GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC XXIV ŽALEC, SEPTEMBER 1970 ŠTEVILKA 9 PRED VRATI JE SETEV DZIMliV »Hmeljar« Izdaja delavski svet Kombinata, ureja uredniški odbor: predsednik: Kač Karel; člani: Wagner Marija, dipl. inž. agr.; Klančnik Jože, Gubenšek Anton, dipl. inž. agr.; in Kronovšek Ivan. Urednica strokovne priloge Kač Miljeva, dipl. inž. agr. Glavni in odgovorni urednik Vybihal Vili, inž. agr. — Uredništvo je na KK Žalec. Glasilo izhaja v 5.500 Izvodih. — Letna naročnina 12 äinarjev. — Tisk in klišeji 2etis Celje. Kljub zmanjšanju površin pridelamo v zadnjih nekaj letih precej več ozimnih žit kot nekoč. To pa predvsem zato, ker vedno več pridelovalcev seje namesto starih in manj rodnih sort novejše, rodnejše domače in tuje sorte. Pridelali bi lahko še več, če bi poleg novih sort izboljšali tudi gnojenje in oskrbovanje posevkov. (Nadaljevanje na 6. strani) Franc Popit v prijetnem razgovoru z vzornim hmeljarjem Pongracom Turnškom Izbira mesta za ozimno žito je odločujočega pomena. Bogate rodne sorte pšenice in ječmena sodijo le na dobro zemljo. Na slabša tla, plitva ali težka, slabo plodna pa sejemo raje rž. Za hribovita območja pa žita, še posebno ozimna, niso primerna. Poleg izbire zemlje moramo paziti tudi na primeren predposevek. Zito naj sledi le takim poljščinam, ki zapustijo njivo dovolj zgodaj. Če nismo uspeli pravočasno izprazniti njive, je bolje počakati in spomladi posejati jarino, kot pa jeseni prepozno o-zimino. Setvi žita za žitom se moramo čim bolj izogibati. Le ovsu bi lahko na njivi sledila pšenica, rž ali ječmen, v skrajnem primeru pa lahko na žitno strnišče posejemo tudi rž. Žito dobro uspeva le na ustrezno dobro pripravljeni zemlji. Dobro pripravljena njiva ne vpliva le na kalitev semena, temveč na celotni razvoj posevka. Zemlja naj ne bo zbita, koristno pa je, da se pred setvijo primerno sesede. Zato preor jemo njivo vsaj 10—14 dni pred setvijo. O globini oranja za ozimno žito so mnenja strokovnjakov zelo različna. Prav gotovo je, da se globina oranja ravna po tipu zemlje. Za naše področje naj bi veljala globina oranja od 20—30 cm. Po oranju njivo prebra-narno in če je potrebno izravnamo še z vlačo. Oe nismo uspeli dovolj zgodaj zaorati, uporabimo tudi valjar. Zelo važna je izbira primerne sorte. Nobenega opravičila ni, da mnogi naši kmetje še vedno sejejo nesortno seme ali seme starih domačih sort. Te vrste dajejo znatno manjše pridelke pa tudi polegajo zelo rade. Na našem področju bomo letos sejali v glavnem naslednje sorte: San Pastore, Leonardo, Libellulo in Bezostajo. Nad polovico površin posejanih s sortnim semenom zasejemo s San pastore. Ker sta si z Leonardom po lastnostih zelo podobni sorti, po kvaliteti pridelka pa je Leonardo celo boljša, bo kazalo to sorto razširiti na račun zmanjšanja površin posejanih s San pastore. Za višje in odprte lege je zelo primerna ruska sorta Bezostaja. To je srednje zgodnja, precej rodna golica, ki daje po kakovosti odličen pridelek. Žal to sorto močno napadata pepelasta plesen in rjavenje plev, kar lahko očitno zmanjša pridelek. Cena semenske pšenice bo letos med 1,50 in 1,60 din za kg. Kmetovalcem, ki se še vedno ne morejo odločiti, da bi kupih in posejali sortno seme, priporočamo, da VISOK OBISK Predsednik CK ZKS Franc Popit, sekretar CK ZKS inž. Andrej Marinc in član IS SRS inž. Milovan Zidar so 26. avgusta obiskali Savinjsko dolino. V Žalcu so se -sestali s predstavniki družbeno političnih organizacij in se pogovarjali o aktualnih vprašanjih v občini. Obiskali so tekstilno tovarno v Prebodu in na Polzeli tovarno nogavic. Popoldne so sii gostje ogledali obiranje hmelja v Braslovčah in sušilnico hmelja na Zovneku ter v Petrovčah še tračno sušilnico. Na Bregu pri Polzeli so si ogledali posestvo in sušilnico kooperanta Pongraca Turnška, v Grušovljah pa obiskali kooperanta Franca Rojnika. Z obema so se zadržali v krajšem razgovoru o hmelj arsiki proizvodnji in o kmetijstvu sploh. Na večer so še obiskali Hmezad in se pogovarjali s člani našega političnega aktiva. Vy 2 St\ V DEŽJU SO HMELJARJI DOKAZALI KAJ JIM POMENI HMELJ IN KAKO CENIJO SVOJ PRAZNIK PO PRELEPI SOBOTI 8. AVGUSTA JE V NEDELJO PO DALJŠEM SUŠNEM OBDOBJU LILO CEL DAN KOT IZ ŠKAFA. DOBRO PRIPRAVLJENA PRIREDITEV JE POTEKALA V SOBOTO BREZHIBNO. TUDI V NEDELJO SE HMELJARJI NISO PUSTILI VELI- KO MOTITI DEŽJU, LE OBISKOVALCEV JE BILO PRECEJ MANJ. Sobotno dopoldne je potekalo v hudih bojih najboljših traktoristov in ekip za najvišji naslov — zmagovalca v republiki — na trnavskem polju. Hmeljarji pa so se pripravili na popoldne in v skupinah še dokončevali delo na domiselno pripravljenih vozovih za nedeljsko povorko prikazov iz predsednik hmeljarskega odbora, dolgoletni napredni hmeljar Pongrac Turnšek iz Brega pri Polzeli. Proglasil je tudi novega starešino Roberta Kladnika, hmeljarja iz Cepelj pri Vranskem. Novi hmeljarski starešina je po krajšem nagovoru pričel deliti priznanja enainštiridesetim Ločica, CIZEJ ANTON, Grajska vas, CIZEJ IVAN, Šentrupert, COKAN JOŽEFA, Spodnje Roje, GMAJNER ANTON, Vojnik, GAJŠEK VIKTOR, Drešinja vas, GOROPEVŠEK JOŽE, Prekopa, HRIBOVŠEK ZDRAVKO, Mot- ANTON, Vrbje, TKAVC FRANC, Kale, TURNŠEK ANTON, Zgornja Hudinja, TERGLAV IVAN, Tabor, UDRIH FILIP, Spodnje Grušovlje, VASLE FRANC, Zakl, VUČER MARTIN, Žalec, VODOVNIK FRANC, Podgorje, ZAGORIČNIK VINKO, Podvin, ZUPANC JOŽE, Gotovlje, HROPOT MAKS, Gotovlje, Program sta popestrila ubrana moška pevska zbora iz Tabora in Polzele. Zapela sta vsak po tri pesmi, prvi pod vodstvom Lesjak Milana, slednji pa pod Rizmal Vinkom. Toplo sta bila sprejeta, saj v tem hitrem tempu življenja pogrešamo lepo domačo pesem. Za konec slavnostnega dela pa so se predstavile kandidatke za novo hmeljsko princesko. Prireditev sta lepo tekoče in domiselno vodila napovedovalec in napovedovalka. Za dobro voljo pa so do svita igrali Veseli hmeljarji iz Šempetra. Noč je bila soparna in prav vročina v dvorani je kljub delovanju prezračevalne naprave bila vzrok potokom prelitega potu. Nedeljsko jutro nas je pričakalo turobno in z močnim dežjem. Kar verjeti nismo mogli, da tako lepi soboti sledi tako pusta nedelja. Kljub dežju se je izpred Hmezada vila proti Bras lovčam dolga kolona avtomobilov s starešino in spremstvom. Godbeniki iz Liboj so nabijali vesele koračnice in ob cesti ni manjkalo gledalcev, ki so tako kot mi, poazbili na dež. V Braslovčah je bila razstava živine. Najboljši rejci so razstavili 24 sivorjavih goved, ki jih je ocenila komisija pod predsedstvom živinorejskega strokovnjaka dr. Ferčeja. Razstavljali so tudi rejci plemenskih svinj. Pod, vodstvom inž. Jaka Ferjana so ocenili plemenske svinje, merjasce in merjaščke. V ,trgu je hmeljarskega starešino s spremstvom pričakalo lepo število gledalcev. Na tribuni na trgu so pod dežniki izvedli predajo starešinstva, si ogledali na dvorišču PE raz- Letos je med enainštiridesetimi hmeljarji, ki so za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo prejeli priznanje, bila tudi Marija Satler, znana Jajčnikova mama iz Založ. zgodovine hmeljarstva in iz proizvodnje. Ljudje, vasi in dolina so dali slutiti, da se pripravljajo na nekaj največjega. Sobota popoldne v Žalcu. Na Hmezadu je videti skupine ljudi, ki si ogledujejo dolino z višine. Pa tudi letala so ponesla nekatere hmeljarje nad dolino. Hmeljarski muzej je bil posebej pripravljen za številne obiskovalce. Na j več j a sobotna prireditev je družabni večer slovenskih hmeljarjev v dvorani Doma hmeljarjev v Žalcu. Pričelo se je res z zamudo, a je ob nabito polni dvorani izvenelo nadvse slovesno. Otvoritveni govor je imel zaslužnim hmeljarjem in hme-ljarkam. Med podeljevanjem pa je napovedovalec sporočil, da se je pravkar vminl med nas v dvorano lanski hmeljarski starešina z XX. zasedanja EHB, ki je bil v Bruslju v Belgiji. Veličastno je stopil v hmeljarski nošnji in z dvignjeno roko v pozdrav pozdravljen z vzkliki in mogočnim ploskanjem skozi množico proti odru, kjer je pomagal do konca deliti priznanja. PRIZNANJA SO PREJELI NASLEDNJI HMELJARJI: APAT IVAN, Družmirje, AU-BREHT JOŽE, Žale», BREŽNIK FRANC, Podlog, BRAČIČ IVAN, Levec, BREZNIKAR ALBIN, nik, JANEŽIČ RUDI, Vrbje, KRAMAR ANTON, Latkova vas, KEBER TITOS, Vuzenica, KOS FRANC, Spodnje Gorče, KOREN IVAN, Bevče, LIPAR ALOJZ, Kompolje, MAROLT IVAN, Topovlje, NOVAK MARIJA, Gortina, PODBREGAR MIRKO, Latkova vas, PEČEČNIK ALBERT, Prekopa, POTOČNIK IVAN, Kapla vas, PFEIFER AVGUST, Drešinja vas, REHAR IVAN, Žalec, ROJNIK MILENKO, Šmarjeta, SRAMEN MARIJA, Ivenca, SITAR FRANC, Cmi vrh, SATLER MARIJA, Založe, ŠEPEC VELIKO SLAVJE HMELJARJEV POD DEŽNIKI 3 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii! Hmeljarski starešina Robert Kladnik in hmelj ska princeska Pav-linka Žerdoner iz Trnave. Dvorana je onemela in prisluhnila ubranim domačim pesmim moškega zbora iz Polzele in ... ... moškega zbora iz Tabora ................................................. stavo poljedelskih strojev in o-rodja, ki jo je priredil naš Kombinat in se odpeljali proti jezeru, kjer so imeli skupno kosilo. Novi starešina. Robert Kladnik se je udeležil zaključnega slavja traktoristov v dvorani kina in podelil pokale, plakete in diplome najboljšim traktoristom in ekipami. Močan dež ni zadržal okoliških kmetov in delavcev, da ne bi skoraj točno ob uri prikazali svojih iprikazov spontani povorki. Za hmeljsko princesko so v nabito polni dvorani kina pro- glasili po izidu ocen petčlanske komisije, ki je kandidatke ocenila že v soboto, simpatično Pavlinko Žerdonar iz Trnave. S proglasitvijo je bil program končan. Številni obiskovalci pa so se še pozno ,v večer v skupinah ali posamič pod dežniki sprehajali od trga do prierditvenega prostora in jezera, pa nazaj. In zakaj ne bi vztrajali? Saj hmeljarji praznujemo svoj praznik le énfcrat v letu. Letos pa smo dokazali, da dež ni sila, ki bi nam to praznovanje preprečila. Vy Uspelo XIV. republiško tekmovanje traktoristov Pod pokroviteljstvom kmetijskega kombinata Žalec in v organizaciji kmetijske tehnične komisije ljudske tehnike Slovenije s sodelovanjem društva LT Pri Kombinatu Žalec, je bilo v dneh od 7. do 9. avgusta v Celju, Trnavi ter Braslovčah izvedeno letošnje XIV. republiško tekmovanje traktoristov. K tekmovanju se je prijavilo 8 ekip iz vse Slovenije. Vsako ekipo so sestavljali najboljši tekmovalci izbirnega področnega tekmovanja. Tekmovalci so se pomerili v teoretičnem znanju v prostorih kmetij sko-iz-obraževalnega centra v Medlogu, v oranju in spretnostni vožnji pa v Trnavi. Posebnost letošnjega tekmovanja pa bi naj bil nastop najboljših kot dopolnilo programu slavja Dneva hmeljarjev v Braslovčah. Zaradi slabega vremena je nastop odpadel. Prireditelj in organizator tekmovanja zaslužita priznanje za odlično in brezhibno- organizacijo in izvedbo tekmovanja. Tekmovalci so si v soboto po napornem tekmovanju v oranju in spretnostni vožnji z vrha Hmezada razgledali panoramo bližnje okolice. Po razgledu so se udeležili slavnostne večerje, ki jo je priredilo DLT pri Kmetijskem kombinatu Žalec. Tekmovalce, organizatorje in prireditelje je v imenu pokrovitelja im Iskupščine občine Žalec pozdravil pomočnik glavnega direktorja Kombinata in podpredsednik skupščine občine Žalec tovariš Kač Karel in poudaril pomen te športno tehnične manifestacije. V nedeljo popoldne pa so nagrajenci prejeli nagrade, plakete in pohvale od novoizvoljenega hmelj skega starešine. Tudi vsi vodje ekip in tekmovalci zaslužijo priznanje za vzorno vedenje in disciplino, ker so omogočili organizatorju, da je tekmovanje potekalo točno po programu. V času tekmovanja ni bile* vloženega nobenega protesta, kar dokazuje, da je tekmovanje potekalo v redu z vsestranskim zadovoljstvom pod vodstvom inž. Španringa. Našo ekipo so sestavljali tekmovalci traktoristi, ki so se na izbirnem tekmovanju najbolj izkazali. To so bili tovariši Ločičnik Ivan, Štajner Martin, Režonja Avgust in Vrbnjak Martin. Izven ekipe pa je kot posameznik nastopil tudi tovariš Simon- čič Štefan. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Ekipne uvrstitve Ekipa — področje 1. KK Žalec 2. KIK »Pomurka« — M. Sobota 3. KŽK Kranj 4. Agraria Brežice 5. AK Maribor 6. KPCJable 7. KZ Novo mesto 8. Agraria Koper C/) d 1 G 0) d 8 4—* *r—) JU G >N a o ¥ g1* 3 >8 H c/5 ? O C/3 id 114 66,69 700 880,69 124 53,80 661 838,80 112 61,55 635 808,55 109 43,59 651 803,59 117 19,83 643 779,83 102 50,51 597 749,51 104 28,70 586 718,70 89 10,38 511 610,38 St' 1 V imenu pokrovitelja republiškega tekmovanja traktoristov je vse nastopajoče in vodje ekip pozdravil podpredsednik žalske občine Karel Kač. Teoretično znanje 1. KIK »Pomurka« M. Sobota 124 točk 2. AK Maribor 117 točk 3. KK Žalec 114 točk 4. KŽK Kranj 112 točk 5. Agraria Brežice 109 točk 6. KZ Novo mesto 104 točk 7. KPC Jable 102 točk 8. Agraria Koper 89 točk Spretnostna vožnja 1. KK Žalec 66,69 točk 2. KŽK Kranj 61,55 točk 3. KIK »Pomurka« M. Sobota 53,80 točk 4. KPC Jable 50,51 točk 5. Agraria Brežice 43,59 točk 6. KZ Novo mesto 28,70 točk 7. AK Maribor 19,83 točk 8. Agraria Koper 10,38 točk Oranje 1. KK Žalec 700 točk 2. KIK »Pomurka« M. Sobota 661 točk 3. Agraria Brežice 651 točk 4. AK Maribor 643 točk 5. KŽK Kranj 635 točk 6. KPC Jable 597 točk 7. KZ Novo mesto 586 točk 8. Agraria Koper 511 točk III. mesto: KK Žalec — Steiner Martin je prejel plaketo, diplomo in denarno nagrado 1.200,00 din. IV. mesto: KIK »Pomurka« — Kuhar Franc je prejel diplomo in denarno nagrado 1.000,00 din. V. mesto: KK Žalec — Režonja Avgust je prejel diplomo in denarno nagrado 800,00 din. Poleg teh nagrad so še prejeli: Najboljši tekmovalec v oranju KŽK Kranj tovariš Frelih Marjan je prejel v trajno last pokal »Kmečki glas«. Najboljši tekmovalec v teoretičnem znanju AK Maribor tovariš Kralj Feliks je prejel v trajno last pokal Republiškega odbora sindikatov delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. Najboljši tekmovalec v spretnostni vožnji KK Žalec tovariš Ločičnik Ivan je prejel v trajno last pokal Sveta ljudske tehnike Slovenije. Vsi ostali tekmovalci so prejeli diplome. Če primerjamo letošnje re-zulltate z lanskoletnimi, lahko ugotovimo kvalitetni napredek vseh ekip. Napredek v kvaliteti pa je osnovni namen tekmovanj traktoristov. To ugotovitev lahko podkrepimo s številkami, ki kažejo, da je najbolj napredovala ekipa Agrokombinata Maribor, ki je letos dosegla 141 točk več kot lani. Nekatere druge ekipe so dosegle naslednje število točk več: KK Žalec 65, KPC Jable 35, Agraria Brežice 33, KIK »Pomurka« 25 točk in KŽK Kranj 16 točk. Konkurenca je bila huda, saj so razlike v končni razvrstitvi minimalne, kar nam naj bo v budilo, da se bomo morali prihodnje leto krepko potruditi za osvojitev prehodnega pokala. Odbor Ljudske tehnike KK Žalec Naše štiri zlate Strokovna komisija na sejmu žganih in brezalkoholnih pijač v Ljubljani je dodelila po ocenitvi štiri zlate medalje za ribezov, malinov in borovničev sok in za sinalco citro, srebrno medaljo za ananasov sok in posebno prinzanje za sinalco, sinalco kolo in celeia oranžadao. Na sejmu smo imeli tudi lepo aranžiran svoj paviljon. Uvrstitev posameznikov Priimek in ime — kraj Teorija Spretnostna vožnja Oranje Skupaj 1. Ločičnik Ivan — - Žalec 41 25,00 234 300,00 2. Frelih Marjan - - Kranj 39 24,18 235 298,18 3. Steiner Martin - — Žalec 38 23,05 234 295,05 4. Kuhar Franc — M. Sobota 41 22,45 228 291,45 5. Režonja Avgust — Žalec 35 18,64 232 285,64 6. Godler Martin - - Brežice 42 13,97 226 281,97 7. Bukvič Štefan — - M. Sobota 41 20,21 216 277,21 8. Lebar Martin — M. Sobota 42 11,14 217 270,14 9. Simončič Štefan i — Žalec 40 11,46 217 268,46 10. Vrbnjak Martin — Žalec 36 16,68 212 264,68 Nagrade pa so prejeli: EKIPNO I. mesto: KK Žalec je prejel prehodni pokal (že drugič zapored), plaketo in diplomo. II. mesto: KIK »Pomurka« M. Sobota je prejel plaketo in diplomo. III. mesto: KŽK Kranj je prejel plaketo in diplomo. POSAMEZNIKI Pri skupnih uvrstitvah: I. mesto: KK Žalec — Ločičnik Ivan je prejel pokal, diplomo in denarno nagrado 2.000,00 din. II. mesto: KŽK Kranj — Frelih Marjan je prejel plaketo, diplomo in denarno nagrado 1.500,00 din. Naša zmagovalna ekipa: Martin Vrbnjak, Tine Steiner, Ivan Ločičnik in Avgust Režonja z vodjo Vinkom Jugom po proglasitvi zmagovalcev v Braslovčah. 5 SieakmftiL pogovod in, nasveti PREIZKUS NAPRAVE ZA OHLAJEVANJE IN DOVLAŽEVANJE HMELJA Zaradi premajhnih skladišč-nih prostorov se mnogo suhega hmelja zdrobi. Pri Hmezadu ocenjujejo, da je takega hmelja vsako leto tudi do 100 ton. Zdrobljen hmelj ima nižjo vrednost zaradi izgleda in manjšega odstotka smol. Vrednost hmelja je znižana najmanj za en kakovostni razred. v koših. Ta zamisel je bila izvedena v letu 1969 na obratu Šentjanž — KK Sevnica. 1 Izvedba poizkusa: V prostoru, ki meri 10 X 15 m smo postavili lesen jašek z bočnimi odprtinami. V ustje jaška smo montirali aksialni ventila- Ohlajevalna in predvlaževalna naprava v Vojniku. Hmeljarji rešujejo ta problem tako, da suh hmelj vlažijo s škropilnicami, pri tem pa se večkrat zgodi to, da hmelj pokvarijo. V zadnjih letih je več hmeljarskih obratov nabavilo ovlaževalce hmelja, ki jih izdeluje SIP — Šempeter. Ti ovlaže-valci so delno rešili problem, v večini primerov pa so preobremenjeni. Suh in vroč hmelj se vsipa na visoke kupe okrog ustja ovlaževalca in se že pred vstopom zdrobi. Manjšim obratom in privatnim hmeljarjem se ne izplača nabaviti ta ovlaževalec, čeprav imajo premajhna skladišča. Pokazala se je potreba, da se najde še drug cenejši način za hlajenje in dovlaževanje hmelja. V letu 1968 smo postavili na sušilnici Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu jašek za ohlajevanje hmelja. Ves hmeli. ki je prišel iz sušilnice, smo ohladili na tem jašku, šele nato smo ga vsipali v ovlaževalec. Pri tem smo ugotovili, da se hmelj v koših ohladi na temperaturo zunanjega zraka v času 10 do 15 minut. Ob tem poiskusu se je porodila zamisel, da bi isti jašek uporabili še za dovlaževanje hmelja tor, tip 1A 710 s kapaciteto zraka 15.000 m3/h in 30 mm Vs tlaka. Te ventilatorje izdeluje »KLIMA« v Celju. Z vsake strani smo lahko k jašku prislonili enajst košev, to je skupno 22 košev. Vsak koš je vseboval ca. 7 kg suhega hmelja. V prostor pred ustjem ventilatorja smo z ovlaževalcem zraka pihali z vlago nasiten zrak, vendar ne neposredno v odprtino ventilatorja. Postopek hlajenja in dovlaže-vanja hmelja je bil naslednji: 1. Najprej smo vključili ventilator. V 10 minutah smo hmelj v koših ohladili na temperaturo zraka v prostoru. 2. Po 10 minutah smo vključili še ovlaževalec zraka. Relativna vlažnost zraka, ki ga je potiskal ventilator skozi hmelj v koših je narasla na ca. 90 %. Po preteku 30 minut smo vse koše obrnili. Po preteku nadaljnjih 30 minut smo izključili ovlaževalec. Ventilator smo pustili teči še 10 minut zato, da se je vlaga v hmelju enakomerneje razdelila. Ves proces ohlajevanja in ovlaževanja hmelja je torej trajal 80 minut. V primeru, da bi prišel iz sušilnice izredno suh hmelj, bi morali podaljšati čas navlaževanja za 10 do 15 minut. Meritve vlažnosti hmelja smo zastavili tako, da bi dobili odgovor na tri vprašanja: * 1 2 a) kako enakomerno se je navlažil hmelj v košu? b) kako enakomerno je navlažen hmelj v koših z oziram na položaj koša ob jašku? c) kakšno vlažnost ima hmelj na kupu tik pred basanjem? Rezultati meritev so podani v naslednjih tabelah: Porazdelitev vlage v košu (3 meritve) % vlage ob steni % vlage v sredini Zgoraj 9,8 8 10,8 popr. 9,53 9,15 9,5 10 popr. 9,55 V sredini 10,55 8,6 11,7 popr. 10,28 9,2 11,25 9,7 popr. 10,50 Spodaj 10,5 9,1 10,9 popr. 10,12 10,95 10,8 11,4 popr. 11,50 Razdelitev vlage ob jašku % vlage v hmelju v začetku na sredini na koncu jaška Leva stran 9,65 9,60 10,8 Desna stran 9,90 9,90 9,6 Relativna vlaga hmelja na kupu pred basanjem je nihala v mejah med 10 do 11,5 %. Analiziranih je bilo 13 vzorcev v času 7 dni. Zaključek: 1. Poizkus je pokazal, da je možno po tem postopku ohladiti in navlažiti hmelj, ki ima 5 do 6 % vlage na 10 do 12 % vlage v času 80 do 95 minut. 2. Razporeditev vlage je dokaj enakomerna tako v samem košu kot tudi po dolžini jaška. 3. Pri tem postopku ostanejo hmeljsike kobule popolnoma nepoškodovane, ker ves čas postopka mirujejo in se ne pre-sipavajo. 4. S to napravo je možno ohladiti, navlažiti in pobasati ves hmelj, ki pride iz dveh 16 m2 velikih sušilnih komor z zračnim ogrevalcem. To delo ter šivanje in Skladiščenje vreč so opravili trije delavci. Delovni čas je bil od 5. do 22. ure, v dnevih, ko je bila sušilnica polno obremenjena. Tako je bil ves Razmestitev naprav v prostoru 6 ^■Tntrnatyc^ obran hmelj naslednji dan že pobasan in skladiščen v vrečah. Na obratu Šentjanž je bilo po tem postopku ohlajeno, ovlaže-no in pobasano 30 ton hmelja. Ob prevzemu ni bilo niti ene vreče zdrobljenega hmelja. Letos so montirali štiri take naprave na obratih KK Žalec in še štiri izven Savinjske doline. Nekatere naprave imajo še enkrat večjo kapaciteto kot zgoraj opisane. Prilagojene so RAZUMEVANJE ŠOL Zaradi velikega pomanjkanja obiralcev se je vodstvo kooperacije odločilo prositi za pomoč osnovne šole v dolini. Le-te so z velikim uvidevanjem zbrale u-čence višjih razredov. Vsi, učitelji in učeči, so pomagali obirati hmeljarjem, ki so imeli premalo obiralcev. različni obliki in velikosti košev. V nekaterih primerih piha zrak od spodaj navzgor in košev ni potrebno obračati. Po 10 dneh "% obratovanja so na vseh teh napravah rezultati razveseljivi in f______________________________9wo_________________________ m 1:500 v celoti potrjujejo podatke, dob- f ljene na poskusni napravi v preteklem letu. Prepričan sem, da bo letos ob prevzemu mnogo manj zdrobljenega hmelja kot v preteklih letih. Pelikan Zvone, dipl. ing. agr. NESREČA Jože Serti je s tatro peljal buldožer DE Strojne postaje z letališča v Levcu. Lesen most pred letališčem se je pod težo vdrl in tovornjak je padel v Ložnico. Skoda je precejšnja. Jašek za ohlajevanje hmelja PRED VRATI JE JESENSKA SETEV (Nadaljevanje s l. strani) svoje seme prečistijo na trijerju ali selektorju in razkužijo. Za razkuževanje uporabimo pripravke radosan, agrosan, abavit in podobno. Za 1Ó0 kg semena potrebujemo le 200 g razkužila. Čas setve Ne sejmo prepozno, a tudi ne prezgodaj. Pozna setev ni priporočljiva, pretirano zgodnja pa tudi ni primerna. V prvem primeru 'bo posevek zanikrn in slabo razraščen, v drugem pa lahko mraz in snežna plesen posevek močno razredčita. Najprej posejemo rž, do konca septembra naj bi bila vsa v zemlji. Ječmen lahko sejemo še prve dni oktobra. Pšeničnih sort ne sejemo istočasno, ampak najprej kasnejše, nato pa zgodnje. Kjer je le mogoče, sejemo s sejalnico. Ročna setev je slabša in dražja, ker moramo posejati več semena. Rž sejemo plit-veje (2—3 cm), pšenico in ječmen pa nekoliko globlje (3—5 cm). Na težjih zemljah sejemo plitveje kot na lažjih. Kvaliteta setve je močno odvisna od tega, kako smo pripravili sejalnico. Vse sejalnice, ki jih nameravamo pri setvi uporabiti, moramo temeljito pregledati in opraviti 'potrebno popravilo. Če hočemo, da bomo dobili posevek kot si ga želimo, moramo pred setvijo opraviti na dvorišču tudi preizkus sejalnice. šele po takem preizkusu bomo zagotovo vedeli koliko semena nam bo padlo na ha. Količina potrebnega semena je odvisna od njegove uporahne vrednosti tj. čdstote, kaljivosti in debeline zrnja. Zelo rodovitne sorte sejemo gosteje kot ostale. Optimalna gostota zrnja na m2 je pri teh 500—550, kar pomeni 200—230 'kg zrnja na ha. Pri ostalih sortah je optimum pri 400 zmih/m2 tj. 160 kg semena na hektar. Enako velja tudi za ječmen in rž, le da moramo porabiti pri rži 180 kg semena na ha, ker so zrna rži debelejša. Če s setvijo zakasnimo, se rastline slabše razraščajo, zato za vsakih 10 dni zakasnitve povečamo količino semena za približno 5 %• Isto velja tudi za slabše seme, za ročno setev ali za slabo pripravljeno njivo. Žitom bolj ustrezajo gnojila kot hlevski gnoj. Gnojenje, ki smo ga poznali včasih, sedaj vedno bolj opuščamo. Posamezna gnojila (superfosfat, kalijeva sol itd.) nadomeščamo z nitrofoskald. Za jesensko gnojenje uporabimo nitrofoskale, ki vsebujejo veliko fosforja in kalija in manj dušika. Zelo primerne so kombinacije 4 :14 :11, 500-800 kg/ha. ali 9 : 18 : 18 200-300kg/ha. Proizvajalci priporočajo tudi nitrofoskal 7,5 : 23 :15 v primemo manjši količim, ki ga letos še ne bomo mogli dobiti, ga bo pa treba čimprej preizkusiti. Potratno in negospodarno bi bilo, če bi ozimna žita ob setvi gnojili z nitrofoskali, ki vsebujejo veliko dušika npr. 8:8:8, 10 rlO : 10 ali 15 : 15 : 15. Pretežni del tega dušika ne bi koristil posevkom, ampak bi se z dežjem izpral v zemljo. Z dušikom bomo raje dognojevali spomladi. Čeprav nam žito ne predstavlja tržne proizvodnje, saj večino pridelka porabimo doma za hrano in krmo, ni vseeno, kakšen pridelek zrnja dosežemo. Marsikateri kmet se že lahko pohvali z dobrim hektarskim donosom, vendar je še mnogo takih, ki pridelajo le nekajkrat več zrnja, kot so ga posejali. Bolj se moremo zavedati, da bomo dosegli zadovoljive donose le z dobro oskrbo posevkov ter zadostnim in pravilnim gnojenjem. Ob setvi moramo misliti tudi na žetev. Ker smo ročno spravilo pridelka že skoraj opustili (razen v višjih legah), bi morali že ob setvi pomisliti ali bomo lahko prisil s kombajnom na njivo. Dostikrat se zgodi, da se kombajni pokvarijo ravno pri premikih na take parcele. Če že moremo sejati žita drugje, potem uredimo do parcele vsaj primeren dostop. Drugi moment, ki se ga moramo ob setvi spomniti, je razdrobljenost parcel dn velike razdalje med njimi. Pri uporabi močnejših in večjih strojev je to vprašanje vedno bolj pereče. V mnogih vaseh bi se to dalo urediti tako, da bi kmetje sejali posamezne poljščine po rajonih. Z leti bi tako prišli do neke vrste vaškega kolobarja. Če pomislimo, kolibo stroškov bi prihranili zaradi manjših premikov strojev pri tem pa povečali efektivni delovni čas, bi bil to lep prispevek k zmanjšanju pridelovalnih stroškov. Sfùn/w&xamifkc