Leto XVIL, št. Ljubljana, petek 4* decembra I936 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljcva ulica 5 — Telefon St. 3122, 3123| 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Poaružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Pociružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11-842, Praga čislo 78.180, \Vien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—■ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vseameriški kongres V Južni Ameriki, v argentinski prestolnici Buenos Aires, se je sestal in dne 1. decembra otvoril kongres vseh ameriških držav. Udeležuje se ga tudi Roosevelt. dosedanji in na novo izvoljeni predsednik Združenih držav, kar mu daje prav poseben poudarek in še večjo veljavnost. Panameriški kongres si je postavil za nalogo, da manifestira za idejo miru, pa se hkrati posvetuje, kaj naj bi se vse ukrenilo s strani ameriških republik, da se zavaruje mir ter zagotovi mirno sožitje držav, ki so enakega razpoloženja. Ta prizadevanja so koncentrirana predvsem na ameriški kontinent, vendar pa je svet danes tako tesno povezan v enoto, da se nobeden od kontinentov ne more povsem izolirati od drugih in se tudi ne more s pridom postaviti na stališče, da ga usoda drugih celin ne briga. Zakaj če v enem delu sveta gospodarsko in drugo življenje doživi krizo, če se prekine normalno izmenjavanje dobrin, vzemimo v primeru vojne, je to katastrofa, ki mora odjekniti tudi čez oceane. Zato ni čuda, če je Roosevelt o priliki otvoritve, kakor tudi že poprej na potu, na posetu v Riu de Janeiro, v dovolj obširni meri opozarjal na nevaren politični razvoj v Evropi, na strastne medsebojne napetosti, na silno oboroževanje pa na neugodne perspektive za bodočnost. Kakor svarilo so zvenele te besede, svarilo za Ameriko, ki naj se o pravem času zavaruje zoper take možnosti, pa zoper vsakršne nevarnosti, ki bi jih prinesel evropskemu sličen razplet v Ameriki. Bile pa so tudi svarilo za Evropo samo, naj se osvesti in naj ne drvi v prepad. Rooseveltov govor je, ko se je zvedela njegova vsebina upravičeno vzbudil ogromno, naravnost senzacionalno pozornost po vsem svetu, zlasti v Evropi. Saj pomen j a vsaj na videz odstop od dosedanjega ameriškega stališča ne-vmešavanja v evropske zadeve, odnosno sploh v zadeve drugih kontinentov. Roosevelt pa se je z avtoriteto, ki mu jo daje ogromna večina, s katero je bil ponovno izvoljen za prezidenta Zedinjenih držav, odločno postavil na stran onih držav in narodov v Evropi, ki so si ohranitev miru zapisali za svoje vodilno geslo. Z vsem poudarkom je tudi izrazil svoje in ameriških narodov mnenje, da je treba spoštovati mednarodne pogodbe, in je pri tem energično odklonil vojno kot sredstvo za dosego kakršnihkoli političnih ciljev. Seveda je še močno dvomljivo ali napovedujejo te besede vodilnega ameriškega državnika res tudi preokret v smernicah ameriške mednarodne politike. Mnogo bolj verjetno je, da gre le za apel na vest državnikov in narodov in da bo pri tem apelu tudi ostalo. Amerika se bržčas tudi v bodoče ne bo hotela v nesenem pogledu angažirati v izvenameriških konfliktih. Napačno bi bilo podcenjevati moralni pomen Roose-veltovega apela, ravno tako napačno pa tudi pričakovati od njega kake vidne učinke. A tudi brez senzacije Rooseveltovega govora bi zrla zlasti Evropa na panameriški kongres v Buenos Airesu s pozornostjo, nemara tudi z občudovanjem in nekako tiho zavistjo. Saj je Amerika neprimerno večja od naše Evrope, pa je vendarle mnogo bolj složna, kakor pa so narodi na našem malem kontinentu. Nevarnosti resnega in večjega vojnega spopada tam onstran Oceana skoro ni videti. V Evropi pa se neprestano kopičijo temni oblaki. V tolažbo in vzpodbudo pa je treba opozoriti, da še ni daleč doba, ko tudi 6tanje v Ameriki ni bilo zavidanja vredno. Bil je čas, ko so Zedinjene države stale v ostrem nasprotstvu z večino ostalih ameriških držav, skoro z vso tako zvano Latinsko Ameriko. To nasprotje se je še stopnjevalo, ko so si Zedinjene države z otvoritvijo in utrditvijo Panamskega kanala zagotovile dominanten položaj. Takrat je postajala Amerika tip nove kolonialne velesile in zdelo se je, da ne more nobena reč več ustaviti zmagovitega pohoda severnoameriškega imperializma. Ta doba je minila. Zedinjene države so dale na nedvomen način dokaza o svoji novi politični smeri, ki pomeni opustitev vsakršne politične ekspanziv-nosti in umik na stališče proste gospodarske konkurence, svobodnega gospodarskega uveljavljanja. Republike na srednjeameriških otokih, ki so bile že napol kolonije Washingtona. so postale zopet suverene in celo Filipini so dobili dominionsko samostojnost, ki se dokončno dogradi v teku desetih let. S temi ukrepi je ameriška Unija na ne-d\ 'omen način pokazala, da ji zares ni več za politično ekspanzijo. Razumljivo je zato, da je njen ugled v latinskih ameriških deželah silno zrasel in da je izginilo nezaupanje, ki je bilo poprej že splošno in ki je jelo že računati z nujnostjo oborožene obrambe za bodočnost. Kongres v Buenos Airesu se zdi aktualen zlasti danes z nekega posebnega vidika, ki bo nam v razprti Evropi oo-sebno razumljiv. Ni se redko v zadnji TEŽKOČE Z ŽENITVIJO ANGLEŠKEGA KRALJA Kralj Edvard se hoče poročiti z go. Simpsonovo, hčerko ameriškega industrijca - Angleški državniki in pravniki pred državnopravnimi problemi London, 3. decembra, br. Ves angleški tisk se včeraj in dane« bavi z ženitvenimi načrti angleškega kralja Edvarda in posveča temu vprašanju, ki ga je doslej obravnaval le z največjo rezervo, obširna poročila. ki jih objavljajo nekateri listi v prav senzacionalni obliki. »Times«. >Morning post« in drugi resni angleški listi se omejujejo v glavnem na poročila o dogodkih, ki so se zadnje dni vrstili v zvezi s tem vprašanjem. ki tvori trenutno osrednji problem wsega zanimanja angleške javnosti in političnih krogov. Poroke vladarjev se vedno več ali manj smatrajo m politično zadevo, kralj Edvard pa stoji na stališču, da je to njegova osebna stvaT in se namerava poročiti z Američanko Simpsonovo, hčerko ameriškega industrijca. s katero ga veže že večletno prijateljstvo. Tej ženit vi se v Angliji sicer nihče ne upira, toda pojavile so se težkoče zlasti v pogledu nasledstva. Gre za težavni problem, s katerim si ra.zbijn.jo sedaj glave juristi in državniki. 0 tem vprašanju je. kakor poroča »Times«. razpravljala vlada že na ponovnih sejah. Ministrski piedsednik Baldwin je bil včeraj dve uri pri kralju Edvardu ter z njim obravnaval vse probleme, ki so v zvezi z nameravano ženitvijo. Baldwi,n je pojasnil kralju stališče odgovornih angleških državnikov. da se mora izvesti ženitev v popolnem soglasju z vlado ter da je treba prej razčistiti vsa vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo. Vlada je imela danes ponovno sejo. na kateri so proučevali mnenje juristov in strokovnjakov za ustavno pravo. V smislu tega strokovnega mnenja si lahko angleški kralj izbere svojo življensko družico po svobodni volji, če pa bodoča soproga kralja ne ustreza vsem določbam ustave in dinastičnih zakonov se potomstvu iz takecra zakona ne more priznati presto! ©nasledstvo. ki bi v takem pri me m prešlo na brata angleškega kralja, odnosno njegovo potomstvo. Zvečer je odšel predsednik vlade Bal-dwin, ki se je med tem posvetoval tudi z vodilnimi Člani konzervativne in liberalne stranke, ponovno h kralju. Kakor so v večernih urah zatrjevali, je kralj izjavil, da se rajši odpove prestolu, če njegove že-nitve ne bi bilo mogoče spraviti v sklad z državnimi zakoni. V javnosti so te vesti zbudile veliko pozornost, vendar pa vso zadevo presojajo mirno in brezno ter z vso resnostjo in rezerviranostjo, ki je v skladu s tem kočljivim problemom. Večerni londonski listi poročajo, da bo ministrski predsednik v teku 36 ur podal o vsej stvari obširno izjavo v spodnji zbornici. V političnih krogih tudi ne izključujejo možnosti, da more priti zaradi nesoglasij, ki so se pojavila v zvezi s tem vprašanjem v vladi sami. do delne krize vlade. Prihod vojvode Torikega London, 3. decembra. AA. V London sta prispela jz Škotske vojvoda in vojvodi-nja Jorška. Vojvoda je takoj po prihodu obiskal kraljico mater Mary. Seja parlamenta London, 3. decembra. w. V pričakovanju izjave o poročnih načrtih kralja Edvarda, je bila spodnja zbornica dane6 popolnoma zasedena. Voditelj opozicije major Attlee jo : vprašal ministrskega predsednika, ali misli podati kako izjavo. Baldwin je odgovoril: Nočem dati nobene - izjave. Čeprav v sedanjem trenot.ku ne ol^stojajo ustavne težkoče, je vendarle v sednnjom po'ožaju neprimerno postavljati taka vprašanja. Major Attlee se je še enkrat dvignil ter pozval ministrskega predsednika, naj čimprej iriede na vznMntrj^nje med narodom poda izjavo, nakar je min. predsednik odgovoril. da bo o tem še razmišljal. Nato je • poslanec Winston Churchill naslovil na ministrskega predsednika prošnjo, naj vlada ne sklene nobenih nepreklicnih odločitev, preden ne bo pred parlamentom podal izjave. Baldwin je odgovoril, da bo proučil položaj in da nima ničesar več pripomniti. Posvetovanja v Londonu London, 3. decembra w. Dopoldne je imel ministrski predsednik Baldwin daljše konference z nekaterimi člani kabineta, med drugim z notranjim ministrom Simeonom, lordom HaIifaxom in lordom Halpernom. Tudi kralj je imel snoči v budkingham^ki palači konference s svojimi najintimnejšimi svetovalci, lordom Aleksandrom, polkovnikom Legsom in sirom Thomasom. Y0r-ški princ, najstarejši brat kralja, ki prihaja v poštev kot niegov naslednik, je danes v spremstvu 6voje soproge prispel v London ter takoj posetil kraljico Mary. Odmevi v angleških listih London, 3. decembra. AA. (Havas) Zasebno življenje kralja Edvarda in njegovo razmerje do vladars Tih dolžnosti im obveznosti tvorita danes gla/vni predmet pisanja britan kih listov. Tako pravi »Times«, da so nekateri ameriški Mriti, gu že tako daleS, da trde, da je kraljica Mary pristala na sklenitev enakopravnega zakna med ' iraljem in mr\ S mpsonovo. Takšne trditve, pravi list, se nam zde ne samo nepričakovane, temveč tud; razburljive. Deisrb-o, da -e je britanski tisk doclej vzdrževal kom Sitarjev o tem ne pomeni, da možje, ki za nj'?t, da bi v teh glasoivih moglo biti kaj re niče. Ge bi bila v njih re niča, je neizogibno, da bi vse to prizadejalo mnogo š ode ugledu britanskega naroda in vsega britanskega imperija. »Daily Expres« trdi, da je predsednik: vlade Baldvvin po včerajšnji seji ministrskega sveta v imenu vlade svetoval kralju Edvardu, da se ne oženi z Američanko mrs. Simp onovo. toda vladar je ta nan et odklonil. >Newi Chranicle« upa, da bo krarj Edvard sprejel nasvete svojih ministrov vsaj v toliko, da bo pristal na sklenitev morganatetkega zakona z mrs. Simpsonovo. Trde, da g. Baldwin že kcmisulitira voditelje strank o njihovem zadržanju, če bi njegova vlada zaradi tega vprašanja odstopila. Polslužbeno poročilo Reuterjevega urada London, 3. decembra. w. Reuierjev urad javlja: Ze več tednov se razvija ustavna kriza. Dočim se Zedinjene države in do-minjoni. kjer je bil sedanji problem znan. niso obotavljale zlasti onstran Aflanttiskega oceana razpravljati z vseh stališč o tem vprašanju, je bila angleška javnost šele danes informirana. Pomisleki discipline in lakta, ki juh je pcikazal angleški tisk, so izginili zaradi resnega značaja zadeve glede na interese angleške države, tako da zahteva sedaj narod popolno informacijo. Kriza se nanaša na« bodočnost privatnega življenja kralja, zlasti na njegove poročne načrte ter vsebuje tudi kardinal no vprašanje, ali mora kralj vztrajati pri obstoječih principih, po ka'terih se mora v vprašanjih nacionalnega in državnega interesa pustiti voditi cd svojih ministrskih svetovalcev. Kab:net se je že več časa ba-vil s tem vpraš?njem in položaj je zaradi ugovorov dominionov po^al še bo'i kočljiv. Rusko-španska pogodba? ; Razbremenilna ofenziva Italijanske in nemške informacije - Sovjeti bodo baje organizirali mednarodno armado za pomoč Madridu Rim, 3. decembra, br. Agencija Štefani objavlja poročilo nemške narodno-sociali-stične poročevalske agencije, da o'.,stoja med madridsko vlado in sovjetsko vlado pogodba, po kateri se je ruska vlada proti plačilu 500 milijonov zlatih p.zet "zavezala preskrbeti vso potrebno vojno opremo za madridske in katalonske čete. Razen tega je Rusija prevzela obveznost, da organizira mednarodno armado in jo popolnoma opremi ter usposobi za b :j. Transporti orožja jn municije na ta račun s"> se že pričeli in vsak dan krene na pot več ruskih in inozemskih ladij. Z zlatom španske Narodne banke, ki je deponirano v Parzu. naj bi se ustanovil poseben fond za borlio proti fašizmu. Agencija Štefani potrjuje točnost teh informacij in nagla ša. da je spričo takega postopanja Rusije osnovna pravica držav, ki hočejo obvarovati Evropo pred komunistično kugo. da se temu početju postavijo v bran. Berlin, 3. decembra, o. Iz Moskve je prispela vest. da je bila v Ukrajini sestavljena posebna divizija prostovoljcev, ki šteje | 20.000 mož in ki je že pričela odhajati na bojišča v Španijo. Vojaštvo se zbira v Odesi. Prvi transport bo odšel iz Odese jutri zjutraj. Divizija je popolnoma opremljena z vsem orožjem in streljdvom. zlasti pa 7. večjo množino topov za borbo proti letalom in tankom ter težjih in lažjih strojnic. Sovjetski generalštabni oficirji na potu v Španijo Pariz, 3. decembra, o. »Action Fran, caise« pnroča, da co se te dni mudili v Parizu trije rui-lki generalštabni polkovni- \ ki, ki so včeraj odpotovali v Španijo. Po- leg tega je zadnje dni po kopnem in morju potovalo v Katalonijo ekrog 2CO rus tih inženjerjev, ki bodo gradili utrdbe na katalonski meji. Ruski očitki Angliji in Franciji Pariz, 3. decembra, o. Kakor p?roia »Petit Parislen«, je roška vlada sklenila započeti večjo a eijo na Sred zem >!tem morju. V Rusiji hudo oiitajo Angležem in Francozom, češ da se niso v zadostni meri zavzeli za to, da bi Italija in Nemčija ne priz nali vlade v Burgo u Zaradi tega priznanja, se je poležaj v Španiji zelo p:o;tril. Francoski list beleži tudi londonske informacije, po katerih bo ruska vlada na podlagi konvencije, sklenjene v Montreuxu, zahtevala od turške vlade za ruske vojine ladje, ki :e imajo odposlati v španske vode, da bi ščitile rusko trgovinsko mornaric}, pro to pot skozi Dar-danele. asa španskem severih Severna republikanska vojska je začela prodirati proti Burgosu in San Sebastianu, da razbremeni madridske čete Nov« aretacije v Gdansku Gdansk, 3. decembra, b. Policija je včeraj aretirala socialno demokratska poslanca Brilla in Langenaua. Očitajo se jima politična dejanja v zvezi z neko sejo senata, v kateri je nacistična večina takoj sklenila, da se obema odvzame imuniteta. Prav tako je bila te dni odvzeta imuniteta socialističnemu poslancu Brochu, izdajatelju lista »Danziger Volksstimme«. Disciplinirano postopanje pa je uvedeno proti katoliškemu poslancu Stackvicku. dobi imenovala namera, da si Amerika osnuje svoje Društvo narodov. Seveda je take namere postavilo v svet razočaranje nad Ženevo, spoznanje, kako malo je Društvo narodov sposobno, da preprečuje spore med narodi. In tako so se začeli ponavljati glasovi, da v Ameriki raste razpoloženje za odhod iz Ženeve in za ustanovitev svoje panameriške organizacije. Toda mora se reči, da je ta ideja, kakor je videti vabljiva na prvi pogled, dosegla razmeroma malo » privržencev. Lahko se trdi, da so v Ameriki države, ki povsem odločno odklanjajo tako zamisel in ki nameravajo vztrajati na članstvu v Ženevi. Različni so razlogi takega zadržanja. Med prvimi je gotovo ta. da imajo kljub vsemu manjše ameriške države vendarle več zaupanja do vodilnih evropskih faktorjev do svetovne skupnosti v okviru Ženeve, ki druži tudi zelo mnogoštevilne države iz Evrope, nego do panameriške zveze, kjer bi bili prepuščeni prevladi ene ali v najboljšem slučaju dveh velesil. Zakaj končno ni mogoče absolutno zanikati, da se ne bi mogla politika Unije vendarle še spremeniti. Potek vojne med Bolivijo in Paragvajem je pokazal, da Ženeva sovražnosti sicer ni mogla preprečiti, da pa je vendarle onemogočila, da bi se bil vojni požar razmahnil v nevarni meri. V tem in v ostalem vidi zlasti latinska Amerika dragocene prednosti ženevske institucije in podoba je, da tudi kongres v Buenos Airesu na tem ne bo bistvenega spremenil. V času, ko nam tako rekoč sleherni dan prinese novo poostritev mednarodne situacije v Evropi, bo ves stari kontinent z napetostjo sledil poročilom iz Buenos Airesa, morda tudi v nadi, da se tamkaj odkrijejo mirovna sredstva, ki bi se dala aplicirati tudi tostran Oceana. Valencia, 3. decembra- AA. V bojih o kah madridskih čet. Madridske čete so po hudi topniški pripravi potisn/le nac o aliite z nj;hovih postojank pri Humeri in Po-sueli. V odseku Čase de Campo so nacio. naliste potisnili 5 km nazarj. Madrids." e čete S3 voje postojanke zboljšale in prizadele nasprotnikom hude izgube. Na bis aj.ikem bojišču ovirata opsraci-je megla in dež. Navzlic temu je megla pehota s pomočjo tankov prodreti proti Villarcalu in je dosegla več uspeha.- pred tem mestom. Z zavzetjem S to de los Infante so madridske čete prerekale nasprotnikom prometno zvezo med Salasom in Tine jem. Na bojišču pri Malagi so se. strel Ji nacionalistično tromotorno letalo. Uradno poročilo pravi, da sd pristaši vlade v bif£:ajskih pokrajinah 'izkori' H c n n i- rptigrev- Cankov pri Hitlerju Berlin. 3. decembra. AA. Kancelar Hitler je sprejet včeraj bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Cankov«, ki potni e sedaj po Nemčiji \ Svečanosti v Cluju Nove manifestacije za solidarnost Male antante Bukarešta, 3. decembra. AA. Danes so v Cluju na posebno svečan način proslavili dan zedinjenja Erdeljske z Rumunijo. Svečanosti so prisostvovala tudi člani jugoslovanske in češkoslovaške parlamentarne delegacije. Dopoldne se je na univerzi vršila slavnostna akademije, na kateri eta med drugimi govorila dr. Kosta Kuma-nudi in Žarko Tomaševič v imenu jugo-s i »venske delegacije. Dr. Kosta Kumanudi je v svojem govoru podčrtal skupno stoletno trpljenje in boje jugoslovenskega, češkoslovaškega in romunskega naroda, katerih deli so se nahajali pod avstro-ma-džarsikimi zatiralci. Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška so p0 dosegi svoje osvoboditve in zedinjenja ustvarile močno zvezo, ki varuje meje Male antante. ker te meje morajo ostati večne, ker so plod zgodovinska pravičnost. To zvezo, je rekel dalje Kumanudi, je treba vsaditi v srce vseh treh narodov in ustvariti vse čvr-stejše medsebojne zveze ter sodelovati pri vseh narodnih manifestacijah. Treba si je prizadevati za skupno ureditev vseh obstoječih političnih, kulturnih, gospodarskih in drugih problemov v splošno in skupno korist. Vzajemnost seznanjanja po propagandi in z osebnimi stiki narodnih množic bo mnoglo pripomoglo k trajnosti Male antante, pri černer bodo univerze in druge visoke šole, profesorji, študentje in dijaki mogli storiti dragocene usluge- Na koncu je dr. Kumanudi poudarjal vzajemno zvestobo zaveznikov in neomajnest Maile antante. Za njim je govoril g. Žarko Tomaševič. V svojem govoru je poudarjal zgodovinsko vlogo Male antante, ki ima v tem delu Evrope bitii arbiter v službi miru. Mala antanta ostane čvrsta in neomajna v službi miru in pravice. Po politični, gospodarski in vojaški antanti je rekel nadalje g. Žarko Tomaševič, je danes utemeljena tudi parlamentarna Mala antanta, k! predstavlja voljo treh narodov: romunskega, češkoslovaškega in jugoslovenskega, ki se bodo čvrsto držali drug drugega in se upirali vsem poskusom revizije in povzročanju krivice osvobojenim narodom. Tako ni daleč dan, ko bo Mala en ta nt a dosegla popoJno enotnost volje v vseh zunanjepolitičnih manifestacijah. Mala antanta predstavlja čvrsto velesilo, s katero mora Evropa računati. Parlamentarna Mala antanta Bukarešta, 3. decembra. AA. Včeraj so zastopniki rumunskih zakonodajnih teles priredili kosilo na čast jugoslovenske in češkoslovaške delegacije. Kosilo je bilo v hotelu Atena Palače in se ga je udeležilo 250 oseb- Med kosil cm so bili izrečeni topli govori, ki so poveličevali vezi med državami Male antante. Vsi listi obširno kem-e rutina jo govore na kosilu v Atena Palače. Posebno podčrtava-jo besede ministrskega predsednika T«ta-resca, ki je rekel, da se rumunska politika ne more menjati, ker sloni na globinah duš vsega rumunskega naroda. Listi poudarjajo tudi, da se s tem sestankom po iniciativi rumunske vlade ustanovila parlamentarna Mala antanta. Manifestacije na češkem Praga, 3. decembra. AA. Delegacija češkoslovaških in i u gos 1 ov ensk ih lig je včeraj dopoldne obiskala vojni zgodovinski muzej. Delegacijo je pred muzejem sprejel general Medek, ki je posebno opozoril na spomine iz fikuipnih borb jugoslovanskih in češkoslovaških borcev. Za po. jasnila se je zahvalil polkovnik Milan Ri-stič. Primator dr Baxa je opoldne priredil kosilo na čast jugosioveneke delegacije. Kosila se je udeležilo mnogo odličnih predstavnikov češko lovaškega javnega življenja. Včeraj je jugoslovanski poslanik dr. Protič v spremstvu našiih in češkoslovaških častnikov pregledal 48. polk v Ja.ro. miru, ki nosi ime »jugoslovens-ii polk«. Ob tej priliki -re je razvila lepa manifestacija bratske vzajemnosti. Mestni župan je pozdravil poslanika z dobrodošlico, polkovnik polka pa je imel lep goror o last. noatih jugoslovanskega naroda. Akcija Anglije za omlljenje napetosti v Evropi Eden sprejema tuje državnike, zbira informacije in sondira teren za izravnanje vseh kontinentalnih nesporazumov London, 3. decembra, b. Foreign office postaja speit zelo aktiven. V informiranih političnih krogih spravljajo to povečano aktivnost v zvezo z željo merodajnih krogov, da se Anglija v sedanjem napetem mednarodnem položaju, ki nalaga tudi njej velike dolžnosti in ležke odgovornosti, iz-nebi svoje dosedanje negotovosti in ka'e-banja ter definiitivno odloči za čim bolj konstruktivno politiko. Ta naj bi se najprej pokazala v povečanih posredovalnih naporih Velike Britanije za ohranitev evropskega miru. V ta namen je bilo prvotno začrano daljše potovanje angleškega zunanjega ministra v vse glavne evropske prestolnice. Da bi pa taka širokopoiezna akcija Foreign officea ne naletela v nekaterih mednarodnih krogih na odpor, se je sedaj Eden ocllcčil za postopno izvajanje svoje zamisli, in sicer na la način, da bo v direktnih stikih in razgovorih s svojimi evropskimi kolegi, ki bodo sami prišli na krajše obiske v London, skušal najti osnovo izravnanje vseli nevarnih nasprotij med posameznVni evronskimi državami. Vsak izmed teh obi ikov bo sevala p> menil za Anglijo novo žrtev na polju njenih ' ontinentalnih obvez, toda prav v tej imeri bo skušala Anglija svo o zunanjo politiko postaviti na konstruktivne temelje v službi evropskega miru. V tem smislu so dejansko izzveneli že vsi poslednji obi ki, izmed katerih so posebno padli v oči Beckov obis'"., obi.ki francoskega ministra brez portfeljs Chautempsa, belgijskega ministrskega predsednika van Zoe-landa in jugoslovenskega kneza namestnika Pavla. Fore'gn office je vsem tem visokim go' tom dal zagotovila o angleškem stališču glede vprašanj, ki se tičejo njih držav. Znani sta zlasti Edenovi izjavi o angleških obvezah napram Franciji in Belgiji, katerih odmev v Parizu in Bruslju je bil zelo ugoden, pričakujejo se podobne izjajve glede srednje in vzhodne Evrope, y. kolikor niso. že prišl,e do izraza ob najnovejših obiskih. V kratkem pride v London tudi romunski zunanji minister Antcaiescu, ki se je med tem že .porazumel z Beokom glede poljsko (rumunskega aodelavartfa. Prihodnje tedne se pričakujeta v Londonu tudi grški in turški zunanji min ster, nakar ni izključeno, da bo prišel na uradni obis'* v London tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Domenjen je tuli že obisk češkoslovaškega zunanjega ministra. Vsi ti obiski naj bi pripomogli ^ postopnemu omiljen ju evropske napetosti v znamenju znane onovne note angleške zunanje politike o preprečenju nezaželje-nega razcapa Evrope v dva rovražna ideološka tabora. Berlin in London Berlin, 3. decembra, b. V tukajšnjimi političnih krogih prevladuje mnenje, da so se v poslednjem času odnošaji med Nemčijo in Veliko Britanijo zelo poslabšali: To pripisujejo tu v prvi vrsti znanim Edenovim izjavam, v katerih je poudaril odločno voljo Velike Britanije, da nudi Franciji in Belgiji popolno oporo v primeru neizzva-nega" napada na njuni ozemlji, kar si v Berlinu tolmačijo kot direktno opozorilo Nemčiji. Se večje nerrzpoloženje pa so zbudile Rooseveltove izjave ob otvoritvi paname-riške konforonce ker domnevajo tu. da je do njih prišlo le na angleško in francosko pobudo. Mrzli angleški tuš za madžarske vreče glave »Nottingham Evening News« je nedavno objavil članek političnega publicista Sheldona Shodefielda o problemih povojne Madža.rske. Tega članka v Budimpešti, kjer vestno beležijo vsako besedo, ki se o njih napiše v tisku velikih narodov, najbrž ne bodo preveč veseli, prav gotovo pa ga ne bodo ponatisnili. Pisec sicer z vsem priznanjem govori o madžarskem gostoljubju in o simpatijah Madžarov do Velike Britanijei pristavlja pa z očitno ironijo, da sta ti dve madžarski lastnosti zelo novega datuma. Pravi tudi, da je kombinacija teh dveh lastnosti očarljiva, ker pa se porablja v politične svrhe, je do skrajnosti opasna. Vsaka dva meseca podpisuje namreč kaka skupina britanskih poslancev, ki jih Madžari goste in napajajo ter vodijo za nos, nekako spomenico, v kateri zahteva »pravico za Madžarsko«. Po tej zanimivi ugotovitvi pravi Shode-field dalje: »Nihče ne misli, da sta versaj-ska in trianonska mirovna pogodba idealna dokumenta. Vendar je do skrajnosti neverjetno, da bi potujoči britanski poslanci vsaj deloma razumeli vse onot kar tako radi podpisujejo. Madžarske visokoleteče želje je mogoče zadovoljiti samo na račun nekaterih držav, ki so se rodile ali postale velike z angleško pomočjo. Na tem dejstvu ne more prav ničesar izpremeniti navdušenje po dobri večerji Ako je iredentizem nevaren na drugih mestih, zakaj bi ne bil opasen ravno v primeru Madžarske? Manjše poprave meja bi se morda lahko Izvedle v ozračju miru, v današnjem ozračju pa bi se kaj takega smatralo za slabost. Sledile bi ji namreč še vse bolj pretirane madžarska želje. Madžari bi rajši imeli Angleže za zaveznike nego Nemce ali Italijane, ker pa jim v pogledu revizije ne moremo pomagati in ker od njih mnogo ne moremo kupovati, se morajo obračati po pomoč tja, odkoder jo lahko dobe. Ako tedaj Madžarska želi pristopiti k trozvezi Berlin - Rim - Dunaj, dela to samo zaradi tega, da bi po možnosti obnovila svojo staro moč in napravila konec današnjemu položaju, ki ga v svoji oholosti nikoli ni hotela priznati. V tem pogledu je tudi za bodočnost nje geslo: »Ne. ne, nikoli!« TakLm ljudem res ni pomoči, pa naj si še tako krčevito prizadevajo gostiti in napajati angleške poslance. Angleškega javnega mnenja Madžari ne bodo mogli pridobiti s svojo širokogrudno gostoljubnostjo.« Zahvala NJ. V. kralja Beograd, 3. decembra. AA. O priliki praznika nedinjenja 1. decembra so bile poslane Nj. Vel. kralju brzojavne če-stike. V teh brzojavkah se izraža vdanost in rodoljubne želje. Po najvišjem nalogu je kraljevi pisarni čast izraziti zahvalo vsem osebam in ustanovam, ki So poslale čestitke, in vsem, ki so se vpisali v dvorne knjige. — Iz pisarne Nj. Vel. kralja. Demanti o ustanovitvi nove bolgarske stranke Sofija, 3. -decembra, p. Spričo govoric o ustanovitvi nove državne stranke so 6e novinarji obrnili na notranjega ministra, ki jim je izjavil, da se tako vprašanje doslej sploh še ni pojavilo. Ustanavljanje strank-kakor tudi obnavljanje starih strankarskih formacij ie po zakonu prepovedano. Žara di tega sedaj ni niti misliti na kako novo stranko Sicer pa, je s poudarkom pristavil < minister, osebno ne bi mogel služiti politi ki. ki bi imela namen ustanavljati novo politično stranko- Beležke Izjava bivše KDK Včeraj smo zabeležili zagrebške informacije, da pripravljajo voditelji obeh skupin zagrebškega krila združene opozicije skupno izjavo o politični situaciji. Kakor sedaj iz Zagreba poročajo, je ta izjava danes izšla. Podpisala sta jo dr. Maček za bivšo HSS in Adam Pribičevič za bivšo SDS. Izjava se bavi obširno tudi z občinskimi volitvami na Hrvatskem in z udeležbo bivše SDS pri teh volitvah. Listi izjave dosedaj še niso objavili. Minister Cvetkovič o pomenu volilne svobode Minister Dragiša Cvetkovič je v sredo zvečer govoril na volilnem shodu v Gornjem Milanovcu. Kakor poroča agencija Avala, je med drugim izvajal: »S prihodom dr. Stojadinoviča na oblast je nastal preobrat v našem političnem življenju, nova politična smer in nov čas. Jasno se vidi velika razlika med onim časom, ki je bil prej in današnjim. Mi, ki smo zastopniki te druge politične smeri, ki mislimo, da se narod lahko samo v svobodi razvija in gospodarsko lahko napreduje samo tedaj, če je politično svoboden, mi se moramo združiti, da onemogočimo še tiste poslednje ostanke, ki ovirajo pravo in resnično demokracijo, da bi prišla do svojega popolnega izraza.« Opomin češkemu listu Glavni organ JRZ »Samouprava« ostro napada češki dnevnik »Novo Dobo« iz Plz-na, ker je napisal, da občinske volitve v Jugoslaviji niso svobodne. Kot dokaz za svojo tezo je navajala »Nova Doba« občinske volitve v dravski banovini. »Samouprava« pravi, da so informacije plzenskega lista smešne in naivne, ter resno svetuje »Novi Dobi«, naj v bodoče obravnava jugoslovenske zadeve z več takta in samokritike in naj pri pisanju o jugoslovenskih stvareh ne veruje vsakomur. Diskusija o narodnih odpadnikih »Hrvatski dnevnik« je objavil za 81. rojstni dan hrvatskega prirodoslovca Stepana Juriniča daljši članek, v katerem ga slavi kot učenjaka in Hrvata, ki je polagal temelje bolgarskemu prirodoslovju, pri tem pa ostal zvest hrvatskemu narodu. Primerja ga z drugim hrvatskim prirodoslovcem Josipom Pančičem, ki je osnovatelj srbskega prirodoslovja in je deloval med Srbi do svoje smrti. »Hrvatski dnevnik« očita Pan-čiču, da se je v Beogradu med Srbi izneveril hrvatskemu narodu in postal »odpadnik.« Šibeniška »Tribuna« pripominja k tej teoriji o narodnih odpadnikih, da so bili potemtakem odpadniki tudi prvi tajnik zagrebške Jugoslovenske akademije Srb Dju-ra Daničič, kakor tudi Slovenca škofa dr. Mahnič in dr. Srebrnič, radi sVojega udej-stvovanja med Hrvati. Na kraju je po teh izsledkih o narodnih odpadnikih mogoče prišteti med nje tudi samega voditelja hrvatskega naroda dr. Vladimirja Mačka, ki jc po očetu Slovenec. Zaplenjeni listi Zagrebške »Službene novme« banske uprave objavljajo odlok državnega tožilstva v Zagrebu, s katerim jc prepovedano razširjanje m prodajanje listov »Seljački dom« št. 2, 2a in 2b, »Hrvatski buzdovan« št. 3 in 4, »Orač« št. 3, »Književnik« št. 11 in 12. Ravnotako je zaplenjena tudi knjižica »Razgovor o narodu«, ki je bila tiskana v Zagrebu. Prepovedano predavanje Kakor nam poročajo, je sresko načelstvo v Celju prepovedalo predavanje »O razdol-žitvi kmeta«, ki ga je hotelo prirediti društvo kmetskih fantov in deklet v Št Pavlu pri Preboldu. Prepoved je utemeljena z navedbo, da se »napovedano predavanje ne sme vršiti iz razlogov javne varnosti in reda.« Vroča kri v Zagrebu Poročali smo že nedavno o napadu dveh mladeničev na urednika »Hrvatske istine« dr. Mata Hanžekovica sredi Zagreba, Sedaj je prijavil dr. Hanžekovič, ki vodi hudo kampanjo proti gotovim ljudem v okolici dr. Mačka, zagrebški policiji, da ga je hotela napasti večja skupina mladeničev v uredništvu njegovega lista. Ko sc je postavil po robu, so se umaknili in odnesli s .seboj 200 izvodov njegove »Hrvatske istine«. Odnešene liste so pozneje zmetali na ulici na kup, jih polili z bcncinom in zažgali. O tem napadu na redakzijo »Hrvatske istinc« poroča »Jadranski Dnevnik« v Splitu, da je dotično skupino omladincev vodil narodni poslanec Djuro Kemfelja. Dr. Hanžekovič jih je baje sprejel z revolverjem v roki, čeprav so prišli samo protestirat radi pisanja njegovega lista. Hitlerjevska mladinska organizacija V torek je bil odobren na seji nemškega ministrskega sveta novi zakon o organizaciji nemške šolske mladine. Zakon določa, da se mora vsi nemška mladina organizirati v okviru organizacije »Hitlerjeve mladine«, kjer bo vzgajana v duhu načel narodnega socializma Vse ostale mladinske organiza cije se razpuščajo. Dovoljene so samo stro go cerkvene mladinske organizacije, ki pa se smejo udejstvovati izključno na verskem področju. Nacionalistični in protiklerikalni program omladine JRZ Kakor je znano, je glavni odbor JRZ organiziral tudi posebno mladinsko sekcijo, ki ustanavlja v okviru stranke po državi mladinske organizacije. Vodstvo teh organizacij je prevzel minister za fizično vzgojo dr. Rogič. Omladina JRZ izdaja sedaj tudi svoj službeni organ »Zajednica«, v katerem razvija načela, ki naj služijo kot osnova delovanju vseh' mladih pristašev JRZ. V svoji 2. številki »Zajcdnica« posebno ostro obračunava s poskusi, da bi sc vodila narodna in državna politika v znaku nekih posebnih slovenskih, hrvatskih ali srbskih interesov. Z ustanovitvijo Jugoslavije, pravi glasilo mladine JRZ, je odpadel vsak razlog za plemensko razdvojenost. Res so naša plemena stoletja živela svojo posebno plemensko življenje. To je moralo zapustiti svoje sledove. Separatizem izvira zato iz naše preteklosti in razumeti ga moramo kot proizvod in nasledstvo te preteklosti. Toda danes, v času novih in spremenjenih odnošajev, gospodarskih in političnih, je postal plemenski separatizem odveč in predstavlja anahronizem, ki nima nobene stvarne podlage več. Pa vendar se še drži, ker so z njim povezani interesi gotovih skupin, ki bi danes sicer v novih prilikah propadle ali bile vsaj oslabljene in ga zato tudi podpirajo. »Glavni predstavnik separatizma — pravi dalje »Zajednica« — je pri nas klerofašizem s svojim balastom glupe srednjeveške vzgoje, s katero pita mladino, s svojim zaprtim pogledom na-»svet in slepo mrzeč vse, kar je jugoslovensko. Toda naj vsa ta prevzvi-šena gospoda ne pozabi, da so stari lepi idi- Delo narodne skupščine Beograd, 3. decembra, p. Narodna skupščina se se tane v ponedeljek, ali pa v sredo. Pri tej priliki bo državni proračun izročen finančnemu odboru^ ki pa še ne prične takoj z razpravo, ker podrobne številke za posamezna ministrstva, še niso predložene. Narodna skupščina bo obnovila odbor za razpravo trgovinskega zakona, kn bo nadaljeval svoje delo tam, kjer je v prejšnjem zasedanju bilo prekinjeno. Odbor za studej konkordata še ne bo izvoljen, marveč ae bo to zgodilo šele pozneje, najbrž šele po sprejetju proračuna. Drugega važnejšega gradiva narodna skupščina za enkrat nima in .bo torej za1 edanje čisto kratx>. Ali n bo v decembru sestal tudi senat še ni gotovo. Francoski minister obišče Jugoslavijo Pariz, 3. decembra, AA. 0 potovanju francoskega trgovinskega ministra Bastida v Beograd objavlja današnji »Pet it Pari-sien« tale članek: Prihod ministra Bastida v Beograd 8. decembra bo prvi obisk po dveh letih, ki ga bo opravil član francoske vlade pri jugoslovanski vladi. Zadnji obisk je napravil Barthou. ko je potoval iz Bukarešte leta 1934 mimo jugoslovanske prestolnice. Obisk ministra Bastida v Beogradu je v zvezi s srečno dokončanimi trgovinskimi pogajanji med obema prijateljskima državama, ki so se pričela pred dvemi tedni. Ta obisk bo v znamenju poselxne pozornosti, ker je znano, da je minister Bastid že bi! v Beogradu, ko je kot predsednik za zunanje zadeve v francoskom parlamentu napravil informativno potovanje po Jugoslaviji. Minister Bastid. ki je odličen profesor javnega prava, in ki dobro po^na Veliko Britanijo. Belgijo. Nizozemsko in skandinavske dežele, kjer se ustavno življenje razvija harmonično, bo našel v Jugoslaviji deželo demokratskih tradicij, ki nadaljuje pridobitve etare kmečke Srbijo in njene svoboščine. Nemčija ne odneha Berlin, 3. decembra, o. Zastopnik nemškega zunaniega ministrstva je glede na proteste Francije. Anglije, CeSko^ovaške in Jugoslavije proti enostranski odpovedi versa-jskih odredb o intemac;on*»!irac.iji plovnih rek izjavil poročevalcu agencije »Associated Prrsv« prav lakonično, da ne bo preklicano, kar se je zgodilo. Ogromno povečanje francoskega letalstva Pariz, 3. decembra AA. Pred finančnim odborom parlamenta je francoski letalski minister izjavil, da bo Francija zgradila za potrfebe francoskega vojnega letaltva v 1. 1937- 1085 novih letal. Letos je bilo Zgrajenih 1500 letal. Skupščinski odbor se je zahvalil minir.tru za njegova pojasnila in mu izrekel avoje priznanje. Žene brezposelnih pregnale občinski svet New York, 3. decembra AA. V Plea ant. villeu v New Jerseyu je skupina 7j žensis zasedla občinski dom. Občinski svetniki so morali poslopje zapustiti, ženske 00 priredile to demonstracija, ker so jim nedavno odvzeli podporo za brezpos elne. Izjavile so, da ne bodo zapustile poslopja, proden jim ne preskrbe dela. Hrano jim prinašajo v občinski dom sorodniki. Občinski sjvebnifsi proučujejo sedaj v neki drugi dvorani, kako bi se mogli do Božiča zopet polastiti občinskega doma. Huda nesreča na železniškem mostu Bukarešta, 3. decembra. AA. Na železniškem mostu Zuazu blizu Teuse je lokomotiva trčila v skupino ljudi, ki so bili na njem. Štiri ljudi je ubilo, pet pa jih je nevarno ranjenih. Prepeljali so jih v bolnišnico v A j udu. lični časi, ko so zažigali Giordana Brun« in Matija Gubca, definitivno minili in da je logika jugoslovenske misli premoana in preveč zdrava, da bi ji moglo škodo-vati nekoliko slaboumnih mumij.« Povrh vsega smo imeli še to zgodovinsko nesrečo, da nas je udaril razkol vzhodne pravoslavne in zapadne rimske cerkve, in da so se na naših hrbtih lomili tuji proble- mi. Programski članek sc končava z ugotovitvijo, da sedaj po nastopu JRZ v nažem narodu in v naši državi ne more biti več prostora za razne plemenske posebnosti in separatistične struje. Tako torej pravi »Zajednica«. V isti številki prinaša list uvodnik o g. dr. Korošcu kot velikem učencu največjega jugoslovenskega ideologa dr. Kreka. Na osnovi v svojem glasilu očrtanega programa bo sedaj osrednje vodstvo »omladine JRZ« okrepilo svojo propagandno akcijo po državi ter povsod ustanavljalo strankine mladinske organizacije, ki so predpisane tudi po statutu JRZ. Ustanovne skupščine za dravsko banovino bodo v Ljubljani m Mariboru. Kakor se bodo čita-telji še spominjali, so bila takozvana katoliška akademska društva na ljubljanski univerzi že svoječasno sprejeta v mladinsko organizacijo JRZ in tvorijo tako za Slovenijo kader novega, mladega pokreta. Vrhovno vodstvo mladinskih organizacij bo po sklepu strankinega banovinskega odbora v rokah g. Franja Zebota za bivšo mariborsko in g. Milana Stareta za bivšo ljubljansko oblast. Občinske volitve v Trbovljah Iz Trbovelj nam pišejo: Živahna volilna borba ee vtš! v trboveljski občini. Dosedanji žujpan g. Kle. nc/všek je sestavil listo delavcev, kmetov in obrtnikov, ki jo podpirajo tudi nacionalni ljudje. V občini je koalicija obstojala socialistov in JRZ, kS pa se je razbila in je JRZ postavila svojo listo. Zmaga gospoda Klenovška in njegovih sokamdidatov je sf/gurna. Napadi »Slovenca« mi g. po^l. Pleskoviča, na g. Plavšaka in. rudniško uradništvo ne bodo zalegli nič. I>a bi se pa vendar vse storilo za oslabitev liste delavcev, kmetov in obrtnikov, je bdia. sestavljena in vložena tretja Ihta, nad katero se »Slovenec« silno raduje, računajoč, da. jo bodo podprli delavci, organi, zirani v Narodni stroVtcvni zvezi. Ta račun je gotovo pogrešen, saj nacionalni delavci niso tako zaslepljeni, da ne bi videli, za koga bi jih radi poslaii po ko;tanj v žerjavico, če ima pri tej tretji listi kdo svoje osebne račune, to še ne pomeni, da bodo ljudje rasnega obzorja na edli triku, ki je le preveč proraoren. V trboveljski dolini se je oglasil zadnje dni tudi g. minister dr. Krek, ki je imel volilni shod v Društvenem domu. Thomas Mann izobčen Berlin, 3. decembra, br. Uradno poročajo, da je bilo 39 Nemcem cd"wzeto nemško državljanstvo zaradi propagande proti narodnemu socializmu v inozemstvu. Med izobčenimi sta tudi bivši poslanec Maks Braun in znani nemški pisatelj Tliomag Mann. O njem pravi poročilo, da je zaslužil s svojimi knjigami v Nemčiji težke milijone, toda sedaj objavlja zlasti v švicarskem tisku ta/;e napade na Nemčijo, da niti listi, ki so nasprotniki sedanjega nemškega režima, nočejo več objav, ljati njegovih sestavkov. Thomas Mann je najhuje žalil nemški narod in zaradi tega nima več pravice, izdajati se za Nemca. Trocki kot večni popotnik NewYork, 3. decembra, br. Trocki, ki biva začasno na Norveškem, kjer pa mu 15. januarja poteče dovoljenje, se je obrnil na, mehiško vlado s prošnjo za dovolitev naselitve v Mehiki. Ni še znano, ali bo mehiška vlada njegovi prošnji ugodila. Nova drama iz muslimanskega življenja Beograd. 3. decembra, p. Narodni poslanec Mustafa Mulalič, pisec znane knjige >0rient na zapaduc, v kateri podaja kulturne in socialne probleme naših musaimanov, je predložil sedaj upravi Narodnega gleda" lišča v Beogradu gledališko igro »Jordanom dTamo bosanskega bega, podano v stihi >Hasanaginices. Ža to njegovo delo se zanima baje že tudi neko inozemsko filmskt* podjetje. Upokojitev Beograd, 3. decembra- p. Upokojen je bil viš ji monopoli?k i inšpektor v ljubljanski tobačni tovarni g. Karlo Hladki. Prijeta vlomilska družba Beograd, 3. decembra, p. V Peči so aretirali vlomilsko tolpo, ki je letos meseca aprila vlomila v Zagrebu v neko ju veli rsko trgovino in odnesla dragocenosti za okrog 400.000 Din. Vlomilska tolpa je izvršila nekaj vlomov tudi v Splitu. Sedaj so io aretirali v Peči, ko je bila pravkar zopet »a delu. Tolpo je vodil neki Jovanovič. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za <*»neSj Po vsej državi se bo zopet pooblačilo, na primorju dež, v ostalih predelih tiKJi sneg. Veter bo močnejši. Temperatura bo v sieverozapadnem delu padla, v ostalih predetth pa se bo nekoliko dvignila. Zagrebška vremenska napoved; Precej toplo, vendar nestalno vreme Pričakovati je, da bo nenadoma nastopil preobrat in bo pritisnil mraz. Dunajska vremenska napoved: Sneg. Id bo prešel v dež. prihod toplejšega zapadn«-ga vremena, od ča&a do časa razjasnitev. Maši kraji in l|nd|e Pri obeh prezidentih Sprejem jugoslovenske delegacije pri prezidentu dr. Benešu in prezidentu Osvoboditelju dr. Masaryku Praga, 30. novembra. Kakor da bi hotelo še nebo ustreči vrlim praškim organizatorjem, ki tako pozorno skrbijo za goste iz Jugoslavije, je davi pokrilo morje praških streh s preprogami snega in nam tako pričaralo poezijo zimske Prage. Naša delegacija pa je bila ves dan tako zajeta da je morala Praga s svojimi čari stopiti v ozadje. Ze zgodaj dopoldne smo se zbrali k otvoritvi novih prostorov CJ-lige. Sedanji posle vodeči podpredsednik, naš prezas.užni prijatelj dr. Petr Zraki je s svojim vplivom preskrbel praški ligi prostore, kakršnih v 15 letih svojega obstoja še ni imela, a jih nedvomno potrebuje za svoje rastoče dedovanje. Njen napredek je ugoden znak vedno večjega pomena organizacije, ki izpopolnjuje službene stike obeh bratskih držav s smotrno urejenim sodelovanjem obeh narodov. Ljubljančani smo izročili praški ligi v dar album s fotografijami z nedavne razstave češke in slovaške knjige v Ljubljani. Komaj so si delegati ogledali krasni razgled z oken novih prostorov na zgornji del Vaclavskega trga, že je bilo treba dalje. Dolga kolona kakih dvajsetih avtomobilov se je kakor hrzeča kača odpravila preko mogočnega trga v osrčje starega mesta in se ustavila pred zgodovinskim starim magistratom. Tu so naši delegatje najprej položili na grob neznanega junaka krasen venec .7, jugoslovensko trobojnico Nato so krenili v glavno dvorano, kjer je že bilo zbrano mestno zastopstvo z županom dr. Baxo na čelu. na balkonu pa zbor pevcev. Zupan Velike Prage, preizkušeni prijatelj Baše vzajemuobtoe ideje, je v svojem pozdravnem govoru omenil, da je bila v tej dvorani pred 15 leti ustanovljena liga dveh bratskih narodov. Njegov nadaljnji govor je bilo toplo priznanje dosedanjemu delu lige in izpoved optimističnega gledanja v bodočnost. Zahvalil se mu je v imenu naše delegacije dr. Egon Stare, predsednik ju-goslovenskih • lig dr. Miloševič pa je izročil praškemu županu krasno plaketo kralja Petra IL darilo vseh jugoslovanskih lig. Pomembno svečanost je zaključilo slavnostno petje. Kolona avtomobilov se je usmerila na Hradeane, na grad čeških kraljev. Razvrstili smo se v rokokojski dvorani v polkrogu n že je bil siedi med nami prezident dr. Beneš s svoj',.m ljubeznivim prijateljskim smehljajem, ki je vso ceremonialno razpoloženje na mah razblinil v iskreno navdušene vzklike. Dr. Zenkl mu je predstavil člane naše delegacije, v katerih imenu je pre-zidenta pozdravil predsednik Miloševič. S svojim prijetnim glasom je odgovoril pre-z klen t. Njegove besede kažejo, da jih je oblikoval bister in velik duh, saj preko običajne k o n ven c-i o nalno s ti odpirajo filozofski pogled k problemom naše vzajemnosti in k včlenjenosti naših prizadevanj v celotno stremljenje obeh narodov po ohranitvi miru in svojih pravic do življenja. Po govoru se je zvrstil okrog dr. Beneša krog zvestih poslušalcev, ki so z už:tkom poslušali, kako gleda voditelj češkoslovaškega naroda na akutna vprašanja evropske politike. Nobenega strahu pred vojno, nobene ornoglednosti. to vzpodbudo je dal našim delegatom na pot. Prezident demokratične republike, ki razlaga v krogu ju-goslovenskih prijateljev Češkoslovaške vero v človeštvo, v razum, v demokracijo — tega prizora ki nas je vse navdal s spoštovanjem do mogočnega duha, ne bomo nikdar pozalvli. V stiku s prezidentom dr. Benešom smo živo občutili, da si demokracija izsiljuje avtoriteto z duhom, ne pa z osebnim sijajem, paradnimi nastopi ali celo z vnanjo silo. V tem je zaobsežena vsa ak- tivnost Češkoslovaške, tega otoka zmernosti in zdravih idej sredi vzburkanega morja v Evropi. Po sprejemu na Hradčamih se je celotno odposlanstvo odpeljalo pred spomenik Jana Husa in počastilo njegov sekularni lik z velikim vencem. Opoldne je praška liga priredila gostom skupno kosilo. Popoldne smo se vsi odpeljali v Masarv-kov dvorec Lanv. kakih 50 km od Prage v smeri proti Karlovim Varom. Za nami in pred nami je žvižgal leden veter, v srcih pa sta bila dobra volja in zaupanje. V La-neh je prezident Osvoboditelj sprejel vodstvo naše delegacije. V globini duše smo čutili simbolno povezanost kuka T. G. Ma-sarvka in naših vzajemnih bojev za svobodo. Zvečer je bila v Narodnem divadlu v proslavo 1. decembra, slavnostna predstava »Prodane neveste«. Jugoslovensko delegacijo je pred predstavo pozdravil prosvetni minister dr. Franke, ki je nato še med odmori sprejel njene člane v vladnem salonu. »Prodana nevesta« je bila odlično vprizor-jena in mojster Talich, nekdanji šef naše ljubljanske opere, je bil upravičeno deležen ponovnih navdušenih ovacij. Novosti na Miklavževem sejmu Zmerom lepše se uveljavljajo domači izdelki Ljubljana, 3. decembra. Že proti koncu prejš-njega meseca je sv. Miklavž, stari dobrotnik otrok in siromakov, po izložbah ljubljanskih trgovin s precej razkošno gesto razstavil vse. kar si more majhen človek misliti lepega in dobrega na svetu. Po prazniku 1. decembra so se trgovcem pridružili še mali sejonarji, ki vsako leto ta čas odpirajo svoje šotore na Kongresnem trgu, in od takrat se je — zlasti ob večernih urah in pa opoldne, ko se otroci usipljejo iz šol — velik del ljubljanskega prometa preselil na to stran. Ži-vopisane miklavževke opletajo v vrvežu mladega sveta, sladke dobrote, tople rute in gosposko izdelani konjički vabijo s stojnic in tisti drobni srečniki iz človeškega občestva, ki jim je pridržano, da še pišejo pisma sv. Miklavžu na predvečer njegovega godu, imajo na prebitek prilike, da svoje skromne željice, ki so jih morda doma že vrgli na papir, ob pogledu na vse to razkošje izpopolnijo še s kakim novim domtslekom. Letos smo morda prvič doživeli, da je na Miklavžev sejem prišel tudi majhen del velesejma. Eden izmed razglaševalcev svet pretresujočih izumov, kakršni se zmerom družijo z veliko trgovino in težko industrijo na velesejmih, je pred nunsko cerkvijo postavil majhen šotor, pa v malo po nemško lomljeni jugoslovenščini nudi na prodaj nekako neuničljivo, takorekoč večno pero. Pred očmi radovednih interesen- tov razkrečuje zgovorni prodajalec to čudežno stvarco, s katero se še v današnjih časih pišejo besede na papir, in publika se lahko vsako minuto iznova prepriča, da peresa še s takšnim nasiljem v resnici ni mogoče ugonobiti. Na prodajalčevo mizo padajo dinarji in kovači, da bo njegov posel bržkone zajel skoraj polovico prometa vsega Miklavževega sejma. In stojnic je letos v resnici toliko, da sta bili tradicionalni dve fronti, med katerima šumi vsak večer Miklavževa promenada, premalo, in so morali postaviti še tretjo, obrnjeno proti hišam ob univerzi. Eno pa je brez dvoma hvalevredno na tem sezonskem sejmu: kar je igračkaste otroške galanterije, se zmerom z lepšim uspehom uveljavljajo domači proizvodi, delo malih obrtnikov, trgovcev, pa morda tudi priložnostnih izumiteljev, ki so prišli do spoznanja, da je s solidnim, cenenim domačim izdelkom prav lahko izpodriniti ma-lovredni, pa stokrat preplačani kič, ki ga za Miklavža in za božične praznike vsako leto v neznanskih količinah brez potrebe uvažamo iz tujine. Miklavžev sejem bi bil v tem pogledu lahko že danes na še lepši višini, a kar so prodajale: razstavili iz svojih delavnic, je vredno, da mu kupujoče matere in očetje dajo prednost pred tujim blagom. Naj bi sv. Miklavž, ki bo najbrž tudi letos še zmerom mnogo tožil o krizi, le šel v tej smeri naprej. Na poti k bratstvu pevcev v Jugoslaviji Potrebni sklepi na kongresu JPS v Novem Sadu Jugoslovenski pevski kongres se je vršil v dneh 28. in 29. novembra v Novem Sadu. Prav na kratko smo o njem že poročali, vendar pa jc potrebno, da našo javnost in posebno pevska društva nekoliko obvestimo o poteku kongresa in njegovih sklepih. Konferenca številnih delegatov iz vse države je najprej razmotrivala o zbližanju JPS s Hrvatskim pjevačkim savezjom in slovensko Pevsko zvezo. Pobudo za to je dal sedanji predsednik, idealni in temperamentni dr. Milašinovič. Če ne pojde drugače, naj bi se ustvarila nekaka liga vseh pevskih zvez v državi, z enim vrhovnim odborom, ki bi reprezentiral naše pevske organizacije na znotraj in zunaj. Opozicija je temu predlogu nasprotovala, češ da je poniževalen za JPS. Sklenjeno je bilo nato, da nova uprava poskuša najti osnovo za ligo in naj uvede takoj razgovore s posameznimi zvezami. Razgovori naj se vodijo in za odločitev eventuelno skliče izredni kongres. Konferenca delegatov je trajala pozno v noč. Na kongresu samem: Poročila uprave o delu v minulem letu niso mogla nikogar zadovoljiti, ker tajništvo ni funkcioniralo kakor bi moralo. Zaslužene kritike na ta račun je bilo mnogo. Vendar pa so se — v pozabljenju starih grehov — složno obravnavala razna vprašanja, ki so dozorela do naslednjih sklepov: 1. Iskanje stikov z ostalimi pevskimi organizacijami izven JPS v državi. Glavni tajnik JPS odslej ne prejema za svoje delo nikake nagrade, pač pa le njegov pomočnik. 2.) Vloge za učiteljske premestitve na kraje, kjer nimajo pevovodje, se morajo predložiti Savezu pred aprilom v nadaljnje postopanje. 3.) Službeno glasilo »Vjes-nik« se mora zboljšati; vsa društva naj vanj pridno poročajo in dopisujejo; župni zborovodje pa so dolžni prispevati vsaj po en strokovni članek na leto. 4.) Članarina »Savezu« ostane ista kot dosedaj. Morebitni zaostanki sc lahko poravnajo tudi v obrokih. 5.) Občni zbori društev in žup niso vezani na rok, morajo se pa izvršiti do kongresa (november). 6.) Društva niso vezana na enotna zvezna pravila. 7.) Ureditve, dajatve avtorskih tantijem bo vlada rešila v doglednem (?) času z novim zakonom. Do takrat bo uprava sklenila pogodbo za vsa društva z obema avtorskima združenjima. Kongres je izrazil nado, da se bo uprava saveza potrudila za temeljito remeduro dosedanjega poslovanja, z željo, da bi me-rodajni činitelji upoštevali nesebično delo pevskih društev, ki je namenjeno kulturni vzgoji naroda. Podpor je treba! Železniških olajšav za potovanja zborov na koncerte. Vsi predlogi predkonfercnce so bili soglasno, brez debate sprejeti. Predsednik Hubadove župe JPS g. Zorko Prelovec je v daljšem govoru naslikal kon- Naj večji film vseh časov! 1000 IGRALCEV — 10000 STATISTOV, 100 milijonov PRODUKCIJSKIH STROŠKOV Najlepši film, kar ste jih kdaj gledali ! Romantika, pustolovščina, napetost, ljubezen! Med dvema zastavama RONAL.D COLMAN, CLATJDETTE COLBERT, VIKTOR Mc LAGLEN Jutri premiera v KINU SLOGI gresu žalostne razmere slovenskih pevskih društev. Podvrgel je kritiki poslovanje Saveza, navedel konkretne dokaze neekspedi-tivnosti savezne pisarne in manjkajočega stika s člani. Glede izdaj skladb naj se posvetuje vedno artistični odsek saveza v katerem so vsi naši skladatelji zastopani, vsaj pismeno. Kongres je Prelavčeva stvarna izvajanja navdušeno sprejel in je soglasno sklenil, da posije brzojavne pozdrave vsem častnim članom JPS, med njimi Mateju Hubadu in dr. A. Šviglju. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Dosedanji predsednik, zaslužni g. Simovič, general v pokoju je bil izvoljen za častnega člana saveza za predsednika dr. Bogdan Milašinovič (Vinkovci), I. podpredsednik je dr. Mihael Tomandl (Pančevo), II. podpredsednik dr. Rapotec (Beograd), glavni tajnik Seperovac (Zemun) blagajnik Mirko Poč (Beograd). V upravi je tudi delegat Fran Mordej iz Maribora, ki je na kongresu uspešno zastopal Ipav-čevo župo v Mariboru. V artistični odbor sta bila izvoljena Zorko Prelovec in prof. Vasilij Mirk. Člani uprave so pa eo ipso vsi predsedniki včlanjenih žup. Med slučajnostmi so izrekli odposlanci marsikatero tehtno in pametno besedo. Prevladovalo je pa splošno mnenje, da se v taki slogi, medsebojnem razumevanju, brez vsakih sporov ni vršil še noben kongres JPS, kar nam daje jamstvo, da bo savez pod novo upravo zastavil korake na pogumno mu začrtano pot, ki gotovo privede vsa naša pevska združenja v plemeniti j tekmi za jugoslovensko in slovarsko pesem ' do zaželjenih viškov naše pevske kulture. Tragedija dobrovoljca, družinskega očeta Po priselitvi v Vojvodino je bil zavratno zaboden Sombor, 3. decembra. V nedeljo popoldne je prišlo v občini Vajski do hudega spopada, pri katerem je bil zavratno ubit bivši dobrovoljec kolonist Mihajlo Grubačič. Padel je povsem po nedolžnem mož, ki je šele pred dobrima dvema tednoma prišel z ženo in petimi otročički iz Hercegovine v te kraje, da si ustvari skromno domačijo. Prihod v Vojvodino mu je omogočil minister poljedelstva g. Svetozar Stankovič, ki je domala nagemu in bosemu siromaku dal vsotico za pot. V Vajski že nekaj let živi večje število kolonistov in Mihajlo Grubačič je med njimi našel same stare vojne tovariše, med njimi orjaškega »strica Vasilja,« nekdanjega perjanika na cetinjskem dvoru, takisto bivšega dobrovoljca in sedanjega župana Vajske. Ondotni župnik Jovan čurič pa se je z županom že nekaj časa prepiral o tem, da je treba za organista izprazniti neko stanovanje. Prav zaradi tega spora z župnikom se je preteklo nedeljo zbralo precej nahujskanih kmetov Sokcev, ki so zahtevali, da mora župan takoj izprazniti stanovanje za organista. Ne da bi pričakali njegove odločitve, so s palicami in kamenjem vdrli v občinsko poslopje, razbili vrata in okna. Pisarju sreskega načelstva, ki je slučajno ta dan bival v Vajski, ni uspelo po- miriti , razdražene kmetovalce. Ko je uvi-del, da je v nevarnosti za življenje, se je župan skrivaj odpravil domov. Toda napadalci so ga uzrli in zdivjali za njim. Najhitrejši so ga kmalu vlovili in mu z noži zadali tri rane. Na vik in krik se je čisto slučajno znašel v bližini Mihajlo Grubačič, ki ga je kot novodošleca še posebno zanimalo, kaj se na vasi dogaja. Popolnoma mirnega opazovalca, ki je seveda bil brez orožja, jc zahrbtno naskočil iz množice neki Vinko Matešič in mu zasadil velik nož do ročaja. Smrtno zadet je Mihajlo GrubačW od-skočil in tedaj ga je napadalec še enkrat sunil z nožem. Hropeč se je Grubačič zgrudil in je nekaj minut nato izdihnil. Njegova žena o vsem dogodku ni ničesar vedela. Sele ko je bila izvršena obdukcija, so ji razodeli grozno novico. Sodna komisija je ugotovila, da je bil Grubačič zaboden s stiletom, širokim 2 cm. Orožniki so polovili 17 razgrajačev in so prijeli tudi župnika Čuriča. Vso družbo so odvedli v Odžake, kjer bodo po zaključeni orožniški preiskavi izročeni sodišču. Nesrečni Mihajlo Grubačič je bil pokopan na narodni praznik ob veliki udeležbi kolonistov in treznih občanov. Žalostinke mu je svirala gasilska godba. Smrt nedolžnega moža je daleč na okrog zbudila mnogo obsojanja in vsi poštenjaki pričakujejo, da bo krivce zadela pravična kazen. Veljava naših v Ameriki Ob izvolitvi Franka Laušeta za elevelandskega okraj' nega sodnika — Rekordno število glasov Cleveland, konec novembra. Ko ste ves prvi teden meseca decembra posvetili vzajemnosti rojakov na tujeim s staro domovino, je gotovo koristno, če posvetite primerno pozornost političnim uspehom, ki so jih dosegli slovenski rojaki kot državljani severno-ameriške unije. Najlepši primer uspešnega političnega udejstvovanja naših rojakov kot državljanov USA imamo že dokaj let v Clevelandu. Vsi naši zavedni rojaki so pri predsedniških volitvah 3. novembra dali svoj glas predsedniku Roo-seveltu. Volili so ga demonstrativno že zaradi tega, ker je on že večkrat lepo naglasi! velike zasluge priseljencev za razvoj in napredek vse Amerike. Njegove izjave so na j ostrejša zavrnitev po Uniji razširjene gonje proti tujerodcenn, ki se je razvila ob zatonu nekdanje prosperitete ali, bolje rečeno, potem, ko so priseljenci s svojimi krvavimi sragami oblili temelje modeme, napredne in močne Severne Amerike. Volitve 3. novembra so pomenile za naš rod v Clevelandu veliko preizkušnjo. Naši rojaki so morali voliti kandidate za visoke zvezne državne in okrajne urade. Udejstvo-vamje je bilo sijajno. V primer navajamo samo, da je sin preprostih slovenskih naseljencev, sodnik Fr.-nk Lauše sijajno zmagal pri volitvah, za elevelandskega okrajnega sodnika. Mogočni so bili njegovi tekmeci, med katerimi so se posebno udejstvovali zagrizeni .nasprotniki priseljenega življa. ?.e dolga leta ni noben kandidat pri volitvah okrajnih sodnikov dobil tako sijajne večine. Svoje mesto bo sodnik Lauše prevzel 6. januarja. Ta njegov uspeh mu odpira poti za kandidata upravitelja gubernije hi tudi za višja mesta v državi. Za Laušeta so glasovali seveda vs: slovenski rojaki. Hrvati in Srbi. pretežna večina priseljencev drugih slovanskih narodnosti m tudi mnogo državljanov anelo-saškega porekla, ki vidijo v njem moža poštenega in požrtvovalnega dela. Svojim lojakom je sodnik Frank Lau^e poslal javno zahvalo, ki naglasa, da je bil prepričan, da bratje Slovenci in Hrvatje, ameriški državljani, sicer radi glasujejo zanj, a da ga je presenetilo, ker so svoje simpatije dokumentirali s tako ogromno večino. Ponosen sem na svoj narod, ki na tak način podpira svojega sina. Obetam vam, da bom tudi v bodoče ostal vselej zvest ameriški državljan in iskren sin slovenskega naroda, iz katerega prihajam in kateremu ostanem zvest do smrti. Storil bom tudi v bodoče vse mogoče, da se bo-in izkazal hvaležnega in vrednega bratske naklonjenosti in iskrenosti, s katero me je narod tudi tokrat tako presenetljivo počast L Sprejmite, bratje in sestre, moje globoke izraze hvaležnosti. Za moderno industrijo Za tečaje moderne slovenske umetnostne industrije in domačega s'avbarstva. ki jih bo priredilo druSIvo >Probudac v Ljubljani, je zavladalo veliko zanimanje v industrijskih in obrtniških krogih. Tudi se je že priglasilo lepo število udeležencev. Te5aj za modermo slovensko umetnost,io industrijo bo od 15. januarja do 15. marca 1937. Priglasiti 6e je treba do 3. januarja, šolnina je 600 Din, za člane Probude pa 400 Din. Enaki pogoji veljajo za tečaje iz oblačilnih in sorodnih strok. Tečajii za domače stavbarstvo l>odo trajali od 15. februarja do 15. marca in se je tudi treba priglasiti do 3. januarja. Šolnina iznaša 300 Din, za člane Probude pa 200 Din. S tečaji bo ob sobotah združen praktičen pouk v raznih panogah okrasne tehnike. Tako bo ustreženo tudi udeležencem, ki imajo že lastne obra*e, ker bodo lahko porabili sobote v svojih delavnicah za praktično izvedbo med tednom narisanih osnutkov. Vse prijave k tečajem sprejema predsednik društva Probude prof. Oton Grebene v Ljubljani, Cesta 29, oktobra 7. I. Ustni en a pojasnila se dobe tu vsak dan izključno od 13. do 14. ure. Za pismene odgovore je treba priložiti franki-rane kuverte. ECaj nam je pokazala razstava mladih ? Po daljših pripravah je skupina desetih mladih slovenskih kiparjev in slikarjev v početku novembra stopila v naš ožji svet z otvoritvijo svoje razstave. Deset mladih ljudi, ki izvecine še ne vedo, kdo in kako jim bo rezal kruh, se je zbralo, da na viden način manifestirajo če že ne mlado slovensko umetnost, vsaj svoja mlada življenja, ki znajo v slovenski umetnosti še kdaj igrat1' kakšno vlogo. Odveč bi bilo, da bi se desetorica teh m adih z dvema ali tremi izjemami že sedaj od tega prvega nastopa ustvarjala prezgodnja ie pretirana obetanja. Saj vse to, kar so nam pokazali, na splošno ni nobena dozorela umetnost. V marsikaterem teh 60 del pa ie najti kiijoče zrno, ki da slutiti, da bi 6e pod veščo roko vodnika moglo razviti in zrasti v deblo naše bodoče umetniške generacije. Z izjemo Kregarja in če se ne motim Putriha ie menda vsa druščina izšla z zagrebške umetnostne akademije, na kateri imajo slovenski dijaki že nekaj let večino. Znano je, da akademije ne vzgajajo umetnikov in le nikdar nobenega vzgojile niso. Te šole so zato tu, da mlademu umetnostnemu gojencu priuče nujnih ročnih in obrtnih sposobnosti, na podlagi katerih je mogoče graditi dela umetnosti. Glavni pogoj pa je seveda umstvena izobrazba, brez katere vsa tehnična spretnost ne more preseči rokodelskega in diletantskega vtisa. Mladost sama tudi ni, da bi se moral So; vek žnio ponašati. Ni nobena zasluga, vsi srno jo "doživeli. Za legitimacijo pa je vseka- kor uspešna takrat, kadar ie za strogo sodbo treba kaj spregledati, odpustiti in opravičiti; to naj velja tudi za teh deset mladih i azstavljalcev, komaj prestavljenih v življenje. Drugod so srečnejši: nadarjeni naraščaj pošiljajo v svet, da se malo razgleda, utrdi nazore, zgleduje na velikih delih preteklosti in v družbi sebi enakih tekmuje za lepimi cilji. Tako je treba mladega človeka uvesti v življenje, ker ednino izkušnje, ki jih ustvarja življenje, so za razvoj vsake umetnosti merodajne. Kaiko pa naj se ti naši mladi ljudje, ki eo pravkar zapustili šolo, v kateri so dobili komaj zadostno podlago svojemu ustvarjanju, rinejo skozi življenje, ki je ta ča6 bolj v objemu kanonov kakor duhovnega razvoja. Da bi bila naša prosvetna in umetnostna politika nekoliko drugačna'-Suhoparnoet naših javnih poslopij, starih kakor novih, je tolikšna, da je človeka strah zunaj in znotraj. Hiše, elektriko in vodovod poznajo danes tudi že primitivni narodi. S takšnimi »iznajdbami« se pred svetom ne moremo postavljati, pač pa je umetnost tista, po kateri bo svet vsikdar sodil našo kulturno stopnjo. Postavim n. pr. obe novi šoli v bežigrajskem okraju. Prav tu, kjer bi morali z umetnostjo mladino uvajati v lepote življenja, ni najti niti sledu po umetnosti. To je žalostno izpričevalo vsem, ki vodijo naše javno življenje in delo. Še divjak si tetovira telo. poslika svojo ilovnato kolibo, le mi še uživamo nad »nedolžnostjo« pobeljenih 6ten. To je baje kultura zapada. naš ponos in naša nada. Od desetih razstavljalcev najvidnejši je Stane Kregar, duhovnik iz škofovih zavo- j dov. Po Maleševem »odklonjenem« surrea- j lizmu, ki pa je bil v 6voji preprostosti vse i užitnejši, Kregar ni mogel več računati na začudenje med občinstvom. Podobe naprav-Ijajo vtis, da jih je slikal duševno razbit človek, 6hizofrenik. Pred leti že mi je kazal znan zdravnik, iki se mnogo peča s psihoanalizo, popolnoma podobna dela norcev iz blaznice. Da bomo na jasnem; sunreailizem eo Francozi iznašli v svojem pehanju za originalnostjo. Zaprav naj ta način slikanja imitira slikanje blaznežev, ljudi iztiganih iz zavesti im zavesitne odgovornosti, čijih slike so zgolj refleksi njihovega duševnega razkroja. Pa naj bo duševno stanje Kregarja kakršnokoli, naj so komponente njegovega življenja, ki 60 ga dovedle do tega načina izražanja, še tako odločujoče, 6 slikarskega stališča in s stališča slovenske umetnosti (kaj še nabožne!) moramo tako »umetnoste brez predsodkov zavreči. Zakaj naj bi sedaj. Iko je po poslednjih poročilih tudi Pariz s surrealizmom do temelja končal in ni za njim najti na nobeni resni razstavi niti sledi več, presajali ta nestvor v našo razmeroma še zdravo slovensko naravo? Kaj pomaga Kregarjevo zagotovilo, da je to moderna evropska umetnost, prekvašena elkozi slovensko duhovnost, ko pa ne drži ne prvo ne drugo! Ta način ni bil nikdar moderen. niti evropski, najmanj pa je prekvašen skozi slovensko duhovnost, ker je zgolj naivno oponašanje francoskih slikarskih norčavosti Od versko nikakor ne indiferentnega človeka bi pričakoval, da mu bodo zgodbe iz sv. pisma prej neizčrpen zaklad ustvarjanja kakor pa prividi iz polža vesti. Kregov se s svojim delom daleč izogiba vsemu, kar bd moglo izhajati iz zdravega življenja ali privzgojenih nazorov. Njegova fantazija je naivna kompozicija prav taka, največkrat tudi 6mešna. Njegova motivika sliči včasi oni na tingeltanglih. Tako dek) naši umetnosti le škoduje, ker s pomočjo nekaterih pasivnih pomagačev zapostavlja vse, kar je zdravega in razvoja zmožnega. Makoma Sedeja značilnost je že od vsega začetka površnost, ki je ne opusti niti na velikih platnih. Kako je mogoče najti dopa denia na delu, ki Jcliub nekaterim kvalitetam ostaja v mejah zasnuttka, skice. Sedej ima barvno skalo prav ubranih tonov, izmed njegovih del je portret žene najboljši zato, ker 6e ne izgublja v brezpomembnem postavljanju figur. V ponvanjšanem merilu bi bile te podobe dobre barvne zasnove, tako pa jim nedostaje vsakršne dognanosti. Ne mislim pretirano pedantne risbe, ki sli koviti vtis rajši moti kakor pospešuje, temveč dognanje v oblikah, ki jih je mogoče točnejše podati zgolj z barvnimi sredstvi. Neka površnost pa je sliki pogosto celo v prid, ker dopušča gledalcu več fantazije. Naj bi se Sedej potrudil z velikim formatom dati slikam tudi več dovršenosti, izde-lanosti v vsakem pogledu, naj pusti svoje zasnove dozorevati in jih uresničuje v velikem. ko je zatrdno prepričan, da mu boljšega ustvariti ni več moč. Zoran Didek edino z »Domačijo« nekaj obljublja, »Hiša na soncu« pa izpričuje bolj mračno ko sončno vreme. Njemu attči-ta Dore Klemeniit in Zoran Mušif. Prvega »Portret prof. Rudoilfa« ga vee boljše predstavlja za slikarja ko tihožitje in obe krajini, drugi pa je * obema krajinama predoi-gočasen in prazen, da bi o njem bilo mogo- če kaj reči. Pravijo, da je svoje znanje izpopolnjeval v Španiji, kjer bi morad spričo živopisane španske folkloristike sJikar barve kar piti, ob pogledu na Greca, GoTo in Velasqueza pa se skesati in ponižati pred Umetnostjo. O vsem tem tudi >Poletna krajina v Kaetiliji« ne ve kaj povedati. France Pavlovee je po svojih letih v tej družbi boij gost. Svoie tovariše iz srednje in desne dvorane daleč prekaša. Njegove podobe govore o zdravem umetniškem občutju. Izrazita je njegova barvna skala, ki se bolj nagiba k mrzlim, srebrnim tonoui, kakršni dajejo slikam finejši izraz. Zabuhel in nabrekel pa je takrat, kadar zaide v kričave tone, kakršni eo žgane zemlje, v katere ni mogoča nobena fina modelacija več. Tudi Pavlovčeva dela zapuščajo vtis površnosti, vsikdar na škodo sliflci; ko bd se še te otresel, bi mnogo bolj ugajali kar končno ne bi ostalo brez posledic med kupci. Med vsemi najpristnejši in najmanj posnemajoči je France Miheliž Njegova moč 'e v temperah, s katerimi 6e je končno otresel pesimističnega gledanja v 6vet, kakor ga je doslej izpovedoval v svojimi grafikami. Njegove slike so polne humorja. Toliko neposredne presrčnosti kakor »Sejem v Kru* ševcuc. »Pokrajina pri Kruševcu«. »Svatba v Lazah« ne kaže nobena druga razstavljenih podob. To so vsekako tudi najboljša dela na razstavi. Tehnika teh temper je izdelana in mu ne dela težav. Prav zato mu je mogoče da s široko potezo popisuje svoje razorane ceste, zapuščene tovarne in bur-kaste svate, pa še smešnejše srbske sejmar-je. Ne za drugo ko za kontrast razstavlja Mihelič tudi svoje starejše lavirane risba in Biografije, verne odraze svojega prema- omače vesti Odlikovanja Odlikovana so v resoru notranjega ministrstva: Z redom Jugoslovenske krone III. stopnje. di t ran Goršič, generalni inšpektor, no tian.ega ministrstva, dr. Rudolf Andrejka, načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu. Vekoslav Kerševan. načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu. i redom sv. Save Ul. stopnje; dr. Siatiko Majcen, pomočnik bana dravske ba-; ovine. z redom Jugoslovenske krone IV. -•opuje: .Vlirko Ralčič, kabinetni šel notranjega ministrstva, Mirko Kranjc, izseljeni s k. i komisar v Dijeseldorfu, Anton Batagelj policijski inšpektor v notranjem ministrstvu Crašpar Lipovšek, 6reskj načelnik v Kranju, dr. Dragotin Trstenjak. banski svetnik ban ske uprave v Ljubljani, dr. Lovro tfogataj. banski svetnik banske uprave v Ljubljani-Alojz Geržiniič, policijski svetnik banske uprave v Ljubljani: z redom sv. Save IV. »topiije; Stanko Masič, svetnik v notranjem ministrstvu, Lovro Hacin, upravnik policije v Ljubljani, dalje 6reski načelniki; Filip Po-kljukan v Brežicah, dr. Pavel Tekavčič v Laškem, dr. Dionizij Maraž v Šmarju, dr. Iran Hrašovec v Slovenjgradcu- Pero Popo-vič Maribor levi breg. Mirko Brezigar v Kočevju, Ivan Malač v Dravogradu, Matija Malešič v Konjicah, dr Ivan Zobec v Celju, dr. Fran Bratina v Murski Soboti, dr. Fran Mlinar Cigale v Gornjem gradu in Franc Vladimir Suša. politično-upravui tajnik banske uprave v Ljubljani, Janko Bedenk, nad zornik policijske straže v Ljubljani, Stevan Krajnovič, komisar železniške obmejne policije v Mariboru. Franc Maršič, sreski načelnik, Ljubljana okolica. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje: Janko Brandsieter, tajnik v notranjem ministrstvu, Stanko Lenarčič, tajnk v notranjem ministrstvu, Franc Mramor, politično uprav ni tajnik banske uprave v Ljubljani, Franc Verbič, politično upravni tajnik banske upra ve v Ljubljani, Leopold Eiletz. okr. podna-čelnik Maribor desni breg, dr. Josip Orožim-po d načelni k v Laškem, Matija Močnik, višji nadzornik policijskih agentov v Ljubljani. Franc Zajdela, višji nadzornik policijskih agentov v Ljubljani, Franc Cajnko. višji nad zornik pol. agentov v Mariboru Ln Anton Fortič. šef pisarniške službe v notranjem mi nistrstvu; z redom sv. Save V. stopnje sreski načelniki; Ivan Baudek v Logatcu. Rafael Mah-nie v Novem mestu, dr. Janko Vidic v Ptuju. dr. Mirko Potočnik v Črnomlju, Jakob Počkai, podnačelnik v Ljubljani okolica, Dominik Zaplotnik, pomožni tajnik banske uprave v Ljubljani, Karel Merjan, šef glavne pisarne banske uprave v Ljubljani, Ka-milo Kratohvil, upravni pisarniški uradnik banske uprave v Ljubljani. Štefan T&rnar, predstojnik policije v Celju, Milan Bohinc, komisar železniške obmejne poticije na Jesenicah. z zlato medaljo za državljanske zasluge: šofer Martin Vidmar Ln orožniški V 'ar Alojz Kralj; 6 srebrno medaljo za 'janske zasluge; orožniški narednik Pe m i : 'orčič in orožniški kaplar Franc Kavčič. ' Proslava 1. decembra v Nitri na Slo- v iškem. V Nitri, kjer deluje kot direktor n i trgovski akademiji in ženski obrtni šoli n š prijatelj in prevajalec jugoslovenskih s - aikov m pisateljev g. dr. Vojteh MeTka. ; oila na narodni praznik opoldne slavnost - šolo, zvečer pa za širše občinstvo. Spored šolske slavnosti. ki so jo posetili tu£ predstavitelji oblasti in kulturnega sveta, je obsegal petje (»Slišala sem ptičko pet«) v mešanem zboru, deklama-cijo (Ilič-. »Na grobih junakov« v prevodu dr Merke) in glasbene točke. Glavni del sporeda je bil slavnostni prizor »Na narodni praznik«, ki ga je iz znane zbirke dr. Ivana Laha prevedel dr. Merka in so ga profesorji Fr. Po kornv Jaroslav Bohm in Rehak izpolnili 8 petjem in godbo, ki so jo izvajali dijaki in dijakinje. Tako je dala Nitra spet lep zgled, kako naj se v mladini vzgaja čustvo bratstva in vzajemnosti. * Tovarna JOS. RETCH sprejema mehko ln š irobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Joscfova« grenčiea zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. s ar i.viss/® * Diplomirani eo bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Tone Štih iz Stare Cerkve pri Kočevju. Anton Marijan Ogrizek iz Kranja in Ivan Tornago iz Ljubljane. Čestitamo! * Razpis lepe službe. Kakor poroča agencija Avala, je v tajništvu Društva narodov, v odseku za sooialna vprašanja, izpraznjeno mesto člana sekcije. Zaradi zasedbe tega mesta je tajništvo Društva narodov razpisalo mednarodni natečaj. Navedbe razpisa so tako obširne, da jih žal ne moremo v celoti objaviti, navedemo pa naj samo glavne pogoje: mesto je dostopno kandidatom obeh spolov, ki pa ne smejo biti mlajši od 28 in ne starejši od 40 let. Pogodba se bo vsakih 7 let obnavljala. Začetna plača je 10.800 švicarskih frankov, letni povišek je 500. počasi pa lahko plača naraste na 2o.000 šf. letno. Potrebno je vseučiliško spričevalo. ki potrjuje popolno visokošolsko izobrazbo s prednostjo pravnih naukov, posebno sposobnost za socialna vprašanja popolno znanje angleščine ali francoščine in dobro znanje dragega jezika Pred nastopom shržbe mora kandidat predložiti zdravniško spričevalo Prošnje treba poslati do 27. februarja personalnemu odseku tajništva Društva narodov. Kdo uničuje lepoto Vaše kože ? Megla, mraz, veter in prah. Da jo obvar-jete hrapavosti, lišaja in razpokanja, negujte jo edino te z »URAN-KREMO«. Dobite jo povsod! * Zimska pomoč se zdaj povsod organizira m se prebivalstvo pozivom karitativnih organizacij razveseljivo odziva. Le malokdo stoji ob strani. Za svojo dolžnost smar tramo. da opozorimo predstavnike občin, humanitarnih organizacij m druge, da ?e pri podeljevanju podpor v denarju in blagu ozirajo v prvi vrsti na. jetične bolnike! Protituberkulozna Zveza v Ljubljani. * Novi grobovi. V Ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Ema Orehkova, soproga po-sojilmiškega ravnatelja v p- Zapustila je sina in dve omoženi hčeri, tri vnuke in širok krog sorodništva. Pogreb ugledne gospe bo jutri ob 15. _ Nadalje je umrl v bolnišur ci g. Franc Malenšek, železniški uradnik v pokoju. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Kakor nalašč za Miklavža in božič je izšla v lični knjižici ljubka povest Gustava Strniše »Harmonikar Binček«. Povest, ki je lepo vrsto nedelj zabavala širok Čitateljski krog glavic okrog »Mladega Jutra«, bo v ponatisu, v lepi opremi, na dobrem papirju in s Pirnatovimi ilustracijami znova in znova privlačevala mlade čitatelje. * Najkoristnejše Miklavževo darilo je knjiga. Zato obdarujte svoje malčke s knjigami. Veliko izbiro mladinskih knjig ' ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. Ln njena podružnica v Mariboru Aleksandrova cesta 13. * Zakaj tako nerazumevanje. Protituberkulozna zveza v Ljubljani nam sporoča, da >raoajo njeno zelo dobro urejevano glasilo »Delo proti tuberkuloza«, ki izhaja štirikrat do šestkrat na leto in znaša celoletna naročnina samo 10 Din. celo osebe, ki bi že po svojem poklicu in udejstvovanju morale kazati več zanimanja za protituberkulozni pokret. Vsak dosedanji naročnik naj ne samo ostane glasilu zvest, temveč naj tudi pridobiva še nadaljne naročnike. *Za Bartolovo družino. Gdč. Majda Ranči-gajeva. dijakinja 4. razreda realne gimnazije iz Ormoža je, kakor naim sporoča, v »Jutru« čitala kaka nesreča je zadela Bartolovo družino, pa je iz ljubezni do bližnjega priredila zanjo zbirko ter je nabrala lepo vsoto 287.50 Din. Darovali so: dr. Anton Hrovat 30. Ladislav Luci. Jakob Vor-šič. Olga Megla, Marica Štuhec. Josip Ko-stevc. Karel Verhovčak. Alojz Salleg. Stanko Grivec. Peter Sadravec. Avgust Gott-\vein. Marija Polakova. neimenovan in Franc Stuci po 5 Din. Rihard Pabst. Ciril Kocmur. Adolf Rosina. Martin Munda. Lju-devit Tomše in Josip Rančigaj po 10 Din. Tobačna zaloga in Rihard Havlas po 15 Din, Ludvik Kuharič 14 Din, Gustav Onnec 20 Din, Franc Kopitar in neimenovan po 2 Din, Josip Novak in Potre po 3 Din, Traut-fetter in Jurski po 4 Din. Avgust Benigar 2.50 Din, Franc Breznik 8 Din in dr. Otmar Majerič 40 Din. Srčna hvala! * Radijski naročniki, ki sporočijo svoj naslov ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5, dobijo brezplačno in brez-obvezno na ogled en izvod revije. »NAS VAL« izhaja vsako soboto v Ljubljani in prinaša na 40 straneh točne in pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih, točne operne izvlečke, ki so nujno potrebni vsakemu radijskemu poslušalcu, slike radijskih sodelovaleev. članke in slike h radijskega, gledališkega in filmskega sveta. Dve znameniti deli izhajata v nadaljevanjih: »Telepatija in jasnovidstvo« dr. Wa!demarja Wasielewskega in senzacionalni roman Jeana de la Hvre »500«. V novi številki najdemo še sledeče važnejše prispevke: radijsko humoresko »Miklavževo darilo«. ljubljanska drama na potovanju, filmsko «Iikanico za naše malčke svojevrstno miklavževo zgodbo »Miklavžev Miklavž«. Vesti iz filmskih ateljev foto-kotiček. zabaven drobi? in v prilojri «Po opernem svetu« izvleček »Peviljskesra hrivca«. Zahtevajte še danes eno številko brezplačno na ogled. Mesečna naročnina 1? Din. * Žrtev dinamitne patrone. Posestnik Franc Novak v Ivanjkovcib je v ponedeljek popoldne vrtal staro avstrijsko dinamiitno patrono. Pri tem delu mu je patrona eksplodirala ter mu odtrgala na levi roki palec in še en prst. STednjecra pa do polovice Poškodovan je tudi po vsem obrazu. Odpeljali so ga takoj v ormoško bolnišnico. Iz Ljubljane u— Bliža se zlata nedelja t j. 20. t m. Ljubljanski trgovci pripravljajo za to nedeljo, ko bodo trgovine ves dan odprte izredne ugodnosti pri nakupu blaga Kupujoče občinstvo že sedaj opozarjamo, zlasti podeželsko, da ne zamudite prilike in pohitite na zlato nedeljo v Ljubljano. u— Sprejemne ure za stranke na magi-stratnih uradih so samo dopoldne in sicer od 10. do 12. ure. Popoldanske ure so določene samo za notranje delo uradov, zato je vsem mestnim uradom zabranjeno. sprejemati stranke v popoldanskih urah. Toliko javnosti v vednost., da stranke ne bi po nepotrebnem izgubljale časa in nadlegovale mestnih uradov v popoldanskih urah. Izjeme so le v primerih, kjer so stranke posebej vabljene. u— Zakaj pobira mestna občina mostnino? Kdor kaj plača, ima pravico vedeti, kako 6e njegov denar porabi. Tako imajo pravico zahtevati oni, ki plačujejo prostovoljno mostnino, obračun o darovanem denarju. Njim sporoča mestna občina, da je dne 2. decembra pričela izvrševati težko pričakovano in važno kanalizacijo jarka, ki teče ob šišenskem hribu. Zaradi zamakanja eo se zaredili v mlakužah že malarijski komarji, vlaga je kvarila hiše in okoliški svet. Vsemu temu bo storjen konec, ko bo kamaLizacija gotova. Denar, ki so ga Ljubljančani plačali za prostovoljno socialno davščino od sob in uslužbencev in na mostovih, bo omogočil dovreitev tega važnega in obče koristnega dela. S prispevki na mostovih bodo občani pomagali zaposliti brezposelne in jih rešiti najhujše bede ter bodo omogočili mansika tero koristno javno delo. To pa le. ako bodo radi im mnogo dali v nabiralnike. u— Zahvala. Ravnateljstvo drž. konser-vafcorija Ln odbor Glasbene Matice ljubljanske se najvljudneje zahvaljujeta tukajšnjemu češkoslovaškemu konzulu g. St. Minov&ke-mu, da sta po njegovem ljubeznivem posredovanju prejela za svoji knjižnici skoro vse knjige o glasbi in skladbe, ki so bile razstavljene na razstavi Češke knjige. KINO IDEAL Danes premiera — senzacionalne drame Njena preteklost Romantično in pustolovno življenje na otoku Borneu. V glavni vlogi; Victor Jory, Rosemary Ames Predstave ob 16.,. 19. in 21.13 uri. Platno v vseh Širinah ugodno kupite pri „Manufaktura" k« d« trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17 u— Simfonični koncert ljubljanske filharmonije, prvi v letošnji sezoni bo v petek 11. t. m. ob 20. v veliki unionski dvoranL Koncert dirigira bolgarski dirigent ikono-mov. Spored in druge podrobnosti javimo, vstopnice bodo od sobote dalje na prodaj v knjigarni Glasbene Matice. u— Prelepa koroška narodna pesem bo spet odmevala v naši koncertni dvorani v soboto 12. t. m. Ta večer nastopita dva koroška zbora in sicer iz Radiš pri Celovcu in iz Sel za Ljubelom Zapeli nam bodo vrsto svojih najlepših pesmic, med njimi tudi nekatere, ki so pri na« skoro nepoznane. u— Miklavž. Miklavj... Miklavžev teden vabi mlado in staro na ljubljanske ulice, da že lahko rečemo; Miklavževo razPoloženje skoro prekaša vrvenje v božiču, v redu. Sv Niko.aj s svojim tihim prihodom, s skromnimi domačimi darovi, ki jih najrajši neopaženo ponoči nasuJe Pridnim deklicam in dečkom v škorenj ali krožnik, je pravj naš svetnik. živeč in dobroto deleč ob našem sinjem Jadranu ie Postal Prav pri Slovencih simbol predbožičn©ga razpoloženja, dobrotnik, smehljaje odpuščajoč epokornemu grešniku, spremljan od angelcev z napolnjeno košaro. A za onega, ki greha na prizna, za grdega obroftovalra, za lažniivca. za zavidlJivca Lina strog Pogled Ln bela brada se nejevoljno trese. Zunaj Pred vraPekoc na Aleksandrovi cesti zavzelo za izložbo dobitkov svoje dobrodelne loterije kar celo veliko okno. Vse je lepo. oku®no urejeno, smuči in motorno kolo, po vezano z najmodernejšim šalom im Pravi »Arden Powder< v bližini elegantne doze, svilena odeJa polnjena z najfinejšo vato Poleg pristnih domačih platnenih rjiuh in . •. Tja pojdite in Poglejte! In kuPite vsaj eno srečko! Samo 7 dni imate še čas. Potem bo žrebanje. Če vam prinese srečko Miklavž, boste imeli za božič najlepše božično darilo. o_ Danes 1. petek običajni članski sesta- 6tanak v damski sobi Emone. Važno zaradi Miklavževe čajanke. Pridite gotovo! Društvo »Kneginja Zorka«. o— Predavanje v Sokolskem domu v Šiški. Drevi 4. L m. bo ob 20. predaval br. dr Alujevič Branko o minimalni mezdi. Po predavanju bo film »David Coperfield«. u— Ljubljanska strelska družina vabi članstvo in prijatelje strelskega športa, da se polnoštevilno udeleže otvoritve sobnega streljanja v petek 4. t. m. ob 20. v Štruklje-vem hotelu. V bodoče bo sobno streLjanje vsak petek ob istem času istotam. u— Božična razstava Božidarja Ja' ea. Ugledni naš umetnik Božidar Jakac priredi v Jakopičevem paviljonu veliko razstavo s Hi k iz Norveške in Slovenije ter portretov. Otvoritev razstave bo v nedeljo ob 11. o_ K° nakupujete svojim otrokom darila za Miklavža, mislite tudi na gladujočo in prezebujočo deco, katero podpira poinla-dek Rdečega križa. Prispevajte za PRK! Gosposvetska cesta 2. II. Naša telefonska številka 32-18, številka položnice pa 14.429. n_ Novosti se Vam obetajo na letošnjem mikLavževanju na Taboru. Po zanimivem sporedu bo ples. Darila se sprejemajo od 12. ure dalje v soboto pri vhodu nasproti vojašnice. Tudi obdarovanje dece ob 16. uri je vezano s sporedom. Vstopnina je malenkostna in sicer popoldne 3 Din, zvečer pa 5 Din. Zato pa v soboto vsi na miklavže-vanje na Tabor! n— Nesreča starega voznika na poledici. Iz Litije so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 63-letnega Blaža Potrzka. zaposlenega pii posestniku Knezu v St. Juriju pod K umom. Vozil je težko natovorjen voz tramov. pa mu je za Gradom pri Litiji spodr-seJo na zamrzlih tleh. da je padel pod voz in mu je kolo zdrobilo levo nogo pod kolenom. n— Hiklavisva plesna vaja slušateljev abit. tečaja bo drevi ob 20. Darila se na željo sprejemajo od 18. dafce v Trgovskem domu u— Šahovski klub »Omladina«: opozarja vse svoie člane, zlasti novodošle, da pridejo točno ob pol 20. v društvemi lokal, kjer 6e bo vršilo žrebanje za splošni tumir. Zamudniki ne bodo upoštevani K I N 1 21-24* M AT Resnica o tragediji habsburške dinastije MAYERLING CHARLES B0YER io DANIELLE BORRIEUX TEl. % 27-30 SLOGA Danes nepreklicno poslednjič! Napeti film « slovitem kitajskem detektivu in njegovih borbah s tihotapej opija v brlogih Sanjfhaj« CHARLIE CHAN V ŠANGHAJU Mitiutiim RENATE MCLLER in GEORG ALEKSANDER v napetem i zabavnem filmu E S K A P A D A u— Na zimske suknje prežijo marsikod v javnih lokalih drzni specialisti med tatovi. Izredne przornosti takega tatiča je bil deležen tudi ljubljanski dopisnik »Politiker g. Mihajlo Milanovič. Po novinarski prireditvi se je g. Milanovič podal z družbo v neko kavarno, kjer je suknjo izročil pla^ čilnemu natakarju, ki jo Je prevzel v strambo. Ko pa je družba eez, čas spet hotela zapustiti kavarno, ni bilo suknje nikjer več. Suknja je bila šele nedavno kupljena in je vredna 1.500 Din. z njo pa so izginile tudi čisto nove usnjene rokavice, vredne 200 Din. Skunja je imela znotraj všit mo-nogram »MM«. Kdorkoli pride na slod tatvini, naj blagovoli to proti nagradi sporočiti prizadetemu v uredništvo »»Jutra«. u— Ko bi živina znala pisati... Ugleden naročnik lista nas prosi za objavo: Zdaj se nekoliko hitreje zasipava tisto smetišče ali kaj med obema krakoma Marmontove ulice na Mirju. Največ materiala dovažajo menda iz Ljubljanice, ki se uravnava. Kdor stanuje v tem delu mesta, je kajpak vesej ob misli da bo vendarle v doglednem čaeu konec žabjim koncertom, ki jih je bilo treba hočeš nočeš pozno v noč poslušati od zgodnje pomladi pa daleč tja v jesen, prav tako pa neznosnemu smradu, ki ga pod pekočim solncem rzpuhteva prečudno smetišče sredi nov vb vi1, pa s temi rečmi neizogibno združenim milijonskim mušjim rojem i.td. Toda v vsem tem pravem veselju ja človeku hudo, ko gleda, kako mladi furmani obdelujejo konje, ki dovažajo težke tnige blata, zemlje in kamenja. Nečloveško vpijejo ti mladi ljudje, ko se kolesa za režejo r mehka tla in živa-1 ne more in ne more po-tečni t L pretepajo konje — ne z bičem, ampak z bičevnikom kar po glavi, suvajo jih ▼ rebra, pa še to in to — ni. da bi govoriL Kaj ko bi si vsaj eospodarji kdaj malo ogledali divjaško proceduro s svojo ljubo živino, če že vse te reči ne dosežejo uše*a postave? Iz Celja e— Predavanje o Španiji. V okriru Ljudskega vseučilišča bo predaval g. dr. Jo6ip Nagy, dekan komercialne visoke šole v Zagrebu, v pontdeljek 7. t- na. ob 20. v veliki dvorani- Narodnega doma o Španiji in vzrokih španske revolucije. Predavatelj ne bo govoril o tem, kar laliko najdemo vsak dan v časopisih, marveč bo skušal uvesti poslušalce v globlje razumevanje prilik v Španiji. e— Ljubljanska drama bo uprizorila danes ob 15. mladinsko igro »Uboga Ančka«, združeno z Miklavževim nastopom, ob 20. pa Wernerjevo komedijo »Na ledeni plošči«. Popolda,oska prireditev je izven abonmaja. večerna predstava pa je za abonma. e— Vsi oni rezervni oficirji, ki žele, da se jim izdajo legitimacije za polovično voznino na železnicah, morajo najkasneje do 12. decembra pri voj. oddelku mestnega poglavarstva oddati 20 Din in novo fotografijo 6x9 cm. Kdor do tega roka ne bo ugodil temu nalogu, ne dobi za prihodnjo leto legitimacije. ganega duševnega nastrojenja. Manj prepričevalen kakor v temperah pa je Miheiič s cveticami v oljnati tehniki, ki ji manjka neposrednega doživljenia drugih del. Zdi se mi, da bo za Miheliča najhvaležneše polje nekako ilustrativno podajanje predmeta, kjer 6e mu more fantazija najsvobodneje razgibati. Med mladimi ie Miheiič redka izjema, ki je slikarstvo zajel od prave plati, to se pravi od spodaj navzgor, ko mu je prosta še vsa perspektiva razvoja. Toliko več resnosti je tudi v vsem njegovem delu z razliko od večine tovarišev, ki so se še vsi nezreli zakopali v nezmiselno posnema nje do kraia razkrojenih. plehkih vzorov. Od treh kiparjev je Zdenko Kalin že znan. S solidnimi deli je biti že zastopan na razstavah. Resno pojmovanje plastike, prepričanje. da gre vsak razvoj iz obvladanja pravilnih telesnih oblik je tudi pri zdaj razstavljenih delih tisto, kar ga priljubi ja Od treh razstavljenih del gre prednost ženskemu torzu, čeprav kompozicijsko zadovolinje le spredaj in bi bilo primernejše, če bi stala plastika v kotu. Portret gdč. G. je v zasnovi nekam lesen, oni v bronu pa obeta, da bo mlajši Kalin dozorel tudi v odličnega j)ortretista. Putrihu in Kogovšku je opaziti, da je šola komaj za njima. Obema bi bila /a neikai časa dobra vodilna roka, ki bi ju prepeljala skozi začetniško zbeganost, iz katere se bosta sicer s težavo znašla. Putrih se nagiba po svoji maniri v kmečki barok Kogovšek pa v romantično o&ladnost. Oba sta poleg manjših skic. ki sicer komaj za dontujeio da si žniimi kipar ohrani bežno zamisel idba ali kompozicije, razstavila po »no več o plastiko .Ribič« kaže, da b' bil Putrih zmožen ustvarjati tudi monumental ne|šo plastiko in to s krepko tehniko- Ko govšp-k na ie v *Prebujen!u« nekoliko bo ječ Planik* pa Drav zaradi svoje nevei !jivr*t? oresrčna in ni brez kiparskih od- Kdo je, ki bo dal tem mladim ljudem dela? Kaj drugega v sedanjih razmerah ne upajo pričakovati. Le z delom pa bodo mogli napredovati im ustvarjati dela, ki bodo po- polnejša in bližja umetnosti kakor so ta, ki so nam tih mladi pokazali na novembn&ki razstavi. Č. Škodlar. Kulturni pregled Ob desetletnici Puccinijeve „Turandot" »že dve leti izgubljam čas!« se je pritoževal 1919. leta Puccini G. Adaaniju. Ne. daj tednov kasneje ga je ponovno srečal v Milanu, kjer je bil v družbi Renata Si-monija. Tudi ob tej priliki je obema potožil, da ne najde pravega teksta, po katerem bi bil spisal novo operno delo. Slaveča lbretista sta se z vso vnemo lotila dela in ga že po nekaj dneh obvestila, da si lahko ogleda prvi del besedila, ki pa je bil še brez naslova. Bila je to originalna dirama, ki se je dogajala v nekem london. skem predmestju. Puccini je z veseljem odpotoval v Torre del Lago k svojima pri. jateljema in njuno delo po pregledu zavrnil. Po živahnem razgovoru sta mu Adami in Simoni obljubila, da mu bosta napravila drugo, boljšo reč. Simoni, ki je poznal s oraj v^o svetovno gledališko literaturo, je predlagal, da bi združili vse Gozzijeve bajke in np pravili novo veliko delo. Puccini pa tudi a tem predlogom ni bil popolnoma zadovoljen. Premišljeval je ln nenadoma vzkliknil: »Turandot! Videl sem Jo v Berlinu na Reinhardtovem odru!« Uro kasneje je Puccini že v vlaku in zadovoljno preb ral G zzijevo Turan-dot v Schillerjevi predelavi. Nekaj dni po tem sestanku je poslal prijateljema pismo naslednje vsebine: »če bosta iz te bajke .napravila drugo Tuiramdot, polno fantazije, poezije in človeštva, jo bom komponiral...« Z velikim vereljem eta se libretista lotila novega dela. Bila sta zelo v dvomu, Ce bo ugajalo mojstru Puccinlju, ker Je bil leta pri tekstih hudo natančen. Puccini je živel tedaj v Bagni di Lucca, kjer se je mudil tudi baron Faasini. Bila sta velika prijatelja. Baron, ki je mnogo potoval, je pripovedoval mojstru o kitajskih Šegah in običajih, pri tem pa m« Je razkazoval mnoge kitajske predmete, med katerimi je Puccimiju najbolj ugajal »caril-lon«, ki Je igral tipično kitajsko glasbo in kitajsko državno himno. Mnoge fcvari je vzel Puccini v avojo sobo. da bi lz njih črpal njihovo karakterisfko. še preden je čital tekat Adamija in Simcmlja, Je bil prepričan, da bo napravil junaško in ljubezensko opero v eksotičnem milje ju. Nad j vse mu je ugajala himna, ki je pozdravljala Turandot, kitajsko princeso. Srečen je bil, da se je domislil te mladenke, katere značaj se je prilegal tudi njegovim idejam. »šele sedaj sem našel ono, kar sem i-kal! Poezija, gibčnost, fantazija, človeštvo ...« je z navdušenjem govoril svoji o-olici. O svojih novih zaključkih je takoj obvestil svoja libretista ln prvo dejanje je bilo v kratkem času dotiskano. Leta 1922. Je bilo gotovo že drugo. Komponist je botei ustvariti tipično kitaj ?ko sredino, vendar se je bal, da ne bi prišel preblizu značaju fvoje »Madame Butterfly«, ki je čisto drug svet kot »Princesa Turandot«. Da bi si delo olajšal, si Je izposodil iz londcuns ega muzeja star rokopis g kitajskimi motivi. Ka o je Puccini vzljubil Turando.t se ne da popisati. Pii al je svojima prijateljema: »Uro za uro, minfuto za minuto mislim na Turandot! Vsa moja glasba se mi zdi sedaj nekaj čisto novega! Upam, da bo to delo odlično ...« V svoja libretista je Imel sicer veliko zaupanje, priporočal pa jima je vedno, naj delata z vsemi močmi. »Mislim, da Turandot ne bo nikoli konec... Jaz sem že drug akt :\glasbil«, je pri rtav-ljal prijateljema. Ko se je mojster z vso ljubeznijo lotil tretjega dejanja, to je bilo 1924. leta, »o se mu pokazali v grlu že prvi simptomi bolezni. Zaslutil je nevarnost, toda upal je da bo bolezen kmalu minila Pričela se je tekma, kdo bo prvi prišel do cilja: ali Puccini s »Princeso Turandot« ali bolezen s Puccini jem. Mojstra je narfbolj skrbelo, če bo mogel napraviti zadnji duet. Meseca septembra 1924. leta, ko se mu je zdravstveno stanje nekoliko zbolj-šalo je pisal prijatelju Adami ju: »Pre. stal sem mnogo trpljenja- Bolezen v grlu Je strašna. Sedaj sem že toliko okreval, da laliko spet pričnem z delom. Včeraj me je obiskal tudi Clausetti in mi obljubil, da bo Scala prva pred tavila Turandot jaivmosti. Zelo se zanima za to delo...« Par dni kasneje se je komponist sestal s Toscaninijem. Poslušal -je novo Puccini-jevo 3e nedovršeno mojstrovino. »Sedaj mara priti še končni duet, če se ml ga posreči dovršiti« je dejal ob koncu Tosca-niniju. In po kratkem molku nadaljeval: »Ko boš dirigiral premiero in prišel do te točke, se obrni proti publiki in reci: »Ea tu, gospoda, je mojster umrl...« Puccini se je fpet pripravil k delu, a ga Je bolezen takoj premagala. Moral Je na kliniko v Bruxelles. S seboj je vzel svinčnik, očala, zadnje strani svoje ne-dovršene cipere in sploh vse stvari ki jih je rabil pri svojem umetniškem ustvarjanju. Mi lil je, da bo lahko še delal, upal je, da bo še žiivel... Varal se je; bela žena je pretrgala življenje velikemu opernemu geniju 29 novembra 1924 leta. Po njegovi smrti 50 ponudili P. Mascag-niju, da bi dovršil operno mojstrovmo »Princesa Turandot«. Tega dela se pa on ni lotil, temveč ga je pustil, F. Alfaniju, ki Je imel Pucciniju najbolj sličen slog. Kampanist Alfa.no je končal poverjeno mu nalogo 1926. leta Njegova glasba Je sicer precej slična »Turandotovi«. npoana pa. se takoj razlika mojstra Puccinija in Alfainlja, k| je dokončal njegovo poslednje opemo delo. e— Iz Dramelj pri Celju nam pišejo: Bližajoče st. ouc.uoAe voutvc so tuui naš kraj uiiMiiMv lazgiUtde. Prišla je revizija na ub-ouh». pa je siedil obusk g. ministra dr. Kreka ui ujegov bhoil. pa razrešitev župana in občinskega odbora in iiueuovanjt začasne uprave, aa v redu izvede volitve b. aeoem-bia. Preteklo nedeljo pa srno imeli še en sbod za. volitve, prišla sta nas po učit dva utiajša gospoda iz Celja. o enem so rekli, ■ia je prolesor v Celju, da ae pa požrtvovalno posveča politiki. Narodnemu poslancu g. Ivanu frekorsKU pa je oblasi prepovedala šOod. e— Celjani pri obrambi severne meje in Korotana. 0 tej temi bo predavaj g. di. lirvui Mejak danee ob 2U.3U v gostilniških prostorih Narodnega doma. To zanimivo predavanje, ki ga priredi celjsko po ver j e-ništvo Legije koroških borcev, je namenjeno vsej javnosti, zlasti pa opozarjamo n^nj bivše bojevnike izza prevrata, čl..ne Zvt-ze Maistrovih in Legije koroških borcev. Vstopnine ni. e— Miklavž pride jutri, v soboto, v Narodni dom v Celju. Svečan sprejem Miklavža in njegovega veličastnega spremstva bo ob pol štirih popoldne. Moška in ženska podružnica CMD vršita velike priprave, da bo letošnji Miklavž za naše male lep in prisrčen praznik. Dramatično društvo pa bo uprizorilo mladinsko igro »Miklavžev kruhek«. Zvečer bo priredilo Dramatično društvo s sodelovanjem podružnic CMD in Celjskega pevskega društva v vseh gornjih prostorih Narodnega doma Miklavžev družabni večer. Darila za popoldansko obdarovanje dt*oe in za zvečer za odrasle se bodo sprejemala v soboto od 10. dopoldne dalje v mali dvorani Narodnega doma. e— Truplo tragično umrlega g. Franca Česna prepeljejo danes iz Celja v Ljublja no v mrtvašnico na pokopališču pri Sv Krištofu, od koder bo jutri ob 15. pogreb n;i pokopališče pri Sv Križu e— Drzen vlom. Dne 22 novembra je nekdo vlomi! v stanovanje delavca Josipa Beline v Kovaški ulici ter odnesel zlato za-pestno uro in srebrno žensko uro v vrednosti 1.700 Din. Policija je kmalu ugotovila .da je izvršil vlom 18-letni krojaški vajenec Josip C.' iz Š' Vida pri Grobelnem. V sredo se je vajene' kjjavil v Celju. Stopil je v Belinovo stanovanje in z hteval od Belinove žene. da mu {»odpiše izjavo da ni on v nikaki zvezi z vlomom. Policija pa je bila o tem obveščena in je vajenca aretirala Pri zaslišanju je končno priznal deja nje Ukradeni uri je prodal in ju bo policija kmalu našla. Vajenca so izročili okrožnemu sodišču. e— Zgodaj je začel. Policija je te dni aretirala nepoboljšljivega prijatelji tuje last-nne. tl-letnecra Ivana J. iz ^ovc vasi ker je v nedeljo izmaknil svojpmu očetu 200 Din i»ter;a dne pa mizarskemu mojstru Baumgartnerju na Lavi prav tn ko 20ri Din. I)oček je sp-va tajil tatvini, naposled pa je priznal in izjavil da se je hr>tel z ukrade ttto denarjem peljati n? morje Njegov oče je kmalu izvedel, da 30 sina aretirali a m ved^l zaradi česn. Stopil je na policijo Ko izvedel o tatvin-ih svojca pa je dal rn-u potuho s to-m. dn je izjavil dn je sim I «iTni denar. Zaradi te lažne izpovedi so tudi očeta aretirali p- Sttio do sobrte >e še čns, dn obnovite srpekp d»v "-izredne loterija v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Dn-ne* oh 16.80 m 20 30 velefHTTi »Avrust Mo^ni* 7 Mihaelom Rob- in 7VO*ni tednik ktno mvtropot., prinaša: Danes ob 1S.15 in 20 30 »GRAT> HTBERTTTS«. Ob 16 uri matinp-if. «REPX1« Les Miserables •nuuiuoj U39AafoSnH jo^oia uiatreuz od rap T H Maribora a— Ljudska univerza Gregorčičev večer priredi Ljudska univerza v ponedeljek 7-t. m. in ne v petek 4. t. m. kakor je bilo v časopisih pomotoma objavljeno V petek 4. t. m. predava g. profesor dr. Al. Zalo-kur. primarij ljubljanske ženske bolnice o a-etualnem vprašanju: Ohranitev materinstva in splav a— Nadaljevanje obmejne konfAenee. Delegati minuli teden prekinjene konference za zboljšanj« obmejnega prometa so se včeraj spet sestali v Mariboru, da n^daljujejD obravnavanje načetih problemov. Prispeli so avstrijski delegati in delegati železrrških uprav beograjske generalne direkcije pod vodtvom g. clr. Cug-ir.usa. a— Kultume novice. V torek je v tuk. gledališču premiera rBožjega človeka«. To odersk 1 silno učinkovito in pretresljivo delo se uprizori v proslavo SOletnice hrvatskega književnika Milana Begoviča, čigar dela uprizarjajo 7. največjim u«pe. hom skoro po v em turnem svetu. Režija je Malčeva. na premiero je povabljen tudi pisatelj. — V Ljudski univerzi pa predava nocoj prof. dr. Al. Zal "kar iz Ljubljane o perečem problemu »Ohranitev materin tva in splav«. X predavanju so nripuščene samo žensike, zdravniki in poročevalci. a— 172.000 škctfe je po požaru v skla-d;šču ruške tvornice za dušik. V zvezi s tem o orožniki zaradi suma aretirali 28. letneera delavca Andreja S. iz Roš ter ga izrodili v zapore mar bors ega okrožnega sodišča. a— Smučarji pozor! Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mallnitz in Kanzelhohe, sama znana zim-sko--p rtna zbirališča, priredi za božič in Novo leto Mestni avtobumi promet Zaradi doseženih usrodnih zaključkov s hoteli so cene za izlete z v o oskrbo izredno nizke, tako da iili v«ak zmore. Pri lave sprejema samo še do 15 decembra vodstvo avtobusnega podietja, Plinarniška 9. tel 24—71 in Prometna olsarna na Glavnem trgu 26. tel 22—75. kier dobite tudi vse nalallne Informacije. Zagotovite si me to pravočasno, ker je število udeležencem omenjeno, zanimanje pa jako ve. liko. K preimenovanju nekaterih marl. borskih ulic. Pri mestnem gradbenem uradu je izdelan poseben načrt, ki se tiče preimenovanja nekaterih mariborskih ulic. Tako naj bi se Jenkova ulica spremenila v Ozko ulico, Kacijanerjeva ulica v Do_ minkuševo ulico, Kamen ikega ulica v Pre-logovo, Langusova ulica v 2ičko ulico, Magdalenska ulica v Jerovš ovo ulico, Marksova ulica v Volkmajerjevo ulico, Marmontova ulica v šenkovo ulico, Poljska ulica v Ulico 30. maja Principovo ulico v Primčevo ulico, Tatenbachova ulica v Koc. ljevo ulico, Valvazarjove ulica v Muršče- vo ulico, Vojašniška ulica v Ulico 23. no. vembra, Volkmajerjeva ulica naj bi postala Vodnjaška ulica, podaljšek Vrbano. ve ulice od Gosposvets'-:e ulice naprej naj bi se preimenoval v Ulico kralja Petra H., Pakrška cesta do Tržaške ceste naj bi če imenovala žolgerjevo nabrežje. a— Ogenj. V Zebljaku pn Slov. Bistrici je zgorelo gospodarsko poslopje pose t-nice Angele Padarjeve in je ogenj uničil tudi stanovanjsko poslopje. Skoda znaša okoli 30.000 dinarjev. Gospodarstvo Obilica kapitala v zapadni Evropi Iz Amsterdama poročajo, da je Holand-ska banka ponovno znižala svojo eskontno mero od na 2%, potem ko je šele pred dobrim tednom izvedla znižanje od 3 na 2.5%. V tem znižanju obrestne mere se zrcali velika likvidnost, ki se je pojavila na zapadno-eviopskih denarnih in kapitalnih tržiščih po izvršeni devalvaciji zlatih valut Ta likvidnost narašča od tedna do tedna. Povsod ponujajo denar po razmeroma zelo nizki obrestni meri. Ta pojav pripisujejo okornosti, aa je v državah zlatega bloka odstranjen vzrok za nezaupanje glede stabilnosti valut, in sicer z izvršeno devalvacijo lako prihajajo sedaj na dan ogromni zneski kapitala, ki je bil prej te-savriran v obliki zlata. Zaenkrat išče ta kapital predvsem Kratkoročne naložbe. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo likvidnost še bolj narasla, Kajti tesavriran kapital prihaja šele polagoma na trg. Povratek prej pobeglega francoskega kapitala se je šele polagoma začel ker se mnogi boje eventualnega obdavčenja valorizacijskega dobička pri povratku v Francijo. Strokovnjaki cenijo, da je tesavriranih v Franciji in v inozemstvu za preko 100 milijard francoskega kapitala. Del tega francoskega Plenarna seja uprave zveze industrifcev Včeraj dopoldne se je vršila plenarna seja uprave Zveze industrijcev. Pred dnevnim redom je povzel besedo predsednik Zveze industrijcev g. ravnatelj Anton Krej-či ter je sporočil upravi, da je bii pri volitvah v Zbornico TOI izvoljen kot svetnik zborničnega industrijskega odseka. Ker po veljavnih predpisih zbornični svfctniki ne morejo biti istočasno člani uprave ali nadzorstva prisilnih združenj m ker je Zveza industrijcev za enkrat še prisilno združenje, odlaga svoje mesto kot član in predsednik dosedanje uprave ki začasno še vodi posle Zveze. Gosp. Krejči se je na to zahvalil za zaupanje, ki ga je bil deležen tako od strani uprave in predsedništva kakor tudi s strani vsega članstva. Gospod Anton Krejči je sodeloval v upravi odnosno v prejšnjem odboru in predsedništvu Zveze industrijcev nepretrgoma od leta 1921, funkcijo predsednika pa je zavzemal od leta 1933. Ob začetku svojih izvajanj je g. Krejči poudaril, da hoče ostati v trajnem stiku s tajništvom in upravo Zveze industrijcev, ki ji bo ostal vedno zvest član. Kakor je do sedaj posvetil svoje skromne moči delu v vodstvu te organizacije, tako hoče v bodoče kot navaden vojak z enako vnemo služiti istim ciljem. Gosp. Krejči je izročil na to predsedstvene posle prvemu podpredsedniku g Avgustu Praprot-niku. V okviru dnevnega reda so se na to razpravljala razna važna vprašanja. Podana so bila obširna poročila zlasti o socialno-političnih zadevah in trgovinsko-političnih vprašanjih. Med slučajnostmi je bila med drugim razprava o načrtu zakona o cestnih fondih ter se je odločno izrekla proti nameravani uvedbi vagonske davščine odnosno obremenitvi železniškega prometa. Slajenje vinskega mošta pod kontrolo Na osnovi nedavno obiavljene uredbe o podeljevanju sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje mošta, je finančni minister izdal tele predpise: Dovoljenja za izdajanje sladkorja brez plačila trošarine za vinski mošt iz državnih tovarn sladkorja ali pa iz posebnih skladišč teh tovarn, ustanovljenih v ta namen, bodo izdajale finančne direkcije pod naslednjimi pogoji: 1) Izdan mora biti odlok banske uprave za slajenje vinskega mošta v tistem kraju. 2) Vinogradnik mora vložiti kolkovano prošnjo, ki ji mora brezpogojno priložiti: a) potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih in b) izjavo, koliko in od katere državne sladkorne tovarne odnosno skladišča si želi nabaviti sladkor. Te prošnje lahko vlože tudi vinogradniške zadruge skupaj za svoje člane, odnosno vinogradniške občine kolektivno s plačilom pristojbine za vsakega prosilca Din 25. Toda prošnji je treba priložiti seznam zadružnikov. odnosno vinogradnikov, z navedbo količine pridelka in količine sladkorja, ki si ga vsak zadružnik odnosno vinogradnik želi nabaviti. Sklepe o dovoljenju uporabe brez troša-rinskega sladkorja za slajenje vinskega mošta bodo dostavile finančne direkcije zainteresiranim vinogradnikom ali zadrugam ali občini, državni tovarni in skladišču, od koder se sladkor nabavi, in oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadzorstvo nad vinogradniki odnosno nad zadrugo, ki vrši slajenje vinskega mošrta. Slajenje se bo vršilo v navzočnosti organov finančne kontrole. Ti bodo ustrezajo-čo nabavljeno količino sladkorja pri vsakem lastniku raztopili v moštu in tako de-naturirani sladkor dali lastniku mošta na razpolago, da sam to zmes sladkorja z moštom doda moštu v ostalih sodih Sladkor za slajenje se bo odpremljal iz tovarne ali za to določenih skladišč po določbah, veljavnih za odpremo trošarinskega blaga, ki se zanj ne plača trošarina; označil se bo kot blago brez plačane trošarine. V ta namen dovoljene količine sladkorja se ne smejo rabiti za slajenje vina, ne za nobeno drugo rabo. kakor za slajenje vinskega mošta. V nasprotnem primeru se postopa po 51 33 in 34 zakona o državni trošarini. Zastran dobave sladkrria, cene. plačila itd. naj se zainteresirani obrnejo do državnih sladkornih tovam v Belju ali Čukarici. kapitala išče sedaj naložbe v diugih državah, zlasti v Ameriki, Nizozemski in Švici. švicarska Narodna banka je že nedavno znižala diskontno mero na 1.5%, kar je imelo za posledico, da je tudi obrestna mera na kapitalnem trgu hudo nazadovala in znaša danes v Švici efektivno obrestovanje dolgoročnih vrednostnih papirjev pri naraslih tečajih le še 3%. V Nizozemski so hipotekarne banke prav te dni sklenile emitirati dolgoročne zastavne liste z obrestno mero 3%. Takih emisij 3% zastavnih listov v Nizozemski ni bilo od leta 1900. Ameriški finančniki pa so v skrbeh zaradi stalnega dotoka evropskega kapitala, ki povzroča dotok zlata v Zedinjene države. Prizadevanje ameriških merodaj-nih faktorjev gre sedaj za tem, sterilizirati to zlato, da ne bi povzročilo kreditne inflacije in naraščanja cen. Tudi v Angliji vlada navzlic delnemu odtoku francoskega kapitala, ki je pred devalvacijo pobegnil v Anglijo, velika likvidnost, ki se je izkazala tudi pri nedavni emisiji velikega angleškega dolgoročnega notranjega posojila v višini 100 milijonov funtov, ki Je bilo navzlic nizki obrestni meri 2s/4% vpisano v nepolnih dveh urah. Gospodarske vesti = Naš Kiiring s Sv»co odpovedan. Iz Berna poročajo, da je švicarska vlada odpovedala klirinški sporazum z našo državo, ki je bil sklenjen 27. aprila 1932. Odpovedni rok poteče 31. decembra t. L Po sporočilu naše Narodne banke se od tega dne pri nas ne bodo več sprejemala vp a-čila na klirinški račun, medtem ko bodo v Švici nadalje vršili vplačila, dotkler ne bo obstoječi saldo v korist Švice izravnan Do odpovedi klirinškega sporazuma je prišlo zaradi tega, ker pri pogajanjih med švicarsko in našo delegacijo v Beogradu ni prišlo do sporazuma, nakar so bdla pogajanja prekinjena in je švicarska delegacija odpotovala v Sofijo. S tem so pogajanja odložena za nedolčen čas. Vendar je verjetno, da se bodo nadaljevala pri povratku švicarske delegacije iz Sofije. = Poštne pošUjke iz inozemstva, ki nimajo priložene originalne fakture, se zavračajo. V »Službenih Novinah« je objavljen odlok finančnega ministra, po katerem mora biti blago, ki se uvozi iz inozemstva, bodisi z redno ali zračno pošto, opremljeno z originalno fakturo. Samo poštni pa-ketri z pravilno originalno fakturo se lahko carinijo, v nasprotnem primeru pa se kcnt nedostavljive pošiljke pošljejo nazaj v inozemsdvo Blago, ki pride iz inozemstva s priporočeno pošto kot vzorec brez vrednosti, se lahko, če ni redno ocarinjeno, plača preiko pooblaščenih zavodov samo v primerih, v katerih vrednost posamezne pošiljke ne presega 300 Din. Ta odlok Filopi v veljavo 1. januarja 1937 = Naš klirinški dolg v Češkoslovagki, ki je znašal ob koncu oktobra 118.6 milijona Kč, se je do konca oktobra le nebistveno povečal na 121.8 milijona Kč. = Ponudbe za zgraditev rafinerij za mineralna olja. Ministrstvu trgovine in industrije je bilo dioslej predloženih 14 ponudb za zgraditev rafinerij za mineralna olja v naši državii. Ministrstvo teh vlog za enkrat še ni niti proučilo, ker ni znano, kako se bo končno uredilo vprašanje nafte, ki jo bomo prejemali iz Romunije. Kakor zatrjujejo v pučeniih krogih tiči slkoraj za vsako izmed omenjenih ponudb inozemski kapital. Izmed domačih tvrdk. ko!;kor se tudi za njimi ne siknivajo tujci velja omeniti Ilijo Mihajloviča, kij je zahteval dovoljenje. da bi zgradil rafinerijo v okolici Beograda, nadalje podjetje A-rko & Teslič, ki bi hotelo zgraditi rafinerijo v Brčkem. ter ponudbo Nikole Zuberce s Cetinja, ki je zahteval koncesijo za zgraditev rafinerije v Boki KotorsVi. Neka večja an^lešlca tvrdka se je ponudila, da zgradi v naši državii tudi velike naprarv-e za proizvajanje siintetičnesa benzina. = Podpore zadružnim zvezam in zadrugam. Kmetijski minister je dovolil raznim zadružnim zvezam v naši državi podpore za nadzorstvo nad poslovanjem in za izvrševanje revizij. V Sloveniji so preiele; Zadružna zveza v Ljubi ;*ni 50.000 Zveza slovenskih ziadru? v Liubliarti 15-000 Din in Kmetijska družba v Ljubljani 15.000 Din. = Doslej sm0 'zvozili skoro 24.000 vagonov pšenice. Po uradnih podatkih smo od 1. avgusta do 28. novembra t. I. izvozili že 239f>4 vagone pšenice. Največ pšenice je šlo v Grčiio. Irfnlijo. Anglijo in NemoHo Izvoz koruze, ki ie zadnje mesece zelo popusfr'1. se je pričel polagoma zopet razviiiiatf. V teku novembra smo izvozil j 13t4 vagonov ko-nze. in tn skoraj jz-kliučmo v Avstrijo Trpnutno kupuje pšenico za izvor le PrrVfd. ker 90 n«še cene za 18 do 20*% nad izvozno -pariteto, kar ustreza nriM;?no višini preference. Id jo laMao izkorišča Prizad v posameznih drža-vab. — Razpisano mesto generalnega direktor ia Suzor 5a. Kakor 'ano 89 550 Din P-e^n.nst 'miaio o«ebe. k? »o H;1p v službi deluv^t"- zavarovan ia in p^znavi soriailmo ztV"- rinrfn in => Nov nreknoreanski namffc za 1 mtllisrfo TMn. T7, Tx>ndon« poročalo da bo pri-p-leSka družb* Cunarrt Lbie te dni pričela graditi nov prekooceanski parnik v velikosti parnika Queen Mary. Gradbeni stroški za ta parnik bo predvideni v višini 4.5 milijona funtov, to Je 1080 milijonov Din. Pred pričetkom gradnje bo morali rešiti težavno vprašanje zavarovanja tega parnika do dograditve. Angleške zavarovalnice so prevzele s premijo 1.5% in za 3 leta zavarovanje nedograjenega parnika do vsote 3.76 milijona funtov, dočim bo ostali nziko prevzela angleška država. To je največji zavarovalni posel, ki je bil kdaj sklenjen. Kajti pri gradnji parnika Queen Mary so angleške zavarovalnice prevzele riziko le do vsote 2.72 milijona funtov. = Uradni tečaji za december. Za mesec december je finančni minister predpisal naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 303 Din, 1 zlata turška lira 344.80, 1 angleški funt 240, 1 ameriški dolar 43.2. 1 kanadski dolar 42.90. 1 nemška marka 14.10, 1 poljski zlot 8.15. 1 avstrijski šiling 8.60, 1 belga 7.35. 1 madžarski pengO 8.80, 1 brazilski milrajs 2.45, 1 egiptski funt 217, 1 urugvaj-ski pezos 21, 1 argentinski pezos 12.20. 1 turška- papirnata lira 34.35, 100 albanskih frankov 1300. 100 francoskih frankov 202.30. 100 švicarskih frankov 1000. 1C0 italijanskih lir 228.40. 100 holandfikih goldinarjev 2355. 100 bolgarskih levov 47- 100 romunskih lejev 32.35. 100 danskih kron 047, 100 švedskih kron 1093. 100 norveških kron 1066. 100 španskih pezet 250. 100 grških drahm 40, 100 finski*) mark 93.60. 100 letonskih latov 770 Din 100 češkoslovaških kron 153.70. — Likvidacija. V likvidacijo je prešla Mlekarska zadruga v Horjulu, r. z. z o. z. Borze 3. decembra Na ljubljanski borzi se tečaji deviz n-iso bistveno spremenili. V privatnem khmngu je bil p romal v avstrijskih šilingih po nižjem tečaju 8-47, dočim je bilo za angleške hirate povpraševanje prav tako po nižjem teiaju po 241. V zagrebškem privatnem kLiringu so avstrijski šilingi še bolj popustila in so bili zaključeni p0 8.30, angleški funti pa so popustili na 240. V ostalem je bil prrmeit v gršikih bonih po 31.75 in v klmn-ških nakaznicah na lire po 2.4o. Nemški klirinSkč čeki stanejo v Ljubljani 1400, v Beogradu 13-8123 in v Zagrebu 13.90, odnosno za konec d—mb™ 13-7750 in za konec januarja 12-6750. Na zagrebškem efektnem tržišču je bia Vojna škoda zaključena po nižjem tečaju po 376 (v Beogradu je bil promet po 376 — 376.50). Nadalje so bili zakljuokii v 4% agrarnih obveznicah po 50. IJPV17 Ljubljana. Amsterd m 2358.66 — 2373.26, Berlin i743-03 — 1756-91, Bruselj 733-45 — 738.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 21241 — 214 46, Newyork 4303.51 — 4339 83, Pariz 202-24 — 203.68, Praga 153.23 — 154.34. Trst 227-70 — 230.78. Curih Beograd 10. Pariz 20.20. London 21 32. NewyoHk 435-125. Bruselj 37.60. Milan 22.°250, Amsterdam 236-50 Berlin 174.95, Dunaj 76.80. Sitockholm 109 o*. Oslo 107.10. Kobenhavn 95-20. Praga 15.38, Varšava 8190, Budimpešta 85-75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vo!na škoda 376 — 379, 4% agrarne 50 — 51, 6«/o be-glušike 70 bi-, 6% dalm. agrarne 66.50 bi, 7«/o invest- 85 den., 7% stabiliz. 83.50 den., 7% Drž. hip. baraka 7000 dem- PAB 192 — 194. Trboveljska 130 bi.. Sečerana Osijek 159 bi., Sečerana Veliki Bečkerek 900 bi., Dubrovačika 260 den., Jadranka 350 den-. Gutman 52-50 — 55. Osiječka ljevaonica 153 den.. Danica 42 den. Beograd. Vojna škoda 377 — 377.50 (376 — 376 50), 4% agrarne 49 — 50. 6»/» beglu-ške 69-50 — 69.60 (69.75), 7% stabiliz. 84.50 den . 7% Drž. hip. banka 88.50 den-, 7% Blanr 76.25 _ 77 25. 8«/» RWr 86-25 — 87. Narodna Kanflca 7000 — 7030, PAB 196 — 196.50 (196.50 — 197). tržišča 2ITO + Chicago, 3. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 123, za maj 119, za julij 106.625; koruza: za dec. 107.626, za maj 101. + Winnipeg, 3. decembra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 110 za maj 111.50 za julij 109.50 -f Novosadska b'agovna borza ("> t. m.) Tenaenca prijazna. Pšenica (78 kg): baška, STenraka, slavonska 156 — 157; banatska 153 — 157; baška ladja Tisa 162 — 163: ladja Begej 162 — 163; ladja Kanal 159 — 161: baška in banatska, ladja Dunav 161 — 162: sremska ladja Dunav 157 — 159: sremsika ladja Sava 157 — 159. Rž: baška 127.50 — 130. Ječmen: baški in srem-ski. 64 kg 110 — 112.50; jari 68 kg 122.50 — 125 Ovp«: bašk'. uremski in slavonski 104 — 105. Koruza: bašika, srem. nova 74 — 75; sremsika sušena 85 — 86. Moka: baška in banatska 237.50 — 247-50; »2« 217.50 — 227-50: »5« 197.50 - 207.50: >6« 177-50 — 187.50: »7« 140 — 150; »8« 105 _ 110 Otrobi: bašiki. sremski, bana-tski 75 — 80-Fižol: baški beli brez vreč 215 — 220; z vrečami ladja 225 — 230. BOMBA2 + Liverpool, 2. decembra. Tendenca dobro vztrajajoča: Zaključni tečaji: za dec. 6.64 (prejšnji dan 6-58) za maj 6o9 (6-53), za okt. 6.23 (6.22). + Newyork, 2. decembra. Tendenca stalna. Ztaflcljučni tečaja: m dec- 12-25 (12.16), za maj 11.93 (11.84). Trst v strahu pred gotovim dejstvom Pred nekaj dnevi je tržaški »Piccolo« objavil daljši razprto tiskan uvodnik o u^odi tržaške luke in pomorstva, 6 katerim je ^o* raj v eni sapj potrdil skromne naPovedi ob koncu našega Poročila o tržaška bazi za abe-6dnske koloniste. Članek je nedvomno iz^el h krogov tržaškega >L!oydac, s katerim je vodstvo lista, kakor znano, v prav tesnih ®tikih dn ki jim je v l^etu že Ponovno izkazalo največjo gostoljubnost Članek v okviru obstoječih razmer čim bolj neposredno pojasnjuje stvarni položaj -n ne Prikriva eflcrbj za bodočnost tržaške luke. Prav te dim bodo v Rimu končno odločili, kako se imajo razdeliti uned posamezne privilegirane parcplovne družbe redne pomor sike zveze med Italijo -Llov.iut *=o bi Je takrat odvzete poleg drugih predvsem vne njegove tradicionalne pomorske zveze z Levan-tom in sploh s sredozenvsikiimi deželami, dodeljene pa so mu bile zveze, ki «0 speljane skozi Sueški kana1-, torej z Azijo. Daljni»m vzhodom in Predvsem s pravkar okupiramo Abe^inijo — italijanskim kolonialnim imperijem. Odtod je izšla tud; znana krilatica o imperialni misiji tržaškega Pomorstva. Sedaj pa je, kekor v«e kaže, nenadoma nastala nevarnost, da izgubi Trst še ta — zaenkrat Popolnoma fiktivni mandat. Spričo tega >Piecok>« v svojem uvodnika ugotavlja, da bi pomenila že napovedana raova razdelitev pomorskih inJtere&nib ®fer za Trst veliko izgubo. Kljub temu se je tr žaško got-Podansivo vse poslednje mesece z navdušen em pripravljalo na svoje nove naloge, »prepričano, da bo zmagovito prispelo na cilj, ki ga Je doočil duce«. Že doslej tržaške ladje niso plule po svetu le zaradi vladnih subvencij, čePrav bi bilo io njihovim Jastnikom mansikdaj kazalo. V »Corrieru della Sera< pa je nekdo v skladu z initeresi neapeljskih pomorskih krogov načel vprašanje te nove razdelitve pomorskih zvez, tako da je nastala nevarnost, da bo Trst nenadoma Postavljen pred jx>Polno ne* ugorlmo dovršeno dejstvo. NeaPeM naj bi Prevzel levji delež vsega onega., kar je bilo koncem maja obljubljeno Trstu. In '-pi tem bodo pozabili celo na to. da bili Tržačani praVi pionirji najnovejših afriških pomorskih zvez, to Pa v času, kj je zahteval poguma in tveganja«- List se komfno temperamentno vprašuje; >Če se že bodo sredozemske proge dodelile Benetkam, nove »imperialne« proge Pa Ne-aPlju, katere Proge bodo tedai pripadle Tr stu? »Težko je to vprašanje,« Pravi list, »in na žalost je treba ugotoviti, da so premnogi Italijani po prestani fazi iredentr-Mičnih ro-manticizmov Po vojni izgubili, ali na celo niso niti pridobili čuta« — za trž .:ke Potrebe. Drobne novice V Gorici so karahinerji aretirali nekega 21'ietnega Bruna Maranija iz Tržiča, kj »o pri .nJem na5li vojaški revolver in nož. Kakor kaže, ga je nekdo ovadil. V tržaškj prosfj lukj je nastal pretekli Petek zjutraj požar v delovnem nadzorstvenem uradu javnih »feladisč. Gasilci so imeli z ognjem oPravka dobre štiri ure- Pogorel je vagon d.rv. Zaredi tega požara je nastala huda nevarnost za bližnja skladišča. Škode ie okrog 10.000 lir. Z Jesenic s— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Jescnicali priredi v nedeljo 6- t. m. ob 10. v telovadnici narodne šole predavanje 6 skioptičnimi slikami o gojenju cvetic in o vrtnih nasadih. Predavatelj iz Ljubljane. Vabljeni! b— Prodava na Jesenicah. Na narodni praznik so bile Jesenice v d ravnih zastavah. Delo je jx>čivalo, po CtStah in ulicah pa je vladalo praznično življenje. Sokolsko društvo je zelc lepo poskrbelo za proslavo. Dopoldne je bila slavnostna seja; velika sokolska družina je docela napolnila sokolsko dvorano. Starešina br. dr. ObersneJ je v lepem govoru orisal pomen 1. decembra in pozval vse sokolske pripadnike, naj se strnejo v močno enoto. Govor je zaključil s spominskim posvetilom Viteškemu kralju in je izrekel sokolski pozdrav mlademu vladarju. Sledila je prevedba dece v naraščaj, naraščaja v članstvo in fclovesna zaobljuba novega članstva ter razdelitev diplom članstvu in naraščaju, ki sta si jih priborila pri saveznih smučarskih tekmah v Mariboru in župnih tekmah v Kranju. Med slavnostno sejo in po njej je sokolska godba zaigrala državno himrao. himno »Hej Slovani« in sokolsko koračnico. Zvečer je bila akademija z telovadnimi in glasbenimi točkami in je odlično uspela. Rdeči paradiž — v besedi in resnici Po uničenju Kristalne palače Ogromna in nepopravljiva škoda — Trije milijoni gledalcev, med njimi vojvoda Kentski — Stavbe ne bodo obnovili 0 silnem ognju, ki je uničil Kristalno palačo v Londonu in ki je bil eden izmed največjih požarov zadnjih desetletij v angleški prestolnici, poročajo še nekatere zanimive podrobnosti, ki jih je vredno zabeležiti. Kristalna palača je bila Londončanom to, kar pomeni Parižanom Trocadero — eden izmed simbolov angleške prestolnice, obenem pa spomin na veliko svetovno razstavo. Poslopje je merilo v dolžino skoro pol kilometra, v višino pa 85 m. Dva visoka »tolpa sta flankirala zgradbo, za katero 60 bila nanizana krasna stopnišča s parki, jezeri in ribniki. Ko se je po Londonu zvedelo, da gori Kristalna palača, je zapustilo svoje prostore devetdeset londonskih požarnih bramb. 99 največjih gasilnih brizgaln, s katerimi razpolaga angleška prestolnica, je brizgalo vodo na plameneče morje — brez uspeha. Vročina, ki je nastala zaradi ognja, je bila tako silna, da je uničila skoro vse. Samo železna konstrukcija je ostala cela, seveda pa se je od vročine zverižila in zvila ter nima danes nobene druge cene kakor staro železo. Kakor smo poročali, je zgorelo vse, kar je imelo svoj piostor v teci znamenitem poslopju. Uničen je dragocen televizijski laboratorij Bairdove dražbe z vsemi nenadomestljivimi aparati. Slovite orgle v koncertni dvorani za 4000 poslušalcev so zgorele. Samo ta naprava je predstavljala vrednost dveh in pol milijonov Din. Ogeni so opazovale množice radovednežev, ki so tudi ovirale gašenje. Londoniki radio je zaradi tega opominjal meščanstvo, naj se ne bliža gorišču, toda kakor vedno v takšnih slučajih, poziv ni dosti zalegel. Med gledalci silne katastrofe je bil tudi vojvoda Kentski. Z njim vred je motrilo grozovito-veličastno dramo ognjenega elementa še kakšne tri milijone ljudi, deloma iz oddaljenosti več kilometrov. Plameni so švigali tako visoko, da so videli žar ognja v devetih grofijah izven Londona. Gasilcem Be je s skrajnim naporom posrečilo obvarovati popolnega uničenja samo majhen del južne stavbe. Naravnost čudežno je, da ni bil pri tem strašnem požaru ubit noben človek. Nekaj gasilcev je bik) seveda ranjenih. Sosedstvo so h varnih orirov izpraznili. Škoda, povzročena po požaru, znaša poldrag milijon funtov. Palača je bila zavarovana, toda niti odda-leč ne za vrednost, ki jo je predstavljala. Točno plačaj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Požar je nastal zaradi neprevidnega ravnanja z vnetljivimi snovmi v nekem laboratoriju. Generalni ravnatelj pogorele palače 6ir Henry Buckland izjavlja, da bi ve- J ljala zidava nove Kristalne palače štiri do ' pet milijonov funtov šterlingov. Na to pa v današnjih razmerah ni mogoče misliti Stroški so preveliki, zato se bo pogorišče najbrže zapolnilo s kakšno drugo stavbo. Prezident Zedinjenih držav Boosevelt je imel te dni na vseamerišld konferenci v Buenos Airesu govor, v katerem se je izjavil proti vojni in je poveličeval demokratično obliko vladavin. Rit v njnjorškem pristanišča Kolajna za največji pogum Zlato Stanhopeovo kolajno, ki jo v Angliji vsako leto podeljujejo za posebno pogumna dejanja, so letos prvič podelili neki ženski, in sicer gdč. Evelini G rabam - Iron-aovi, ki je v posebno težkih okoliščinah re-Sila neko mlado samomorilko iz vode. Kraljev brat. vojvoda Yorški, je pogumni mladi dami osebno izročil to najvišje odlikovanje. namrer svatovske družice, brez katerih m» mine noben poročni obred na Angleškem Dvajset let lažno mrtev Kako je zapuščena žena odkrila svojega moža — bigamista Pozao papotooči je stopila neka -°tara ženska, ki je prodajala cvetlice, v neko budimpeštamsko kavarno in stopala počasi od mize do mize. Nenadno je obetala in se zastnnela v dobro oblečenega moža, Id je sedel v družbi neke dame. Po vsema videžu ji nd bik) dobro, kajti prosila je natanarja, naj ji prinese kozarec vode. Neprestano pa je gledala v moža, ki je sedel ob mizi. Potem je stopila v eno izmed obeh telefonskih celic, ki ju imajo v kavarni in je poklicala številko druge celice. Natakarju, ki je prihitel k tej celici, je naročila, ne da bi vedel, kdo mu to naroča, naj pokliče Imreja Me\za-roda k telefonu. Natakar je tako storil. Ko je izklical tisto ime, se je dvignil, če-praw začudeno, mož, ki Je sedel v družbi dame. Komaj pa Je dospel do celice, je izstopila iz svoje prodajalka cvetlic in mu prisodila strašno klofuto, pri čemer je za-Tpila: >Ta>ko si torej umrl pred dvajsetimi leti, lopov!« Kratko potem je bil v kavami že stražnik, ki je moža, njegovo spremljevalko in cvethčarko odvede 1 ma stražnico. Tu ee je stvar pojasnila. Letalo Pred kratkim so ujeli ribiči v Sheepsehadn na Long Islandu kita, ki so ga pripeljali v Nevv York, da so si na njem napasli oči ameriški radovedneži Dolgo se že posti Menih iz sekte džema — Utrip srca samo 35 krat na minuto Neki menih lz indij-ike sekte džena je, kakor poročajo iz Bombaya, preko dl vse dosedanje rekorde s postom. Prekosil je celo brezkončne poste Mahatme Gandhija. 261 dni ni zaužil že nobene hrane ob dnevu, ko to poročajo. V aprilu je mož, ki se imenuje Misril-dži Maharaj, sklenil gladovno stavko, in sicer zato, ker se je bilo 32 džsnaških sekt združilo v eno eekto, kar njemu ni prav. že prej se je nekoč po"til 169 dni. Izjavil je, da je sposoben s srvojo voljo ustaviti celo utrip svojega srca. še v ju- London—Kapsko mesto ln nazaj niju je tehtal 140 funtov, danes tehta komaj 70. Njegov utrip, ki znašal v aprilu 84 udarcev na minuto, udarja sedaj komaj še 35 krat na minuto. Zanimivi menih čepi v nekem prostoru, ki ima na opečnih tleh samo eno rogozni-co. že šest mesecev molči, le tu pa tam zašepeta frvojermi učencu kaj na uho. Ta učenec prenaša petem njegove besede mnogoštevilnim pobožnim občudovalcem, ki neprestano oblegajo njegovo celico. Zadnje dni je Mierildži ležal popolnoma negiben na tleh, le njegove oči sd dokazovale, da je še živ. Učenec je razglasil, da bo njegov mojster na določen dan ob določeni uri umrl z močjo svoje volje, če se dženažke sekte dotlej spet ne ločijo. brez letalca Nenavadno letalsko dogodivščino eo imeli te dni v Parizu. Blizu Burgosa se je dvignilo v zrak letalo, katero je pilotiral neki letalski učenec. Ko je letalo doseglo višino 1500 m, je zaplavalo v gosto meglo. Mladi pilot se je tega močno ustrašil. V stralm za svoje življenje, si je privezal padalo m; odskočil proti zemlji, kamor je priletel nepoškodovan. Aeroplan pa je medtem v zraku krožil dalje in sicer je letel še celo uro časa s potno silo. Med tem poletom ee je letalo večkrat približalo zemlji na 20 m razdalje, toda vselej je zopet skočilo kvišku in plavalo nekaj čata naprej. Čez dobro uro pa je bila zaloga goriva izčrpana in tedaj Be je aeroplan zrušil na tla. Padel je v neki gozd- Tolpe rasa Imroja razorožene Štefani poroča iz Adis Abebe, da so se zadnji ostanki tolp rasa Imruja, ki so vznemirjale italijansko okupacijsko vojsko na abesinskem ozemlju, umaknile na ozemlje Mongalle, ki je v britski posesti. Angleži so Abesince razorožili, orožje so pobrali sudanski orožniki, ki so odpeljali Abesince v ujetniško taborišče v Mahmur. Knjižnica Društva narodov Dar ameriškega magnata je omogočil zgraditev menda najlepše in najmodernejše knjižnice na sveta Angleški letalec Jim MoIIlson in Francoz CornigHon sta sklenila posekati vztrajnostni jssJbobS na progi London—Kapsko mesto—London. Slika nam kaže oba letalca pri starta aa tetaBSčs s £ro£dom v Na vsem svetu ni menda knjižnice, ki bi prekašala novo knjižnico Društva narodov, kar se tiče njene lege ob enem najlepših alpakih jezer, njene opreme in velikosti. Njena skupna notranja prostor, nina znaša 60.000 kubičnih metrov. Načrt zanjo je pa izdelal Holandec dr. Sevems-ma, ki je obnem nje raivnatelj. Ves kompleks te knjižnice še nd povsem dogctovljen. Ta-to bo ves zavod pozneje poleg drugih velikih dvoran nastanil tudi posebni muzej Društva narodov. StroSki za takšno zgradbo in za njeno opremo so seveda velikanski, pa se bodo krili večinoma iz posebne ustanove 2 milijonov dolarjev, ki jih je dal na razpolago John Rockefeller ml. Stene visokih in zračnih prostorov so pokrite s krasnimi preprogami in ob stenah so razvrščene knjige, ki jih je že sedaj 200.000. Po številu knjig to torej še davno ni največja knjižnica na svetu. lnHVp ua še postane, Ta £ba ima štiri oddelke, juristiftni, politični, gospodarski in vojaški Vsak oddelek vodi poseben strokovnjak. Skoraj vsako knjigo, ki so jo želiš iz teh strok, lahko dobiš v nekoliko minutak. Kdor poseti ženevo, da bi tu pripravljal daljše znanstveno de. lo, pa ima na razpolago posebne dvorane, kjer dela nemoteno. Knjižnica namreč ni na razpolago samo uradnikom ali članom Društva narodov, temveč vsakomur, ki hoče znanstveno delati v področju Društva narodov. Nov francoski observatorij Francoski prosvetni minister Jean Zay je dal v zvezi z državnim pod tajnikom Perri-nom pobudo za zgraditev novega francoskega observatorija v Forcalquieru v Sa-vojskih Alpah. Observatorij nameravajo opremiti s teleskopom, ki bo drugi največji na svetu. S tem se bo upajo intciatorji, mogočno povečal francoski prestiž v astro-bobmM _ Meszanoa se je bil pred ka^&nimft dvajsetimi leti izselil v Rumunijo in je ostavll svojo ženo doma. Cez leto dni je prišel k tej neki moški in ji povedal, da je nje mož umrl. V naslednjih drveh desetletjih se je ga. Meszaro-ova. ki je objokovala avo-v jega moža, prebijala iikozi življenje, ka-Jflor Je pač vedela in znala. A ta večer jo istvojega pokojnega moža srečala nepriča^-kovano živega . . . Na policiji so jo kmalu iZipiKtili, ker so imeli razumevanje za klofuto, ki jo je bila priselila sleparju. Tega pa so obdržali v zaporu in se bo moral zagovarjati zavoljo pobega od žene pod tako čudnimi okolščinami in zavoljo — • biganrifje. Dama, ki je bdia v njegorvi dražbi, je bila njegova druga žena — ki pa rf vedela ničesar o tem, da je bil mož že enkrat poročen in da mu je prva žena živa. Nov! poveljnik „Queen Mary* Po smrti kapitana Brittena je imenovalai Cunard Line za poveljnika »Queen Marv^ izkušenega pomorščaka R. V. P e e 1 a Jack London je pogosto izjavljal, da ameriška javnost Preklinja male zločince, dočim daje velikim možnost, da utečejo. Ko so v Kaliforniji končno nekega brezvestnega špekulanta obsodili na Pet let ječe. je neki del tiska pisal, da je anožak z zločinsko nabranim denarjem naPravil tudi mnogo dobro ga. Članek v nekem listu se je končal n. pr. s stavkom: »Ubogi, stari Charlie, tvoje 6rce je vendar na Pravem mestu!i Na to je odgovoril Jack I.«ndon v odprtem pismu z besedami; >Da, hvala Bogu, tako bo tudi ostalo telo za naslednjih Pet let sedelo na pravem mestu«! VSAK DAN ENA škotska dvojčka, ki sta si popolnoma podobna in jima zato ni treba kupiti zrcala Lepo jih je vided Pariški »Matin« je objavil zgornjo poučno sliko bomnnlstičnega raja. Na levi igra Jjtvinov za inozemstvo komedijo, Id jo gledajo slepci. Resnična podoba boljševiškega raja se nahaja na desni Skrivnost, ki je vedno obdajala življenje velikega agenta smrti, Bazila Zaharova. ga ni zapustila niti ob uri njegove smrti. Niti približno se danes ne ve. kaj se bo zgodilo z zapuščino pokojnega milijonarja in pisanje, da bosta milijone podedovali Zaha-rovljevi pastorki ter londonski čevljar, je samo več ali manj prazno ugibanje. Bolehnemu agentu smrti je 6tregla do zad njega princesa Andreia Burbonska, ki je strogo zabranila služabništvu izdati kakšno besedico o smrti svojega očima. Na graščini Ballancourt, ki izvira iz 14. stol. nd imel skoro nihče pojma, kako se počuti Bazil Zaharov v zadnjih tednih svojega življenja. Ko se ie novica o Zaharovlievi smrti že razširila po svetu in so zapeli telefonski aparati, eo iz Ballancourta odgovarjali, da se je o smrti Zaharova že tolikokrat p^do. da ni treba te vesti še enkrat preklicati... V resnici pa je izdihnil Bazil Zaharov v evo-jem luksuznem apartementu hotela »Parizc v Monte Carlu. Milijonarjev osebni služabnik mr. Short je hotel obleči Zaharovu pjlašč, ko 6e je milijonar prijel za 6rce in kriknil..» Amerika uči Evropo Tedajci pa je ie pristopila princesa Andreja Burbonska ter je odslovila služabnika. 861etni 6tarec je bil domnevno v trenutku mrtev. Poklicali eo zdravnika, Id pa ni mogel ukreniti ničesar. Ugotovil je eamo. da je nastopila smrt zaradi oslabelosti srca. Zaharova so položili oblečenega, kakor je bil v garderobo na zaeiini mrtvaški oder. Prostor ni bil ederašen niti z enim cvetom. Tudi sveče niso prižgali. Do popoldneva ni vedel nihče v hotelu »Pariš«, kaj 6e je odigralo v njegovih luksuznih apartementih. ZivLjenje je teklo normalno dalje. Šele naslednji dan eo se poznavalci Zaharova. ki so ga vsako jutro srečevali v hotelskem parku, nekoliko spogledali, ko ni bik) starega gospoda na običajni izpregled. Ker se tudi mr. Short ni pojavil, eo začele krožiti vesti o milijonarjevi smrti. Zaharov je do zadnjega diktiral svoje spomine ter je žele 16. novembra prispel v Monte Carlo s svojimi sorodniki in velikim spremstvom. Vsak dan ee je grej na soncu. Zadnji večer svojega življenja je prebil v kazini, kjer je povžil skromno večeriico. Podal 6e je k počitku ne da bi čutil kakšno neugodje. Dan po smrti so odpeljali Zaharov Ijevo truplo na skrivaj s posebnim avtomobilom v Ballanoourt, osemsto miij daleč. Vožnja j« bila nepretrgana, pri volanu sta se menjavala dva šoferja. In v Baliancourtu so položili Zaharova k večnemu počitku poleg njegove žene, s katero je živel v zakonu 6amo 2 leti. Kako je umrl Zaharov Izdihnil je v Monte Carin, pokopali so ga poleg njegove žene ŠPORT Turnir ŽSK Hermesa s sodelovanjem Ljubljane, Reke in Slovana Zaradi lepega vremena, fti nudi našim nogometašem še zmerom priložnost na zelenem polju, in pa zato, da bi naše občinstvo te nedelje ne ostalo brez nogometnega sporeda, je Hermes za 6. in 13. t. m. organiziral majhen turnir, na katerem bo. do poleg prireditelja nastopile še enajsto-rice Ljubljane, Reke in Slovana. Kakor smo omenili, se bo turcir odigral n d\eh zaporednih nedeljah na igrišču Hermesa. Zmagovalec bo dobil od prireditelja v dar ličen pokal. Mladini smuči! Čas najlepšega zimskega športa se bliža. Koliko revne, pa nadebudne mladine bo r. žalostjo v srcu gledalo premožnejše tovariše, ki bodo veselih lic dobro opremljeni biteli s svojimi smučmi v prelepo zimsko naravo. Ali je smučanje samo za nekatere sloje? Baš socialno šibkejši so bolj potrebni gibanja v prosti naravi, ker jim slaba stanovanja kvarijo zdravje. Ako hočemo, da postane smučanje naš ljudski šport, preskrbimo mladino s smučmi. Smučarski klub Ljubljana se dobro zaveda te naše najvažnejše naloge in bo prirejal vsakoletne božičnice, da pomaga tudi revni mladini do tega zdravega športa. Prva taka božičnica bo letos že 18. decembra. Razdelili bomo 60 parov smuči in mnogo druge smučarske opreme. Da nam bo delo pri razdelitvi olajšano in bodo dobili opremo res najpotrebnejši, naj naši mladi prijatelji vlože pismene vloge s podatki o starosti, višini, katero šolo obiskujejo in s kakšnim uspehom in o poklicu starišev. Javijo se lahko vsi v okolišu Ljubljane stanujoči dečki v starosti od 10 do 15 let, ki še niso smučali. Lastnoročno napisane prošnje morajo biti potrjene od staršev ter jih jc vložiti do 10. decembra t. 1. na naslov: Smučarski klub Ljubljana, v roke tajnika Fr. Koprive, Ljubljana, Trboveljska premogokopna družba. Aleksandrova cesta. Na zapoznele prijave se ne bomo ozirali. Vse tiste, ki letos ne bi prišli na vrsto, bomo upoštevali prihodnje leto prvenstveno. Odbor smuč. kluba Ljubljana. V nekaj vrstah Za nogometne tekme med reprezentan. cami držav Male antante, ki se bedo začele drugo leto, bo daroval dragocen pokal prezident čl. republike dr. Beneš. iz propozicij je že znano toliko, da basta Jugoslavija in Rumunija igrali pri nas, Rumunija in Češkoslovaška v Rumuniji, Č3-£ csfcvaška in Jugoslavija pa na češkem. V soboto in nedeljo bo v Zagrebu proti Hašku in Ooncordiji gostovala Riponsia iz Temešvara, ki je že teden dni na gostovanju v Jugoslaviji in si je do sedaj iz-vojevala dve efektni zmagi v Subotici in Borovem. Druga finalna tekma za Skoraj že pozabljeni juga ioveriski pokal med Jugoslavijo in Gradjanskim se bo sedaj vendarle vršila, in sicer 6. t. m. v Beogradu. Za ta dan odgodena ligaška te'tma med Hajdukom in Gradjans' im je domenjena na dan pred Sil vest rcvim večerom. Gradjanski. ki se še ni odpočil od slave iz Anglije, je baje v pogajanjih, da bi za Božič odšel na gostovanje na Malto. Za nasprotnika bi imel tamkaj tudi dunajskega Rap.ida in Hungarijo iz Budimpešte. Malo preslavna imena tole za tuja igrišč-a! Na zadnji seji JNS je bila razen protesta Concordije proti tekmi z osiješ'-o Slavijo odklonjena tudi pritožba SK Ljubljane proti znani tekmi 3 Hajdukom, ki jo je .;od:l zagrebški sodnik Mlinarič. Načelno je treba ta čiklep odobravati, toda soi-niško vprašanje kliče pri nas že dolgo po temeljiti remeduri. O tem se polnijo stolp, ci naših li "tov dan za dnevom po vsem območju JNS! Razpis gozdnega teka v Tržiču Športni klub Tržič razpisuje za nedeljo dne 6. t. m. ob 10. I. Medklubski gozd tek na ca. 5 km dolgi progi s startom in ciljem na Polakovi pristavi. Prijave sprejema g. Rudi Stranskv v športni trgovini. Prijavnice ni nobene. Zbirališče, žrebanje in objava rezultatov v hotelu Pošta (rdeča so-i>a). Prijave so zaključijo ob 9.30. Prvi trije prejmejo priznanice SKT. Vljudno vabljeni v či-m večjem številu! Službeno iz S. 0 pri L. N. P. Odobri ge dopust ss. Reinpreehtu do 15. XII. t. 1.— Oprayičilo ss. Stigliča se vzame na znanje ter se mu odobri dopust do 1. III. 1937. — Odobri se dopust ss. Držaju do 1. III. 1937. — Dopis poverjeništva v Trbovljah se odstopi v nadaljnje postopanje u o. — Delegirata se k tekmam dne 6. t. m. na turnirju Hermesa I. tekma Erlih, II. tekma ing. Jesdh. LZSP (Službeno). Drevi ob 20. v darm-ki sobi kavarne Emona seja upravnega odbora.. Važno — vsi sigurno in točno! Kolesarska podzveza: Izredna seja u. o. bo v nedeljo 6. tm. točno ob pol 11. v prostorih gostilne Amerikanec. Radi važnosti se naprošajo delegati, da se seje sigurno udeleže in prineso klubove štampUje. Smuški tečaj na Rakitni. Drž. šolska poliklinika v Ljubljani priredi kakor vsako leto, tudi letos v času božičnih počitnic smuški tečaj za šolsko mladino v svojem počitniškem domu na Rakitni. Prijave sprejema vodstvo šol. poliklinike. Gledališka ul. 7/1. do 19. t. m. od 9. do 12., kjer se dobijo tudi ostale informacije. 2.S.K. Hermes. (table-tends). Danes popoldne bodo tekme za klubsko prvenstvo v vseh disciplinah. Priiavoina 1 Din. Udeležba je za članstvo obvezna. STK »Moste«. — Drevi obvezen sestanek vseh nogometašev. Sprejemajo sc tudi novi Vestnik ZKD Pred občnim zborom ZKD Drugo nedeljo v letošnjem decembru bo v Ljubljani redni letni občni zbor naše zveze, ki S3- Je predsednik pravočasno objavil in dostavil vabila vsem včlanjenim društvom, kakor to predpi' ujejo naša pravila. Vsakoletni občni zbori sd važni mejniki in postaje v delovanju naše najmočnejše organizacije naprednih kulturnih društev. Zvezin odbor poroča ob tej priliki o uspehih svojega dela in sporazumno s predstavniki vseh organiziranih edinic se do. ločajo smernice za prihodnje poslovno leto. Zaradi tega je občni zbor ZKD dogodek, ki poveže našo ljubljansko prestolnico z zadnjo našo podežel ko in hribovsko vasico, kjer je že vzkljko seme kulturnega udejstvovanja. Tak dogodek ne more neopaženo mimo nas in naše javnosti. Občni zbori ZKD pa ne nudijo le slike o delu vodstva, p-ročila na občnem zboru bodo pokazala tudi sliko delovanja in udejstvovanja vseh naših edinic. Vemo> da se stereotipno ponavljajo obrabljene kritike ob takih in vseh podobnih prilikah: ^Ljubljana na; dovolj ne podpira«, »Ljubljana nima razumevanja za na?«, »Ljubljana je za podeželska društva — balast.« Take krilatice se iznašajo mnogokrat na račun različnih zvez: strokovnih, pevskih, telovadnih, zakaj bi naj bila izvzeta naša centrala? Zdaj imamo priliko, da odpravimo mno-gokatero oviro in uredimo morebitno nesoglasje ali nesporazum. Preden pa pristopimo k izboljšanju razmer, ureditvi po lo-vanja po želji društvenih edinic iz vsega onega, kar si žele predstavniki naših podeželskih društev, pa je važno, da povedo, kaj hočejo in kako si oni to ali drugo zadevo predstavljajo. Saj je jasno, da je Zveza tu zaradi posameznih društvenih edinic in ne obratno. Vsa naša društva so dobila poslednje dni v r:ike naše okrožnice, vprašalne po. le ln sezname predavanj, predavateljev, iger, garderobe in ostalega. Kritičen in prav:čen ocenjevalec bo priznal, da stori ZKD p svoje strani, kar zmore centrala v današnjih dneh za svoje včlanjene edinice. Odveč pa bi bilo trditi, da smo dosegli že vse. Prav zato naj porabijo predstavniki naših edinic priliko, da prouče vprašanja, ki sd se pojavrie te"'»m poslednje društvene po'lovne dobe. Mnogokje so med letom prišli na pametno idejo, kako izboljšati domače društvo ali naše vmesne Instance — okrožne odbore ZKD. Zdaj je ča>\ da se o tej stvari pomenimo skupno tudi z ostalimi predstavniki in delesati, pa v harmoničnem razgovoru in pretresu izkrista Tziramo misel, precenimo predloge in storimo sklepe za bodočnoet. Društveni predstavnih, tajniki, režiserji, pevovodje, knjižničarji in ostali funkcionarji se naj zberejo k ^'"ispnemu razgovoru in naj pretehtajo delovanje in ovire, stavijo naj nasvete, zlasti za vse ono. kar spada v delokrog ZKD. K razgovoru povabite seveda tudi blaga.jtaika, Vi naj iz sp-iskov ugotovi, če je ; dirušttvo izpolnilo ?vojo obveznost napram j ZKD. Letna članarina je malenkostna ln jo zmore prav vsaka edinica. Naj ne bo nobenega včlanjenega društva, ki bi zaradi nizke članarine povzročalo blagajniku nepotrebno delo a terjanjem in prenašanjem neplačanih postavk. Kako pa glede zastopstva na občnem zboru? Dolžno "t vsakega, prav vsakega včlanjenega društva je, da pošlje na občni zbor svojega zastopnika. Pomenite se doma pravočasno, kdo bo šel zantopat d~u-štvx Pošljite funkcionarja, ki so mu domače društvene prilike prav dobro poznane. Izgovori, da so zaradi prezaoosleno.sti zadržani vsi člani, niso na mestu. Prav tako tudi opravičevanje, da zaradi stroškov ni bilo mogoče p slati delegata. S takimi in podobnimi izgovori pride lah'-rajža velja!44 V inozemstvu jo je igralo v lanski so zon i nad 60 gledališč, eai spada med naiuspeJej-še ljudske veseloigre, kamor prištevamo »Tri vaške evetnilke« in »Veselo božjo pot« Novi veseloigri pa gre prednost pied obema, ker je literamejšega značaja. Dr. Šmalc jo ie presadil iz nemškega ckolja v naše kraje ter s tem prevodom obogatil gledališke literaturo z novo mojstrovino, ki diha naše kmečko vzdušjs in prinaša živ kmetlki jezik na oder. Dr. Šmalc ima brez dvoma velike zasluge za svoje prizadevanje, da ustvari odrski dialekt. Po tej, v vsakem jjogledu vredm ljudski veseloigri bodo radi posegli vsi podeželski odri. Premiera v ljubljanski drami bo to nedeljo. Osnovna misel in glavni motiv igre sta: Korajža velja! Ne kloni, kadar ti gre kaj navkriž! — Prikupen, zdrav optimizen diha iz splošnega nastroja, vedrina dobrodušnih kmečkih originalov ustvarja veselo razpoloženje. Igra pomeni za igralce in publiko dobrodošel oddih. Vsebuje hvaležne vloge za vse sodelujoče in niz posrečenih situacij. V glavnih komičnih vlogah bodo nastopili: naši »veličanstvu Cesar in Kralj ter Danes in Rakarjeva. Toda razen Kralja so to" pot ostali trije proti 6voii navadi; Cesar če-mern, Daneš kislica in stremuh, a naša dobrodušna Rakarjeva strašansko jezična in huda 606eda Podleenica! Mira Danilova in Slupica pa sta na moč korajžna in vsakogar izzivata 9 pozdravom: »Korajža velja!« Občinski odborniki; Drenovec, Plut in Bratina prihajajo pa od žegnanja skrokani in razigrani kar skozi okno na občinske seje. ki eo vse prej nego mirnega značaja ... Dve hudi konkurentki pri ištimanju« ko-raižnega brodarja Stupice sta Gabri jeldičeva kot brhka natakarica in Ančka Levarjeva kot odrezava Kočevarica. Toda kjer se tepe-ta dvatretji dobiček ima. Seveda kdo drugi, kakor vesela Lizika: Mira Danilova. Pia-neekv prodaja balončke, Vertin je mož pri vrtiljaku, oba pa imata tudi besedo v zabavnem boiu med črnogledimi in veselimi nasprotniki. M. S.-eva * MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek, 4.; Zaprto. Sobota, o.: Baron Trenk. B. Nedelja. G.; ob 15. Ciganski pri maš. Znižane cene. Ob 20. Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Znižane cene. a d i o Petek. 4. decembra Ljubljana 11; Šolska ura: O življenju in smrti Ljubiia Bartola, junačka rešitelja iz Drage (g. Ljudevit Mrzel). — 12; Po domačih stezicah (Plošče). — 12.45; Vreme, i»o-rofti/Ia. — 13: Cas, spored, obvestila.—13.15: Na rus^kih poljanah (Badio orkester).—14: Vreme, borza. — 18; Pomoč otroku Pri jezikovnem pouku (ga. Dora Peganova). — 1S.20: Podoknice (plošče). _ 18.40; Francoščina (dr. Stanko Leben). _ 19; čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Razvo jugosl. trgovske mornarice. — 19.50: Akcija za razširjenje bolnišnice. 20: Vesele pesmice in lahka glasba. Sodelujejo: g. Mirko Jelačin, Radio orkester in Prof. Marjan Lipovšek (klavir). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20; Vioflinske Ln klavirske skladbe. _ 18.50; Narodne Pesmi. — 19.50: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. _ 22.20: Lahka glasila._ Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Stare hrvatske Pesrnd.—-21; Harfa in violina. — 21-30; Pevski koncert. _ 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.30; Čajkovskega ba]et »Labodje jezero«. — 20.30: Ibsen; >Gospa z morjac._22.15: Ko morni koncert. — Varšava 19.20; Pesmi in operna glasba. — 20.15: OrkestraJen in klavirski koncert. — 2*2.45; Plesna muzika. — Dunaj 12; Koncert orkestra. _ 16.15: Balade s Plošč. — 17.30; GornještaJerska koncertna ura. — 19.30: Strau.?sove in l^ehar jeve operetne melodije. — 21: Koncert sodobne glasbe. _ 22.20; Dunajski večer. — Berlin 18: Koncert orkestra in solistov. — 19.20; Plesni komadi 6 plošč. — 20.10: Be-niamino Gigli Poje. — 20.30; Orkestralen koncert. _ 22.30; Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 18: Godalni trio. — 19: Koncert orkestra. — 20.10; AH že veste...? — 22.30: Recitacije. — 23.30: Prenos iz Stuttgarta. _ Stuttgart 18; Plošče. _ 19.30: Akrobatika glasbil. _ 20.10; Prenos iz Munchena. _ 21.05: Zvočna igra. _ 22.30: Orkestralen koncert — 24; Nočni koncert ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA f Dotrpel je po kratki mučni bolezni naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod Franc Malenšek, železniški uradnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 5. decembra 1936. ob pol 4. ure popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 4. decembra 1936. 2 a 1 n j o č i: NE2A, soproga; MARIJA, hči, por. KOBILICA; FRANC, sin — ter ostalo sorodstvo f Ob prebridki izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in tete ANICE ZOR študentke medicine se tem potom vsem najiskre-neje zahvaljujemo za tople izraze sočustva, za lepe vence in šopke in obilno udeležbo na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj! LJUBLJANA. Globoko žalujoči ostali. Pes t a ni in ostani član Vodnikove družbe! Strtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš predobri sin, bratec, stric, svak, goppod FRANJO ČESEN, TRGOVSKI POSLOVODJA. Njegovo truplo bo prepeljano iz Celja v Ljubljano. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 5. decembra 1936 ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, Ardnoldstein, Hamburg, 3. XII. 1936. Žalujoče rodbine: ČESEN, TSCHIKOF, JERMAN, LETNAR. PRELJUBO VESELJE OTROK JE V TEH KNJIŽICAH. Naj ga bodo deležni za MIKLAVŽA IN BOŽIČ Po Din 12 jih dobite v vseh knjigarnah. Po pošti jih razpošilja uprava „JUTRA". R. URBAN: 10 Vstajenje # gospoda Treeja Roman Ta edini odtis, ki še nismo preverili njegove istovetnosti, je na nočni svetiljki v spalnici pokojnega gospoda Treeja in izvira po slugovi izpovedbi od elektrika, ki je več dni poprej izvršil v Porters Hallu nekaj popravil. Tozadevne poizvedbe se vršijo. Zanimiv je uspeh daktiloskopske preiskave zvonilnega gumba pri napeljavi, ki vodi iz spalnice k slugi Stonu. Na gumbu srno ugotovili razločen prstni odtis, ki nedvomno izvira od desnega kazalca gospoda Treeja. S tem je prvič dokazano, da se ni mogel po njegovi smrti nihče več dotakniti gumba, drugič pa, da je izpovedba gospodične Adlercreuzove, češ, da je v noči umora po enajstih slišala iz slugove sobe brnenje tistega zvonca, nezanesljivo.« Robin je zdaj na znamenje svojega predstojnika prekinil poročilo. »Tu se pričenja krog, ki smo ga začrtali okoli sumljivih oseb te drame,« je izpregovoril komisar Fitzner, obračaje se k polkovniku. »Gotovo je, da je bil morilec v Porters Hallu domač in da ga je — bodi si njega samega, bodi si njegovega po- magala — iskati med hišnimi prebivalci. Torej bi prišli kot storilci ali pomagači v pretres: Stone, kuharica, obe sobarici, gospodična Adlercreuzova in gospod Eugene Taylor. Kuharico, kuhinjsko služkinjo in sobarici za zdaj pač menda lahko izvzamemo; zato si moramo pa ostale tri osebe tem bistreje ogledati. Najprej gospoda Taylorja, brata umorjenega zdravnika. Z zgodovino Taylorjeve rodbine smo se do dobrega seznanili Oče in mati sta bila vsega spoštovanja vredna človeka; oče je zaslužil kot zavarovalni uradnik dovolj, da je mogel privoščiti sinovoma višjo šolsko izobrazbo. Med tem, ko se je mlajši normalno razvijal, starejši ni dobro uspeval. Oče ga je dal učit trgovine, a sin se ni obnesel in je v kratkem času nekajkrat menjal gospodarja. Pozneje je prišel v neko veletrgovino za pisarja, a že čez leto dni so ga iz neznanih razlogov mahoma odslovili. Tisti čas se je tudi Scotland Yard o priliki neke preiskave proti sleparskim igralcem ukvarjal z njegovo osebo, vendar je bilo postopanje proti njemu zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno. Kmalu po tej istoriji je odpotoval Eugene Taylor v Ameriko. Tam je ostal osem let in se šele pred tremi leti vrnil v London. Po svoji vrnitvi živi Taylor v Londonu v dokaj dobrih razmerah: na Biilowovi cesti ima krasno stanovanje, v trgovskem mestu pa pisarno. Vpisan je kot prekupčevalec s hišami, vendar je podoba, da mu posel ne nese toliko, kolikor potrosi Podatki o njem niso slabi. Kolikor bi ga bilo moči spraviti v zvezo z umorom v Por- ters Hallu, bi bil gospod Taylor prvi, ki bi imei od bratove smrti korist. Sam se ima za univerzalnega dediča, in notar, ki smo ga vprašali, je potrdil njegovo tozadevno izpovedbo. Oporoka pokojnega gospoda Treeja, ki jo hrani notar, postavlja za dediča brata, dr. Johna Taylorja, tako da bi šla po smrti le-tega Eugenu kot najbližjemu sorodniku res pravica do nasledstva, S tem smo prišli do glavnega vprašanja: ali obstoji druga oporoka ali ne obstoji? Izpovedbe sluge Stona, ki si ga bomo takoj bliže ogledali, se mi v tej stvari ne zdijo neverjetne. Njegovo razodetje, da je bila napravljena nova oporoka, je spravilo gospoda Taylorja v brezumen strah Ce takšna oporoka res obstoji, tedaj je Taylor vsekako šele po bratovi smrti zvedel zanjo in je po tem takem ob času umora še lahko mislil, da bo po bratu vse podedoval. Umor je bil izvršen v noči s sobote na nedeljo, najpozneje ob dveh po polnoči Kdaj pa najpoprej, gospod doktor?« Policijski zdravnik, ki mu je bilo namenjeno to vprašanje, je nato izrekel prepričanje, da bi se bilo dejanje utegnilo zgoditi največ ob desetih zvečer. Časa je bilo torej največ od desetih do dveh,« je komisar Fitzner nadaljeval svoj govor, »kar potrjuje tudi kuharičina izpovedba ,da je ob enajstih slišala iz sobe umora nekakšen padec. Gospodična \dlercreuzova, ki je pa treba previdno sprejemati njene navedbe, je pri zaslišanju takisto rekla, da jo je ob enajstih zbudil krik. Vse- kako je gospod Bogeoe Taylor ae prej Porters Hali, in posrečilo se mu je, da je podal za ostalo noč neoporečen alibi. Bil je namreč od desetih do treh zjutraj v sivo jem klubu. Torej ne more biti morilec; ostane pa seveda možnost, da je bil on tisti, ki je najel storilca in mu z natančnimi podatki pokazal pot.« »Pot tja — in nazaj skozi ključavnico,« se je oglasil policijski predsednik. Komisar Fitzner je vzgihnil, si omočil jezik s požirkom vode in nadaljeval: »Ce brat ne bi mo~el biti storilec ali povzročitelj, zakaj je bil potem zdravnik dr. Taylor umorjen? Dobičkaželjni razJogi morilca niso mogli voditi, posebno ker zdravnik ni imel premoženja. Kar se tiče usodne noči, je podoba, da ni morilec ob vstopu v pisalno sobo še ničesar vedel o navzočnosti dr. Tay!orja, ampak ga je kratko malo pobil, ko ga je nenadoma zagledal pred seboj. Zdaj pridemo do sluge Stona. Njegovo prejšnje življenje je popolnoma neoporečno. Bil je tako rekoč gospodarjev zaupnik, pokojni Tree ga je bogato plačeval, in tako ima Stone sam že precej premoženja. Razen tega mu zapušča pokojni v oporoki, ki leži pri notarju, precejšnjo vsoto, tako da bi bil lahko v miru počakal konca svojih dni. Stone se je stori! silno sumljivega. A čemu naj bi bil umoril dr. Taylorja? Nadzornik Barton je bil priča, ko je Slone udaril gospoda Eugena Taylorja za uho in mu zabrusil, da je podla morilska duša CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro all dajanje naslovov plačajo oni, ld Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopiši ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.-—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka Ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro all dajanje naslovov. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ae prilagajte znamki Oglasnega oddelka »Jutra« JJ£|J odgovor, priložite Le, če zahtevate od 3*" v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpraSanfa, tščoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« R»se' lav K Din za šifro al-; dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Tulipane ,'iimolje dobite zopet ort Sever & Oo LinhMnna 30471 6 Toussaint - Langenscheidt 'francoščina (nerabljen), takoj proda Pauar Sv. Petra cesta 48. 30660-S Fina vrtna zemlja z Mirja. naprodaj po 15 Din kub. m. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 30881-6 Renesančen predalnik 'Schubladkasten) rezina ve necijanska skrinja in Alt-»ien s-ervis za IS oseb. na prodaj. Naslov v vseb :>o slnvalnicab Jutra 30873-6 Otroški voziček ■ep, globok, prodam Cesta ia Rožnik 43 30387-6 K^seda 1 Din lavek 3 D:n za šifro ali dajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Din Kratek klavir n dobro ohranjen steklen nastavek, trgovsko -telažo poceni proiam Zima Wol-'ova ul. 10.1 3)881-26 Beseda ' D:n iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabrikat, 7. okroglim č-olničkom. ki tudi štika. [»oceni naprodaj v NOVI TRGOVINI na Tjrrševi 36 30847-29 »Pfaff«, »Singer« šivalni stroji in kolesa poceni na prodaj pr; »Promet.« nasproti »Križanjke cerkve. 30GS8G-29 Kolesa Brse-is !>'■• IH' za šifro al; dajanje i a* lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kolo žensko in moško dobro ohranjeno in gramofon His-master se proda. Tavčarjeva 3 Hišnik 308M-H Papagajček zelenkasto modre barve, je ušel z Zaloške ceste 3. Požten najditelj ie naproša, da ga odd3 prot; nagradi. 30S79-27 -Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17* Din Suha rezana jabolka (Apfelspa Iten DOrrobst). kupujem. Ponudbe z navedbo točne količine in cene ne Dr. Ivo Buratovič. 7>a greb. Kraljice Marije ul. G7 Telefon 58-37 30858-7 Platno, Sifone, naturel, barvasto blago za perilo, blago za rjuhe in prevleke, prte. servete, namizne garniture, etamine v vseh širinah, blago za zavese, gradi za žimnice, flanel rjuhe in odeje, prešite odeje v krasni izbiri, nudi najcenejše nova špecijalna trgovina s perilom F. I. GORICAH LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 30. Vsak kdor kupi nad Din 25.— dobi reklamno darilce! Amerikanske lešnike Beseda ' Din lavt-k 1".'' za šifro ali dajanje naslova ' Din Naimanjš' znesek 17 Din Hranilne vloge kopit* ai urodastt najboljše .wtom moj«- ui-aret Rudolf Zore Ljubljana, Gledališke •? Telefon 38—10 30S83-K", Hranilne vloge >»eh lenarntt. t»n> dajanje naslovi i Din. Najmanjši znesek 17 Din 6-sobno stanovanje najmodernejše, z veliko verando in drug'mi številnimi pritfklinami. sredi Ljublja ne. oddam takoj ali kasneje. Vpra-šati pri g. prof. Ko«u Gosposvet-ska ceodif-lam Evemtuelno s hrano. Naslov v vseh poslovalni-r3+> Jntra. 30872-23 Opremljeno sobo l>oe»ben vhod, oddam stal ni uradnici v centru za J50. Vprašati hišireo: Gosposka 6 30874-33 Lepo solnčno sobo z nporabo kopalnic«, od-daan pri sodniji. Cigale-tma ulica 1:1/1 levo. 30670-23 INSERIRAJ V „JUTRU"! Besoda 1 Din, davek 3 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek !7 Din ZIMSKE SUKNJE| ooijše vrste Hubertus nepre-močljiv 250 Din, I perilo m /sa praktičns oblačila nudi po reklamnih cenah P R E S K E R,[ Sv Petra c !5esw dec. 1936. Dsjb gotovino Dober plačnik, Delaven. Dobro kuham. Dobra provizija. Dober risar, Gorenjsko. Gotovina 30.000, Hudo hudo. Hiša večsUno-vanjsk. Hiter zaslužek. Industrijsko podjetje, Inka-sant. Jedilnica. Jamčim za uspjefc. Kupec. Kosovo, Knjigoveznica Kodeljevo. Bežigrad. Lepi lokali. Lepi dom 19. ifuz.ička škola. .Mlada. Marlji-va deklica. Motor, Nastopim takoj. Nedelja po°i»oldne. Napredna. Naimpovalec, Nizke obresti. Nujno rabim. Okus. Ob tramvaju Original. Prodajalka. Prijateljstvo 39, Prosta preds»>dkov Poljedelsko orodje. Pouk v zabavo. Poštena 350. Prometna. Po štena in marn«. Sfvosobna prodajalka. Stroga tajnost 21?. Sigurna investicija. Sposobne. Stalnost, Služkinja. Siznrno iso tisoč. Siguren uspeh. Samostojno kuham. Stroga tajnost. Samostojna ■M. Točni plačnic«, Taj. no«t. Trgovci z dežele. Temeljno. Takoj 12. Trezen. Vi,Ia do 3HO.OOO. V centru meeta. Wintermaerchen, Vorziiana Ca Din 180.000. Zmerna cena. Za gotovino. Zvest fant. 1936. Med mestom in deželo nosreduje Jutrov mali oglasnik Selenburgova ul. 7/1 Najboljši trboveljski PREMOG orez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5.. Telef 20-59 ZdrmikVampove kako se boste rešili ŽULJEV k ZAHVALA Ob prebridki izgubi, katera nas je doletela s smrtjo naše nepozabne zlate mamice, predobre žene, sestre, svakinje, nečakinje in tete, gospe MARICE REMIC * se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nas tolažili. Zahvaljujemo se častiti duhovščini, mil. gdu. priorju Učaku, g. prof. Janku Mlakarju, g. v. sv. p. t., dr. Jan-žekovič Francu, g. Pevec Ivanu upravniku pošte 1, ter vsem njenim stanovskim kolegom in kolegicam, dalje društvu trg. potnikov in zastopnikov ter vsem drugim, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njen zadnji dom, in jo pokrili s prekrasnim cvetjem in venci. Ker nam na mnogobrojne pismene izraze sožalja ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti se zahvaljujemo tem potom vsem in vsakemu z iskrenim Bog plačaj. ŽALUJOČI OSTALI. »Ni potrebno, da bi trpeli strašne bolečine in da bi Vas samo še trenutek rbadalo v žuljih in da bi Vas pekle otečene noge. Poslušajte še danes tale nasvet zdravnika. Pomočite svoje bolne noge v kopel tople vode. ki vsebuje pest Saltrat Rodella. Ta superoksi-genirana kopel takoj izvleče vnetje in bolečine. Močno učinkovite soli omehčajo žulje tako. da jih lahko s prsti odstranite s koreninami vred. Otekline splahnijo. Lahko nosite čevlje za eno številko manjše in ves dan lahko hodite udobno. Saltrat Rodell se dobi v vseh lekarnah.« Cena njegova je neznatna. Damske torbice dobite ža povsod, toda kako izdelane. Najlepše, najelegantnejše torbice, kakor tudi rokavice, denarnice, neceserje, listnice, kovčeke pa vedno v specijalni trgovini j Pasaža-Nebotičnik, D. OSTROZNIK, , V svojih novih prostorih vas postrežemo ! najsolidnejSe. Pridite in prepričajte ae! t □□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ uspehov □ □a en oglas JUTRU" g V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, teta. tašča, gospa IMA soproga posojiln. ravnatelja v pokoju Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 5. t. m. od 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. decembra 1936 Globoko žalujoči; OREHEK FRANC, soprog; FRANCI, sin; EMICA, IVICA, hčerki; dr. ing. KAVČIČ JANKO, ing. ŽULJE VIČ PERO, zeta; MARIJA, NONCI, PETRČEK, vnučki. LIUUUUJUIJJUULLJU Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ssa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratnl del Je odgofloeen Sttnfr Mraafc — SW * U^janL,