Oris vsebine in vloge ISNRP v sistemu urejanja prostora Author(s): Katja BENEDIK KREITMAYER Source: Urbani Izziv, No. 11 (april 1990), pp. 46-50 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179903 Accessed: 31-08-2018 09:06 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:06:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 11 /1990 Katja BENEDIR KREITMAYER Oris vsebine in vloge I S N R P v sistēmu urejanja prostora Razvoj "pravne državě" po eni strani in "tržnega gospodarjenja" po drugi strani nedvomno pogojuje tudi določene spremembe v instrumen- tariju, ki se uporablja na področju planiranja in urejanja prostora. Z vidika informatike so vsekakor potrebne določene spremembe kar zadeva hitrost in nedvoumnost oblikovanja in posredovanja infor- macij, ki nastajajo v sistēmu pros- torskega planiranja in ki jih uporabljajo, poleg samih plaņerjev, praviloma tudi vsi ostali segmenti družbě in posamezniki. Zato na tem mestu na kratko pred- stavljamo enega izmed možnih in- formacijskih sistemov na tem po- dročju, ki ga imenujemo Infor- macijski Sistem Namenske Rabe Prostora (v nadaljevanju ISNRP)*. Za predstavitev smo ga izbrali predvsem zar adi naslednjih značil- nosti: -sistem obravnava izključno infor- macije, ki nastajajo v sklopu dcjav- nosti prostorskega planiranja in urejanja prostora, tako da zaradi tega odpadejo običajni problemi v zvezi z zbiranjem podatkov, za katere so sicer izvorno zadolženi drugi subjekti, -sistem je odprt, kar pomeni, daga je možno povezovati z drugimi s stemi preko t. i. "topološkega jedra" (s pomočjo geo - koordinát) in preko določenih standardiziranih iden- tifikatorjev (npr. statistična šifra občine), -sistem je že realiziran / implemen- tiran, vzdrževanje teče za celotno območje petih ljubljanskih občin, kar omogoča presojati njegove lastnosti v tekoči uporabi in njegovo učinkovitost. Uvodoma poglejmo na kratko še celovit koncept informacijskih sis- temov za planiranje in urejanje prostora (t.i. ISPUP sistemov)**. Pod tem pojmom razumemo tiste sisteme, ki se namensko vzpos- tavljajo za informacijsko podporo področju planiranja in urejanja prostora in ki imajo po eni strani določene skupne značilnosti in ele- mente, po drugi strani pa tudi samo sebi lastne značilnosti kar zadeva vsebino, okolje sistema in čas im- plementacje. Prav zaradi naštetih značilnosti teh sistemov je nedvomno potreben skupen koncept, ki ga predstavljamo s pomočjo podatkovnih modelov posameznih sistemov, medtem koje implementacija teh sistemov relativ- no medsebojno neodvisna kar zadeva čas in prostor. 46 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:06:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 11 /1990 SHEMA: PODATKOVNI MODELI I S P U. P. - INFORMACIJSKIH SISTEMOV Ç ĻS / model ' .S -> -M 0BST0JEČE )0| XXXíX ^ V RABE J x; „ ^ V PROSTORA / / podatkovni „ X , X. / mo el ' >? J ^=CT f0( OBSTO JEČ E K- % fy. /podatkovnTX V 0RGANI7 ACIJE J r'á -4 NAMENSKE r /^YXJx ' V RABE J ~~>X X r ' PROSTORA / / podatkovni X X^ .X . . / model ' L J LOKACMSKEGA O ^ ^ ^S^X V P0ST0PKA J uporabnik "OBČINSKI "REPUBL1ŠKI uporabnik NIVO" NIVO" X ISNRP jc eden izmcd štirih infor- macijskih sistemov za planira jc in urejanje prostora na obči ski oz - rom mestni ravni v k ntek tu prej omenjenega koncepta infor- macijskih sistemov za to področje. Osnovni namen ISNRP je vzdrževanjc in obdělává t ist ih infor- maci] iz prostorskih planskih in iz- vedbenih aktov, ki so pomembne: - za proučevanje in spremljanje predvidenih sprememb v prostoru (npr. priprava sprememb planskih aktov, priprava izvedbenih aktov, proučevanje planiranega - realizi- ranega trenutnega stanja v prostoru, proučevanje skladnosti predvidene rabe prostora z ukrepi za varovanje okolja, ipd.), - za izvajanje upravnih nalog na področju urejanja prostora (npr.: odměra nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, upravljanje z nezazidaninii stavbnimi zemljišči, ponudba / izbor lokacij za dolo- čenega investitola, izdajanje loka- cijskih dovoljenj in podobno. Zamisel o sistematičnem urejanju in preprostem posredovanju infor- maeij o prostorskih planskih in iz- vedbenih aktih (na podlagi formalizacije vsebine teh aktov) je nastajala postopoma v preteklih desetih letih v okviru raziskav, ki so obravnavale sistem kazalcev na področju urejanja prostora, oblikovanje informacij iz t.i."ur- banistične dokumentacije", geoto- pološke podatkovne strukture ipd./*** Verjetno ni naključje, da se ISNRP implementira prav v mestu Ljubljani, saj je za Ljubljano značilno, da je upravljanje s pros- torom porazdeljeno med občinske in mestne úpravné organe, temeljno strokovno delo na tem področju pa je porazdeljeno med dvěma strokov- nima institueijama, kar seveda spod- buja potřebo po hitrem, učinkovitem in nedvoumnem (formalnem) pretoku informacij med naštetimi subjekti. Implementirano verzijo v nada- ljevanju na kratko opisujemo z vsebino, obliko in shemo modela**** podatkovne struktuře ISNRP. 47 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:06:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms āTT^S?1111 SHĒMA: OSNOVNA STRUKTURA PODATKOVNEGA MODELA NAMENSKE RABE PROSTORA kazalci o pretežni rabi kazalci o podatki o / ukrepih iiradnih dokiimentih / /L- / kazalci kaz lci o podatki o / ļ dejavnostih / dokiimentaciji TOPOLOŠKO W í JEDRO h =T skupnost občina Po vsebíni so osnovne entitcte podatkovne strukture ISNRP v grobem naslcdnje: - območja urejanja iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubļjane, ki disjunktno pokrivajo cclotno ob- rn oč je ljubljanskih občin in ki jih v nadaljevanju na kratko imenujemo cone. Ker se podatki v prostorskih planskih in izvedbenih aktih pra- viloma nanašajo na cone, so lc-te "nosilec" ostalih podatkov. Osnovni podatkovni elementi con so: meje con, oznakę, nazivi con, koordināte centroidov con, površina; - pretežna predvidena raba prostora za posamezne cone z naslednjo os- novno strukturo: kmetijsko ob- močje, gozdno območje, urbana raba, vodno območje in ostala območja. Te osnovne kategorije rabe se nato dclijo še v pod- kategorije kot npr.: stanovanjska območja, območja proizvodnih dejavnosti ipd.; - ukrepi (omejitve in zahteve) za posamezne cone v ceļoti ali za območja znotraj con z naslednjo os- novno strukturo: varovano kme- etijsko zemljišče, varovano gozdno zemljišče, varovano območje vod- nega vira, območje naravne in kul- turně dediščine, varovano območje pridobivanja in raziskovanja rud- nin, območje predpisanega pros- torskega akta, varovano območje stavbnega zemljišča, varovano območje za posebne namene, nevar- no in ogroženo območje. Te osnovne kategorije ukrepov se nato delijo še v podkategorije kot npr.: trajno varovaní gozd, zgodovinski spomenik, območje splošne prepovedi parcelacije ipd.; - veljavni prostor ski izvedbeni akti za posamezne cone in veljavni pros- torski planski akti in drugi predpisi, ki določajo predvideno rabo in posamezne ukrepe. 48 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:06:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV c ŁnEgp St. 11 / 1990 Po obliki pa vsebuje podatkovna struktura ISNRP dvc medschojno konsistentní podat ko vn i ba/i, in sicer: - grafično - topološko podatkovno bazo, v kateri se nahajajo geokodirani podatki o conah (digitálně koordināte v Gauss - Kruegerjcvcm koordinatnem sis- tēmu) v obliki: . množíce segmentov, ki se med seboj stikajo / sekajo samo v vozlíščih (poligonska črta grafa poligonov), . množíce ccntroidov (označena točka znotraj poligonali reprezentira določen poligon), . množíce točk,ki jim želímo prircditi območje, znotraj katerega se dana označena točka nahaja (npr. centroidi híšnih števílk, centroidi parcel...), . inrelacíj med navedeními množicami (predpisi o sestaví topoloških entitet na osnoví grafíčnih entitet); -alfanumerično podatkovno bazo, kí je relacijska in v kateri se nahajajo vsí stvarni podatki o conah, predvidení rabi, ukrepih in dokumentih. ISNRP se je dejansko začel izvqjati v drugi polovici leta 1987 v ok viru Mestnega komiteja za urcjanjc pros- tora in varstvo okolja in Składa stavbnih zemljišč mesta Ljubljane, kí sta pověřila implementacíjo sistema Urbanističnemu inštítutu SRS. Sedaj že govorímo o verziji 1.5 tega sistema, kí obsega podatke za celot- no območje petíh Ijubljanskíh občin, tekoče vzdrževane do januarja tega leta. Sistcm je implcmcntiran na mikroračunalnikih tipa IBM PC AT (in popolnoma združljívih) ob pod- poří programskih paketov AutoCAD in dBASEIII + ter lastne programske opřeme, razvite v ta namen. Vsaka tekoča verzija je takoj prenešena na mikroračunalniško opremo mestnih in občinskíh uprav- nih organov in organizacij za področje planiranja in urejanja prostora. Trenutno podpírá ISNRP zlastí na- slednje náčine uporabe: -pregledovanje prej omenjenih podatkov za posamezno cono prí iz- vajanju upravnih postopkov, připraví programa priprave pros- torskih ízvedbenih aktov, připraví dela strokovníh podlag za pros- torskc izvedbene akte ípd., -tvorjenje seznamov in statistiķe po posameznih ključih za analítično podlago prí ocenjevanju politiķe urejanja prostora, pripravi strokov- níh podlag za prostorske plánské akte, pripravi strokovníh podlag za t.i. sektorske plane ipd., -přenos določeníh podatkov v dcl in- formacijskega sistema stavbnih zemljišč (i/račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), -izris nckaterih grafíčnih elcmentov prostorskega plana kot so na primer oleate z območji urejanja v razníh merílih, tematski grafíčni prika/i v večbarvni tehniķi, kot je na primer karta namenske rabe površin, karta predpisane izdelave tipov pros- torskih ízvedbenih aktov ipd. Vlogo in pomen ISNRP lahko opredelimo iz različnih vidíkov. Naj na tem mestu navedemo le nckatere, in sicer: - sistem vzdrževanja / uporabe podatkovne baze ISNRP podpírá načelo kontinuiranega planiraąja ozíroma prilagajanja času in pro- storu, ker omogoča ocenjevanje posameznih predvideníh sprememb glede na cclovit koncept namenske rabe v prostoru Ljubljane; - ob ustreznem analogncm infor- macíjskem sistēmu na republíški ravni lahko ISNRP podpírá usklajevanje planov na oběh rav- neh, ker omogoča hítro in nedvoum- no analizo usklajenih / neusklajeníh elementów planskih aktih; - podatkovna baza ISNRP omogoča tekoče vzdrževanje informacU o namenski rabí prostora (in to zlasti o t.i. "ukrepih* na določenem pros- toru), ker na enem mestu povezuje tudi podatke, kí tekoče nastajajo na podlagi drugih predpisov (npr. predpisi s področja varstva okolja, varstva stavbnih zemljišč ipd.) ne glede na dinamiko sprejemanja 49 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:06:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 11 /1990 prostorskih planskih in izvedbcnih aktov; - hit ra in nedvoumna informācijā o možnosti nameravanega posega v prostor in nckaterih pogojih v zvezi s tem podpira uveljavljanje in razvoj t.i. npravne državě", ker zmanjšuje možnost napačne ali samovoļjne in- terpretacje izvornih podatkov; - povezava / přenos podatkov ISNRP v informacijski sistem stavbnih zemljišč podpira razvoj smotrnega gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; - in ne nazadnje predstavljajo določene opcije uporabe podat- kovne baze ISNRP tehnološko iz- boljšavo pri izdelavi t.i. plánské dokumentacije (predvsem kar- tografskega gradiva, za katerega lahko trdimo, daje izredno ustrezna sintetična informācijā na področju urejanja prostora), saj omogočajo: . hiter "čistopis" planskih aktov po sprejetju le-teh, . hitro in enostavno pripravo pri- kazov v različnih merilih od pu- blikacijskih do tistih, ki so pred- pisana kot osnova za úpravné pos- topke, . raznolik prikaz izbranih stvarnih entitet v prostoru in kombinacij med njimi ipd. Na začetku pričujočega članka smo sicer zapisali, da so potrebne spremembe instrumentarija, ki se uporablja na področju planiranja in urejanja prostora, vendar moramo na zaključku tudi poudariti, da to vsekakor ne zadošča. Delo na im- plementaciji takih in podobnih in- formacijskih sistemov v konkrétném času in prostoru nam je omogočilo spoznavati celo vrsto odprtih vprašanj, pa tudi možnih rešitev v zvezi z drugimi vidiki sistema planiranja in urejanja prostora, ven- dar je to že predmet nekaterih drugih člankov v tej publikaciji. Katja Benedik Kreitmayer, iďipl.itó^arh.^ *"Namenska raba prostora" je skupen izraz za bodoče / predvideno stanjc v prostoru, ki je opisano v prostorskih planskih in izved - benih aktih. Gre torej za SirSi pojem, ki ni istoveten z v urbanistici praksi ustaljenim poj mom "namembnost površin", ki opredel- juje le v prostorskih planskih aktih določeno namembnost. **ZakrajSek Franc: Teoretske in metodološke osnově informacijskih sistemov za planiranje in urejanje prostora - Poročilo 1988, Ul SRS, Ljubljana 1988. •••Zakrajšek Franc: Oblikovanje sistema in- formiranja na nivoju mesta Ljubljane, UI SRS, Ljubljana 1981; Benedik Katja: Av- tomatizacija vodenja urbanistične dokumen- tacije in pravnega stanja v zvezi z urejanjem prostora, ZIL - TOZD Urbanizem - LUZ, Ljubljana 1983; ZakrajSek Franc: Predlog sis- tema planskih kazalcev za spremljanje rabe prostora v okviru Urbanističnega načrta mesta Ljubljane, UI SRS, Ljubljana 1984; ZakrajSek Franc, Benedik Katja: Metodoloģija računalniSko podprtega spremljanja izvajanja prostorskih aktov v ok- viru prostorskega informacijskega sistema, UI SRS, Ljubljana 1984-86. **** Opomba: Vsebina podatkovnega modela Se ni v ceļoti implementirana kar zadeva kazalce predvidenih dejavnosti v območjih urejanja (t.j. predvideno Stevilo prebivalcev, delovnih mest, itd.), ker vsebujejo prostorski plani praviloma le globalne podatke za celotno območje posamezne občine, medtem ko prostorski iz- vedbeni akti niso standardizirani, kar zadeva tip in vrsto tovrstnih kazalcev. 50 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 09:06:43 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms