižekovo avantgardistično gledališče vrši važno kulturno misijo ob naši severni meji. Pojav in delovanje avantgardističnega režiserja Fran Žižeka smo že nekajkrat omertili v našem listu. Ko nas je informiral že pred tedni o svoji zamisli, čez poletje, ko v mestu gledališča ostanejo zaprta, sestaviti skupino igralcev, ponoviti par že odigranih komadov in jih vprizarjati ob naši severni meji, smo sklenili sedaj tik ob vresničenju njegove požrtvovalne zamisli, napisati o njemu ponovno par besed. Mariborski (studenški) rojak Žižek je mlad odrski umetnik, avantgardist, učenec zlate * - Prage, ki nam je poleg znanega Piskator-jevega berlinskega teatra (F. Delak, Kosič) dala največ k naši najralajši generaciji odrskih umetnikov (B. Stupica, Jože Borko, Fr. Žižek). — Piskatorievega berlinskega teatra ni več. In Praga? Voskovca in Vericha ni več. Odšla sta v Ameriko. Marsikoga ni več. Burian, menda najgenijalnejši živeči evropski režiser, avantgardist, Žižekov učitelj, je še v Pragi s svojim Divadlom 39. Tudi drugi so še. t c * - • 1 m ><• i Mi pa imamo celo genera- cijo mladih, nadarjenih in sposobnih umetnikov, kateri se v naših razmerah prebijajo skozi odrsko življenje vsak po svoje. Deske »oficijel-nega« gledališča jih ne pustijo rade nase . . . Žižek z njegovo požrtvovalno skupino zasluži za tako važno kulturno delo, ki zadobi ob naši severni meji velik narodnoobrambni značaj, ne samo pozornost občinstva, marveč tudi priznanja vseh merodajnih faktorjev. Da, priznanja in podpore. Šele tedaj bi lahko vršil to misijo dostojno in gostoval ob meji s tehnično težje izvedljivimi, zato pa tudi učinkovitejšimi deli, n. pr. »Martiček se ženi« ali »Deseti brat«. Žižeku, njegovi gledališki družini in preten-tantnemu Maistru Pathelinu pa želimo naiveč-jih uspehov. KRK. Mariborsko gledališče Komedija »Potovanje v.* Benetke« je delo dveh francoskih avtorjev, Vernenila*in Beera, ki tvorita znano družbo za izdelovanje lahkotnih in zabavnih veseloiger. Med temi ni najslabša »Potovatjie v Benetke«, ki so jo vpri-zorili mariborski gledališki igralci v korist svojega pokojninskega sklada. Avtorja obravnavata skozi tri dejanja na prav zabaven in mestoma duhovit način povprečen zakonski za-pletljaj, ki ga privedeta tik do meje zakonskega trikota in končno rešita z dobrim okusom, — Komedija je bila odigrana z vso potrebno lahkotnostjo in gracioznostjo in se je režiser g. Verdonik z njo prav uspešno uveljavil. Posebno je še treba omeniti lepe oder-ske slike. Igra sloni predvsem na treh igralcih, ki so bili vsi na mestu. G. Rasbergerjeva ie strnila vse barve, ki so bile potrebne za oris kapricijozne mlade žene, v prijeten izraz. — G. Crnobori je podal moža z gladko in lino izoblikovano igro, g. Verdonik je posrečeno upodobil ljubimca. Očetu ie dal g. Rasberger mnogo prisrčne domačnosti, izrazit ie bil tudi sluga g. Štandekerja. S. Prodam harmonlfum, dobro ohranjen, lahek, da se ga lahko nese v eni roki za 550’- din. Primeren za pevska društva. - Naslov v upravi. Motno konzumno društvo POSAVJE v ZAGORJU ob Savi r. s. s o. z. Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50•— deleža — Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate ie dobiček! Cankarjeva proslava v francoskem taborišču Champ de Gurs, dne 21. maja 1939. V taborišču nas je okrog 400 Jugoslovanov, med' njimi 100 Slovencev, ki smo prišli čez Pireneje a »ci t •* •,.(-» « slnnn Dne 20. maja smo proslavili spomin na 63. letnico rojstva našega največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Nagovor je imel K., ki je opisal življenje in delo ter boj Ivana Cankarja v dobi reakcijo- Pismo „ Delavski Politiki" iz Teherana v Perziji (Iranu) Prejeli smo iz Teherana v Perziji ta-le dopis: Naročamo pri Vas za stalno Vaš časopis »Delavska Politika«, ki ga pošiljajte v treh izvodih na naš naslov. Pošljite nam Vaš račun za eno leto, da ga lahko predložimo perzijski borzni komisiji zaradi dovoljenja za pošiljate-, denarja v inozemstvo. Gre za stalno posebno naročilo, ki so nam ga dali nekateri Vaši slovenski rojaki prebivajoči v Perziji in ki ne znajo citati cirilice in želijo zato izdaje iz Maribora v slovenskem jeziku. Pričnite s opšilja-njem Vaših rednih številk na naš naslov takoj, ko prejmete to pismo, računajoč od današnjega datuma dalje. Tukaj nimamo skoraj nika-kega čtiva za Vaše slovenske rojake. Zahva-jlujoč se Vam v naprej za Vašo prijaznost itd. narne Avstrije za slovenski narod, ki je P® svoji veliki večini narod proletarcev. Č. je pozdravil našo proslavo v ,imenu ostalih skupin v taboru zastopanih Jugoslovanov, povdarja-joč, da je ime Ivana Cankarja in njegovo delo enako pomembno za vse južne Slovane. Sledil je »Delavski pozdrav«. P. je recitiral »Lepo našo domovino«. J. je govoril o Ivanu Cankarju in njegovem gledanju na slovenski narod. Nato je nastopil govorilni zbor, ki je izvajal »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Pevski zbor je zapel pesmi »Ko ponosni orel« in »Pomlad je spet«, in zatem solospev M. »Gor čez izaro«. J. je recitiral Mile Klopčičevo »Drejč-nik Andrej govori«. R. je govoril o »Cankarjevi četi« in Cankarjevih vzorih. K. je recitiral Prešernovo »Krst pri Savici«. Pevski zbor je zapel še niz pesmi: »Triglav moj dom«, »Soča voda«, »Vasovalec«, »Hej Slovani«, »Matija Gubec« in »Internacionalo.« Kakor vidite, smo dostojno proslavili spomin velikega sina našega naroda. «... «, <(- Pozdravljamo vse sodruge in sodružice! D. V. V Parizu je prenehal izhajati nacionalistični dnevnik »Liberte«, m *- > i ni r««>- Praktičtii Američani. V Ne\v Yorku se vršijo ogromne priprave za sprejem angleškega kraljevskega para. Po ulicah, kjer bo šel sprevod, prodajajo radovednežem mesta na oknih hiš po 4GL> dolarjev. Delavski pravni svetovalec Užitek in plačilo dolga (Laško) Vprašane: Moja piosestna prednica je zapisala neki ženski v oporoki užitek dveh sob in njive. Ta ženska pa sedaj zahteva od mene, da naj bi jo v celoti vzdrževal. Ali sem to dolžan in ali sem dolžan plačati dolgove, ki jih je napravil prejšnji lastnik posestva? Odgovor: Užitek ste dolžni dajati le tako kot je pisan in niste dolžni uživalke v celoti vzdrževati, ako niste nikdar prevzeli kake take obveze. Za dolgove prejšnjega posestnika, ki so vknjiženi, odgovarjate tudi Vi kot sedanji lastnik in sicer samo s posestvom. V koliko ste opravičeni v primeru, da Vi te dolgove plačate, zahtevati povračilo od prejšnjega lastnika, ie treba presojati po Vajinih medsebojnih dogovorih. Kak dogovor sta glede teh dolgov napravila, niste sporočili. Hranilna knjižica (Črna) Vprašanje: Nekemu odvetniku dolgujem večji znesek in je to terjatev odvetnika proti meni sedaj zarubil odvetniški pokojninski fond, kateremu je odvetnik dolžan. Zarubili so mi hranilno knjižico in mi groze, da jo prodajo za vsako ceno, če ne plačam. Ali mi smejo knjižico prodati za vsako ceno in mene še nadalje rubiti, ako s knjižico terjatev pokojninskega fonda ne bi bila krita? Odgovor: Najnižji znesek, za katerega se hranilna knjižica lahko proda, določi sodišče. Če z izkupičkom iz knjižice terjatev fonda ne bo krita, Vas bo lahko fond rubil še do popolnega plačila ostanka terjatve, seveda samo do onega zneska, ki ga Vi odvetniku dolgujete. Poštnina za sliko (Celje) Vprašanje: Naročil sem pri neki tvrdki povečavo slike in mi je tvrdka sliko poslala, zaračunala pa mi je poštnino, dasiravno ni bila dogovorjena. Ta poštnina je še znatno narastla, ker jaz slike prvič nisem hotel sprejeti ravno zato, ker so mi zaračunali poštnino, ki bi jo bil moral plačati po povzetju, Ali sem dolžan plačati tudi poštnino? Odgovor: Ako iz naročilne pogodbe, ki ste jo podpisali ne izhaja, da se Vam slika pošlje poštnine prosto, ste bili dolžni plačati tudi poštnino in seveda tudi stroške naknadne po-šiljatve, ki so v tem primeru nastali po Vaši krivdi. Stroški tožbe radi žaljenja časti (Dolič) Vprašanje: Moja žena, ki jo je nekdo tožil radi žaljenja časti, je sklenila pri sodišču poravnavo, s katero se je zavezala plačati stroške tožnikovega zastopnika. Moja žena jC sicer solastnica mojega posestva, druge imovine pa nima. Ali bo lahko nasprotnik predlagal izvršbo na posestvo, če mu stroškov" ne plača? Odgovor: Lahko bo predlagal tudi dražbo njene polovice posestva, če z izvršbo^rra premičnine Vaše žene ne pride d’o plačila. Vajeniška pogodba (Se.vnica) D Vprašanje: Imenom svojega sina sem sklenil že pred leti z nekim mojstrom*1 vajeniško pogodbo, v kateri je. bila točno določena učna doba, kakor tudi prispevki, ki jih ‘ moram jaz plačati mojstru za učenje. Na pogodbi je pri-* pisano, da se moj sin odpove vsakemu plačilu za čas učenja. Dejansko je nastopil uk že ner kaj pred dnevom, ki je v pogodbi vpisan kpt datum nastopa, delati pa je mdraFpri- mojstru najmanj 10 ur dnevno, večinorria celo' preko 12 ur. Ali lahko sin zahteva kako plačilo za-delo in ali ima pravico učenje prekiniti za toliko dni pred iztekom v pogodbi določene učne dobe, za kolikor se je uk začel pred dnevom, ki je v pogodbi vpisan kot začetni dan?" Odgovor: Vaš sin učne dobe ne more skrajšati kljub temu, da ie nekaj prej nastopil. Ima. pa kot vsak drug vajenec pravico za zadnji dve leti učenja zahtevati primerno mesečno nagrado in tudi še posebno odškodnino za opravljanje nadure. Pripis v pogodbi, da se vsakemu zahtevku za, plačilo v naprej odpove,, po zakonu ni veljaven. LJUDSKA SAMOPOMOČ « Mariboru, rog. pon. blagajna znana domača zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, ki plodonoano delaje te od leta 1927 in je Izplačala tekom obatoja nad 37 mllljoooo din na pogrebninah In doti. Zavarujo aa pogrebnino zdrave oiebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— ln aa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000— plačljiva ob dovršenem 21. leto. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Naši Citate) JI kupujejo linj cenejše url naših itmerenlilil Franc Rerninnnn nad. Karl Ross Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, Ralante-rtja, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira ln najboljši nakup. fV FOX i« terpentin -krema |e nenadkriljlva Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom. Priporoča se ŠPECERIJSKA TROOVUNA Delavski dom n. z o. z. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvo za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Kdor hoče dobro kavo pit mora h «§ VI KAVALIRJU iti. „Kavalir" specijalna trgovina za kavo, čaj in čokoladne specialitete. ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno ali vendar zelo dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko Tržaška cesta. Mamit Bedno ln nosni krah h potlto Iz Delmrske pekarne o Mutirani. Telefon St. 2324 It ktnttreil iietlt In urtltlt Adolf Jelen o Maribora. — Tiska: Lludtka tiskarna, d. d. * Maribora. predstaoiteli Viktor P.rim v Maribora.