izvirno znanstveno delo UDK 598(282 Reka) 
ORNITOFAVNA ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE iN BLIŽNJE OKOLICE 
Boštjan SURiNA 
Si-6250 ilirska Bistrica, Župančičeva 22 
E-mail: bostjan.surina@guest.ames.st 

IZVLEČEK 
Med letoma 1994 in 1999 je bilo v doiini Reke in bližnji okolici opazovanih 147 vrst ptic, od tega 85 vrst potrjenih in 19 verjetnih gnezdilk ter 25 vrst preletnikov; 78 vrst ptic v dolini prezimuje. Zabeleženo je bilo naraščanje populacije pojočih koscev Crex crex, opaženi sta bili tudi veliki gnezditveni gostoti rjavega srakoperja Lantus collurio ter velikega strnada Miliaria caiandra. Obrežje Reke je edina gnezditvena lokacija čebelarja Merops apiaster v jZ Sloveniji. V kamnolomu nad Ilirsko Bistrico je bil opazovan skalni brglez Sitta neumayer -prvo opazovanje te ptice v Sloveniji. Cnezditvene habitate neposredno ob Reki in trstičja ogrožajo hidromelioracijski posegi v strugo. 
Ključne besede: ornitologija, dofina Reke, Primorska, JZ Slovenija 
UVO D 

Dolina Reke je spričo naravnega bisera Škocjanskih jam, v katere Reka ponikne, in nepreglednega Snežni­škega masiva neupravičeno zapostavljena v pogledu na­ravoslovnih raziskovanj. 
Dosedanje fioristične in favnistične raziskave so dokaj borne. Šele v zadnjem času so bile opravljene ne­katere fioristične raziskave, ki so deloma zajele tudi floro in vegetacijo doline (Jogan et al., 1996; Seliškar & Vreš, 1995). Podobno je s favno kačjih pastirjev (Šalamun ef al., 1997), metuljev (Čelik, 1994; Čelik & Rebušek, 1996; Verovnik, 1997) in sesalcev (Trilar, 1997). Na pobudo Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Nova Gorica je bila izdelana inventarizacija favne zgornjega toka reke Reke, ki je zajela raziskave vrbnic (Plecoptera), muh poplesovalk (Empididae, Diptera), dvoživk (Amphibia) in ptic (Aves), vendar rezultati inventarizacije za vse skupine niso popolni (Sivec ef al., 1996). Na posameznih iokalitetah je bila na pobudo istega zavoda inventarizirana flora in vegetacija (Seliškar & Vreš, 1995). Razmeroma slabo je poznana tudi ornitofavna, saj je intenzivneje raziskovana šele v zadnjih nekaj letih (Polak, 1997). Šele nočni popisi koscev Crex crex v zadnjem času so opozorili na mednarodni ornitološki pomen območja (Trontelj, 1995, 1996), katerega del je vključen med ornitološko po­membna območja Slovenije (IBA). Namen članka je prispevati k poznavanju ptic zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice. 
RAZISKOVANO OBMOČJE 

Dolina Reke se razteza v smeri SZ-JV v JZ delu Slovenije, samo porečje pa se opira na neprepustne ter­ciarne flišnate plasti (laporji in peščenjaki), ki sestavljajo brkinsko sinklinalo. Na SV krilo brkinske sinklinale pa se nariva snežniški masiv, sestavljen iz zgornje- in spodnjekrednih apnencev ter dolomitov in se nad dolino pokaže z markantno stopnjo nad zgornjim tokom Reke, kjer je tudi največ ravnega sveta v celotnem porečju Reke. Tu sta se izoblikovali dve fluvialni terasi, kjer je ozemlje, ki ga poplave Reke ne dosežejo, izkoriščeno za njive in travnike (Paviovec & Pleničar, 1980; Rojšek, 1987). Reko napajajo vode iz snežniškega masiva po desnih kraških pritokih (Bistrica, Podstenjšček). Nepo­sredno ob Reki najdemo kvartarne rečne naplavine, glavnino doline pa tvori terciarni fliš (Paviovec & Pleničar, 1980), Zgornji del doline Reke leži na nad­morski višini 420-400 m. V njem se je razvila Ilirska Bistrica (pribl. 4900 preb.), največje naselje celotne doline in porečja Reke ter sedež občine, ki med drugim 
BoMjars SUR1NA-. ORNITOFAV N A ZGORNJEG A DEL A DOLIN E REKE I N BLIŽNJ E GKOLO , 303-3! 4 
zajema celoten zgornji del doline. 
Dolini daje glavno obeležje reka Reka, tipična kraška reka in najdaljša ponikalnica v Sloveniji. Izdolbla je enega najbolj zanimivih naravnih pojavov - Škoc­janske jame, ki so vpisane v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri UNESCU. Z a Reko je značilno izredno kolebanje vodnega pretoka tako med letom kot tudi med posameznimi meseci, saj razmerje med naj­nižjim in najvišjim pretokom presega 1:3.000. ima sub­mediteranski pluvio-nivalni rečni režim z vplivi kraške retinence oziroma najvišjo vodno gladino jeseni (no­vember), najnižjo pa poleti (avgust). Vsakoletne poplave so pravilo (Rojšek, 1996). 
Bližina morja pomeni milejšo klimo, saj povprečna letna temperatura zraka niha med 9,6 in 12°C (Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1995b; Pučnik, 1974) (Ilirska Bistrica, 414 m n.m.v.; SI. 1). Značilnost lokalne klime so tudi velika temperaturna kolebanja zlasti v zimskih mesecih, ko pride zaradi izpostavljenosti doline proti S do nenadnega vdora hladnega zraka s snežniškega masiva z značilno burjo (Klemenčič, 1959). Dogaja se, da mešanje morskih in kontinentalnih zračnih gmot ob menjavanju vlažnega ter toplega jugozahodnika in mrzlega severoz.ahodnika vodi v nastajanje žleda (Rojšek, 1987). Kljub temu se povprečna temperatura zraka tudi najhladnejših me­secev ne spusti pod 0°C (januar 1,6°C). Prve slane se pojavljajo ob koncu oktobra in v prvi polovici no­vembra, zadnje pa ob koncu marca oziroma v začetku aprila. V dolini je pozimi temperaturna inverzija pogost pojav. 
EšB ) padavin e 
—temperatur a 

Dolina prejme v povprečju 1447 mm padavin, največ oktobra (146 mm) in novembra (172 mm), najmanj pa februarja (92 mm) in julija (97 mm) (Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1995a). 
Reka priteče v zgornji del doline iz toploljubnega bukovega gozda z jesensko vilovino (Seslerio -Fagetum), ki prevladuje v zgornjem toku Reke. V širših stranskih jarkih in ob sami Reki uspeva združba velikega jesena in plemenitih listavcev (Aceri -Fraxinetum), na pobočjih, obrnjenih proti severu, pa bukov gozd z bekico (Luzulo -Fagetum) (Seliškar & Vreš, 1995). Dolina se pri vasi Zabiče razširi v obdelovalne površine in travnike z visoko pahovko (Arrhenanteretum s.lato,), modro stožkovko (Molinetum caeruleae s.lato) ter po­končne stoklase in srednjega trpotca (Bromo -Plan­tagineturn mediae), slednji že zunaj poplavnih voda. Prekinjajo jih visokostebelni senožetni sadovnjaki, drevoredi, žive meje, poti in melioracijski kanali. Po dolini se fragmentarno pojavljajo še posamezna okna trstičja (Phragmitetum australis), ostrega šašja (Cari­cetum gracil is s, lato) i n vo I ko v j a (Nardetum s. I ato). 
Travnati svet doline z desnega brega Reke omejuje gozd črnega gabra z jesensko vilovino (Seslerio -Ostryetum), ki ga ponekod prekinjajo zaplate suhih kraških travišč nizkega šaša in skalnega glavinca (Carici humilis -Centaurietum rupestris) ter oklasnice in dlaka­vega gadnjaka (Danthonio - Scorzoneretum viHosae), z leve pa večinoma gozd belega gabra (Carpinetum s.lato), gradna (Quercus petraea) in cera (Quercu$ cerris). 
ian fob mar spr maj jurt jul a v g se o okr r.nv dec 
mesec i 

SI. 1; Povprečna mesečna količina padavin in pov­prečna mesečna temperatura zraka na meteorološki postaji Ilirska Bistrica v obdobju 1961-1990 (Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 199Sa, b; Pučnik, 1974). Fig. 1: Mean monthly precipitation rate and mean monthly air temperature at the Ilirska Bistrica Weather Station in the 1961-1990 period (Hydrometeorological Institute of the Republic of Slovenia, 1995af b; Pučnik, 
1974). 
predlagano tSA območje 
proposed IJBA 

SI. 2: Dolina Reke z bližnjo okolico. 
Fig. 2: Upper Reka valley and neighbouring area. 

Boštjan SURINA: ORNITOFAVNA ZGORNJEGA D Ft. A DOLINE REKE IN SUŽNJE OKOLICE, 303-3M 
Erodirani rečni bregovi in manjša prodišča ob Reki so rezultat njenega hudourniškega značaja. Strmo odsekani rečni bregovi se pojavljajo bolj ali rnanj po obrežju celotnega toka Reke, vsakoletne poplave pa jih sproti oblikujejo in spreminjajo. 
V zgornjem delu so tudi prodišča večinoma ne­stabilna, na njih pa prevladujejo nitrofilne in kon­kurenčno najbolj sposobne rastlinske vrste. Po toku navzdol pa so bolje izoblikovana z že značilno ve­getacijo iz zvez Bidention tripartiti (s prevladujočimi vrstami Bidens tripartita, Epilobium hirsutism, Polygo­num minus, P. persicaria in Rumex obtusifolius), Nano­cyperion (Cyperus fuscus) in združbe junco -Men­thetum longifoliae (Mentha iongifolia, Juncus inflexus). 
V zgornjem toku je pas obrežne vegetacije razme­roma ozek, prevladujeta pa bela vrba (Salix alba) in jelša (Alnus glutinosa); jelševje (Alnetum glutinosae) je razvito le fragmentarno. Po dolini navzdol pa se posto­poma širi in v ulekninah pasu poplavnega območja so razviti logi, kjer se omenjenima drevesnima vrstama pridružijo še robtnija (Robinia pseudoaccacia} in lipovec (Tiiia cordata) ter grmovnice rdeča vrba (Salix purpurea), trdoieska (Euonymus europaea), rdeči dren (Comus sanguines), leska (Coryllus ave.Slana) in dobrovita (Viburnum lantana) (Seliškar & Vreš, 1995). Najbolj prodorni rastlini obrežij sta top i nam bur (Heltanthus tuberosus) in orjaška rozga (Solidago gigantea), ki pone­kod (zlasti po toku navzdol) popolnoma izpodrineta 
druge vrste (Epilobium hirsutum, Meniha iongifolia ...). 
Fitogeografsko uvrščamo dolino Reke v subme­diteransko območje (VVraber, 1969) oziroma brkinski distrikt (Zupančič et al., 1987). 
Mozaična razporeditev travnikov, visokostebelnih senožetnih sadovnjakov, njiv, drevoredov in pasov grmovja ter pestra izbira poljščin govorita o ekstenzivni rabi zemljišč. Lastniki le-teh so skoraj izključno za­sebniki, ki še vedno bolj ali manj tradicionalno gos­podarijo s svojimi površinami. Intenzivnejšo izrabo površin pa do neke mere onemogočajo tudi vsakoletne poplave, zlasti v neposredni bližini Reke. Tako poplavni del območja zasebniki večinoma le kosijo, tu in tam pa se košenice zaradi nedonosnosti oziroma opustitve košnje in paše zaraščajo. 
MATERIALI IN METODE 

Terensko delo je zajemalo v glavnem opazovanja od leta 1994 do leta 1999. Uporabljal sem daljnoglede različnih povečav, opazovanja pa so zajemala zgornji tok doline Reke, ki sem ga v smeri vzhod-zahod omejil z vasema Zabiče in Podtabor, proti severu z Gurami, proti jugu pa s črto Trpčane-Gornji in Dolnji Zemon­Zarečica-Zarečje (SI. 2). Popisovanje ptic je tako zajemalo dva krajinsko, geološko in vegetacijsko jasno ločena predela: flišnato dolino ter suhe kraške travnike nad dolino Reke. 
Tab. 1: Seznam opazovanih vrst Kategorije ogroženosti po Bračko et al., /994; primerjava statusa vrst po Geister, 

1995; Polak, 1997; Sivecet al., 1995; Sovine 1994;* Bračko & Grošelj, 1994; P: vrsta je opazovana na preletu; Pb: 
vrsta je opazovana v prehranjevalnem habitatu; Pg: poletni gost, spolno nezreli osebki letujejo izven gnezdišč; Z: 
vrsta v dolini Reke prezimuje; Gn?: vrsta je verjetni gnezdilec; Gn: vrsta je potrjen gnezdilec. 
Tab. 1: List of the observed species. Threat status according to Bračko et ai., 1994; comparison of the status 
according to Geister, 1995; Polak, 1997; Sivec et aL, 1995; Sovine 1994;* Bračko & Grošelj, 1994; P: species 
observed during migration; Ph: species observed in feeding habitat; Pg: summer visitor, immature individuals 
summering outside breeding area, Z: species overwintering in the Reka valley; Gn?: probable breeder; Gn: 
confirmed breeder. 

št
. 
 znanstven
o
 im
e 
 ogroženos
t 
 status  
ZOAS  OA  Sivec  etal.,  Polak, 1997  Surina (to delo)  
S  1995  
1  Acanthis  cannabina  /  
2  Accipiter  gen tiIis  V 3.c  /  l  
3  Accipiter  nisus  V 3.c  /  - Z  .  
4  Acrocephalus  arundinaceus  E2.c  Gn  
5  Acrocephalus  palustris  :  Gn­ "  Gn  
6  Acrocephalus  schoenobaenus  V 3.a  P  
7  Acrocephalus  scirpaceus  V 3.a  P  
8 9  Actitis hypoleucos Aegithalos caudatus  E l.c  :•<,  •• :Gn? / . (.11  
10  Alauda  arvensis  R4.b  • Gn? •  (' •  "  Gn  .  
11  Alcedo  atthis  E 2.c  Gn  •  i':­ 7,(• • i  
12  Alectoris  graeca  E2.b  /  '• -> !  
13  Anas acuta  r.  
14  Anas  platyrhynchos  • Z  Gn  Gn?  /  <• i  

Bostjan SURINA: ORNITOFAVNA ZCORNJECA OR A POUN Í RLKL IN BllZNjE OKOÎ.ICE, 30Î-Î14 Boštjan SURINA: ORNiTOEAVN A ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE IN 8L12N5E OKOLICE, 303-314 Boííjan SURINA: ORNITOfAVN A ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE IN BLtŽNIE OKOLICE, 303-3 H 
15  Anas  querctiedula  E 2.3  r  
16  A riser 3riser  Z  
17  An thus campestris  Cn  Gn? "  
18  An thus pratensis  z  
19  Anthus  spinoleta  z  
20  Anlhus  trivialis  Cn  Cn?  Cn  
21  Apus apus  Gn  C.n  
22  Aquila chrysaetos  V 3 .a  Gn  
23  Ardea  cineres  R4.b  z  1'  TI'ÍÍ  /.. <. '••;,<  
24  Asió otus  /  
25  Athene  noctua  E2.c  /  Gtl  •  Gn  
2 G  Aytbia  nyroca  E 2.a  :•  
27  BomobyciUa garrulus  r. /  *  i  
28  Buho buho  E2.c  /  i  • Gn  
29  Bateo bateo  /  Gn  i , •.:  /. ' , >  
30  Caprimulgus  europaeus  E2.c  "Cn  < •!-.  ;  
31  Carduelis  carduelis  /  Cn  c.-ir  
32  Carduelis  flammea  y  Í  
33 34  Carduelis spinus Carpodacus erylbrinus  /  • •,•.•  
35  Certhia  brachydactyla  7  /..'.<:<  
36  Charadrius  dubius  V3.c  
37  Cbloris  chloris  • -2  r­ /.  
38  Cicoriia  ciconia  E 2.b  1'  
39  Cinclus  ductus  V 3,b  / , G •  
40  Circaehts  gallicus  E 2.a  Gn  !'  I  
41  Circus a eroginosus  • p  
42  Circus  cyaneus  
43  Coccotbraustes  coccothraustes  . " Z  /  i  
44  Columba  livia  E 2.b  Z  /  G  
45  Columba  palumbus  I ; i  
46  Corvus  corax  Z  G n  • : ' 1  
47  Corvus  corone  comix  Z  G n  Gn?  i >  
48  Corvus  monedula  z  
49  Coturnix  colurnix  V 3.c  Gn .  i V  i:-i  
50  Crex  crex  E 2-C  G h  '.  
51  Cuculus  canorus  Cn  «-.-•.•  
52  Detichon  urbica  G n  • :r!  
53  Dendrocopos  major  z  r  •  C.-i  
54  Dendrocopos  minor  2  
55  Egretta garzetta  
56  Emberiza cia  z  G ­ 
57  Emberiza  cirlus  G •  
58  Emberiza  citrinella  z  Gn  ; ii  G ­ !  
59  Eritbacus rubecula  .  Gn  Gi l  '  .  G ­ j  
60  falco  columbarius  |  
61  Falco peregrinas  E 2.c  2  /• i  !  
62  falco  subbuteo  V 3.c  i!:l  i .  
63  Falco tinnuncttlus  V3. c  /  i. ­ 
64  falco  vespertinus  1'  
65  Ficedula  hypoleuca  
66  Fringilla  coelebs  ' Gn  7. G n  
67  Fringilla montUringiUs  
68  Call in ago gallinaza  E 2 .a  / . <  1  
69  Gallínula  chloropus  i. ­ On  
70  Garrulus glandarius  Gn  /. {.r .  
71  Grus grus  !'  
72  Gyps  fuhus  Ex 1.1.a  !>  
73  Hippolais  icterina  f  

74  Hippolais  polyglott a  i,"  
75  Hi rundo rustica  Gn  Gn '  Gn  
76  Ixobrychus  rniriutus  E 2.a  Gn?  : Gn?  
77  Jynx  torquilla  V3.c  i !  t,- Gn  
78  Lantus  coHurio  R4.b  ;! !  • Gri  Gn  
79  l.anius  excubitor  Ex 1.1.a  V  '  Z' •  
80  Lanius  minor  E 1.2.C  
81  Larus cachi nans  R4,a  P, Z  
82  Larus  ridibundus  V 3.a  /  P, Z  
83  Locustella  naevia  V 3.b  p  
84  íoxia  curvirostra  Z  
85  Luscinia  megarhynchos  i "!:"  Gn  
86  Merops !!piaster  E 1.2.a  Gn  •  Gn '.  
87  Miliaria  calandra  V3.c  -Gn'  Gn  Gn  ..  •  '• Gn' '•  
88  Montícola  saxatiiis  V 3.b  C "  Gn  
89  Montícola  solitarius  R 4.a  Gn? • '  
90  Motacilía  alba  V  1  Gn?  ".  Gn  Gri  '  
91  Motaciila  cinerea  y  i ••  • Gn?  Gn  Z, Gn  
92  Muscícapa  striata  l  Gn  - Gn .  
93  Nyctícorax  nyctícorax  E 1.2.a  Gn?  ­ ..  Gn?  P, Gn?  
94  Oenanthe  oenanthe  Gn  Gn  '  
95  Oriolus  oriolus  G:- Gn  "  Gn  .  
96  Otusscops  E 2,c  Gn?  .  Gn  
97  Parus ater  Gn  • Gn  >'. Gi;  
98  Parus  caeruleus  " z  • •  Gn  • Gn  . . Gn  Z, Gn  
99  Parus crísfatus  7  
100  Parus major  • Z  Gn  •Gn  Gn  :  Z, Gn  
101  Parus palustris  • • " • •
 Z ­ Z,Gri"  
102  Passer  domesticas  .v:  z .  Gn  -Z, Gn  
103  Passer  montanas  "•".•  z  Gn  Gn  Z, Gn  .  
104  Pern is apivorus  V 3.c  P  
105  Phatacrocorax  carbo  • • P, Z  
106  Pbasianus  coichicus  .  Z, Gn  
107  Phoenicurus  ochruros  Gn  Z, Gn  
108  Phoenicurus  phoenicurus  E 2,c  Gn  
109  Phyiioscopns  coüybita  Gn  Gn?  •  Gn. '  Gn­ 
110  Pica  pica  Z  Gn  Z, Gn  
111  Picus  can us  V3.c  .  •­ Gn  •  Gn  
112  Picus  viridis  V 3-C  Gn?  
113  Píectrophenax  nivalis  Z  
114  Porzana  porzana  E 2.a  i.n'  
115  Prune!la  collaris  7  
116  Prunella  modutaris  /  /  
117  Pyrrhula  pyrrhula  /.  Gn?  /. Gn  
118  Ralius  aquaticus  E2.c  Gn?  ,  
119  Regulus  ignicapillus  z  Z, Gn  
120  Regulas regulas  :  z  Gn?  . -.  
121  Remiz  pendulinus  V 3,b  Gn?  ••  
122  Saxícola  rubetra  L2.c  GH  Gn  
123  Saxícola  torquata  Gn  '  '  .  Gn  
124  Serinus serin us  G­ • i  Gn  Gn  
125  Sltta europaea  /  . Gn  Z, Gn  
126  Sitta  neumayer  P:.  
127  Streptopelia  decaocto  /  (• ••  i.  '  Z, Gn  
128  Streptopelia  turtur  G­ 
129  Strix a luco  /  '•  Gn?'  "  
130  Sturnus  vulgaris  7  G:.  • ••  Z,.Gn  
131  Sylvia atrieapiIIa  •  ! •:•'  :  Z, Gn  
132  Sylvia  borin  R 4.b  (  • .Gn '  

133 Sylvia communis V3. c Gn 	Ur, 
134 Sylvia curruca Gi 	G' i 
135 Sylvia n !Soria V 3. b V r 	i .SI 
136 Tachybaptus ruficoiis 	., G T 
137 Tetrastes bonasia 	/ 'CM 
138 Tichodroma muraría R 4. a / 	P. 7 
139 Tringa ocbropus 	!J 
14 0 Troglodytes troglodytes 	/. < i. r Gn : Z, Cj'i 
141 Tardus merula 	2 i-''r 7 , G:i 
14 2 Turdus pbilomelos 	: r-i ; r Du 
143 Turdus pilaris /. 	7 j 
14 4 Turdus viscivonis 	/ t , ­
14 5 Tyto alba 	E2. c 
14 6 Upupa epops L 2. c 	í <:! 
14 7 Vanellus vaneHus 	/ 
Tab. 2: Število vseh opazovanih vrst in njihov status. Tab. 2: Number of all the observed species and their threat status. 
. status ptice St. vrst .. 
Gn 41 

- Gn? 11 
. Gn, Z 44 

Gn?, Z 	8 
, P 17 
P, Z 8 

•	 Z ' 18 
skupaj 147 


SI. 4: Absolutno število opazovanih vrst glede na njihov 
status. 
Fig. 4: Absolute number of the observed species on 
view of their status. 

12 % 
• Gn HGn ? 

• Gn, Z 	Bvreta, kiji groat izginotje 
HGn?, Z 

12 % 	Prnocno ogrožena vrsta 
H P 

• P, Z 	• ogrožena vrsta 
• Z 
13% S&potentfalfto ogrožena vrsta 
ostate potrjene in verjetne 
gnezdi Ike 
31% 

SI. 3: Delež opazovanih vrst glede na njihov status. SI. 5: Posamezni deleži potrjenih in verjetnih gnezdilk Fig. 3: Share of the observed species in view of their glede na njihov status ogroženosti. status. Fig. 5: Separate shares of confirmed and probable breeders in view of their threat status. 
DoSljan SURINA : ORWTOFAVN A ZGORNjEC A DEL A DOLIN E REKE IN BLIŽNJE OKOLICE , 303-314 
REZULTATI IN DISKUSIJA 


Winter residents (Z) 

Približno 53% oziroma 78 vrst opazovanih ptic v dolini Reke prezimuje, večina le-teh pa je stalnic (Tab. 2, SI. 3, 4). 16 vrst ptic se v dolini pojavlja le pozimi, in sicer: siva gos (Anser anser): 1-13 osebkov, sokolič (Falco columbarius): opazovan le en osebek, priba (Vanellus vanellus): 4-36 osebkov, planinska pevka (Prunella collaris): 1-2 osebka, siva pevka (P. modularis): 
2-10 osebkov, brinovka (Jurdus pilaris): 1-2000 oseb­kov, mali krivokljun (Loxia curvirostra), veliki srakoper (,Lanius excubitor): 5-10 osebkov, pinoža (Fringilla montifringiila), mali detel (Dendrocopos minor), kavka (Corvus moneduiaj, mala uharica (Asia otus), mala cipa (A nth us pratensis), vriskarica (A. spinoletta), čižek (Car­duelis spinus) ter brezovček (C. flammea): 3 do 20 osebkov. Z izjemo brinovke je velikost drugih populacij prezimujočih ptičjih vrst razmeroma skromna. 

Preletniki (P) 

12% vseh opazovanih ptic v dolini zavzemajo preletniki (Tab. 2, Si. 3, 4), in sicer: pikasti martinec (Tringa ochropus): 3-7 osebkov, rdečenoga postovka (Falco vespertinus): 2-9 osebkov, bičja (Acrocephalus schoenobaenus) in srpična trstnica (A, scirpaceus), rjavi lunj (Circus aeruginosas), bela štorklja (Ciconia ciconia): 1-3 osebki, kobiličar (iocustella naevia), rumeni vrtnik (Hippolais icterina), belovrati muhar (Ficedula hypo­leuca): 1-12 osebkov, kostanjevka (Aythya nyroca): sa­mica opazovana 18. 7. 1996, regija (Anas querquedula): 3-7 osebkov, sivi žerjav (Grus grus), mala bela Caplja (Egretta garzetta): opazovani 3 osebki, beloglavi jastreb (Gyps fulvus): 1 -3 osebki. Sršenar (Pernis apivorus) gnezdi nad dolino Reke, in sicer v predelu, ki ga območje teh raziskav ni zajelo. Dolino pa relativno pogosto preletava. Raziskave za zdaj kažejo, da dolina ni pomembno postajališče za preletnike, saj se tu med preletom pojavlja relativno majhno število vrst ptic (Tab. 1, SI. 4), kar gre v veliki meri pripisati dejstvu, da tu ni obsežnejših vodnih površin in zamočvirjenih predelov oziroma polojev, kjer bi ptice, zlasti pobrežniki, lahko stikale za hrano. 
Opazovanje skalnega brgleza (Sitta neumayer) 22.7. 1996 v kamnolomu nad Ilirsko Bistrico je prvo opa­zovanje te vrste v Sloveniji. Osebek je na dosegu roke 
(I) stikal med skalami za pajki. Po vsej verjetnosti je šlo za naključnega gosta. 

Gnezdilke (Gn in Gn?) 

Izmed 147 opazovanih vrst ptic jih na obravna­vanem območju zagotovo gnezdi 85, 19 pa po vsej verjetnosti (Tab. 2, Si. 3, 4). Dobra tretjina je na Rdečem seznamu ogroženih vrst ptic v Sloveniji (SI. 5). Puščavca (Monticola solituarius) sem označil kot verjetnega gnezdilca, ker je bil opazovan v gnezditveno sumljivem času ter primernem habitatu. 1 osebek je bil opazovan 
22. 7. 1996 v kamnolomu nad Ilirsko Bistrico. Ustrezen gnezditveni habitat kaže na širjenje gnezditvenega areala v Sloveniji te mediteranske vrste ptice (Polak, 1998). Sledi krajši opis vrst z Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije: 
Rakar - Acrocephalus arundinaceus 
Pop. max: 5 parov 
Pop. min: 2 para 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 

Rakar v času opazovanj redno poje na treh odsekih s trstičjem obrasle Reke. Predel med Dolnjim Zemonom in ilirsko Bistrico, kjer je rakar pel, je zaradi melio­racijskih posegov v strugo Reke uničen. 


Mali martinec -Actytis hypoleucos 
Pop. max: 5 parov 
Pop. min: 2 para 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 

Gnezdi na zaraščenem obrežju Reke; št. gnezdečih parov se je v letih opazovanj zmanjšalo na 2 predvsem zaradi nadaljnjih posegov v strugo Reke. 
Vodomec -Alcedo atthis 
Pop. max: 6 parov 
Pop. min: 3 pari 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 

Vodomec je reden gnezdilec obrežij Reke, opazovati pa ga je moč tudi pozimi. V letu 1997 sta bili uničeni dve erodirani obrežni steni, ki sta ju nadomestili utrjeno kamenje in borovi piloti. 
Kotoma -Alectoris graeca 
Pop. max: 10 parov 
Pop. min: 5 parov 
Ogroženost: E 2.b 
Gnezditveni status: Gn 

Kotoma prebiva na kraških goličavah nad Ilirsko Bistrico (Gure), kjer del travnikov ponazarja košenice, del pa pašnike za drobnico. 

Planinski orel -Aquila chrysaetos 
Pop. max: 1 par 
Pop. min: 
Ogroženost: V 3.a 
Gnezditveni status: Gn 

Gnezdo planinskega orla nad zgornjim tokom Reke je eno od dveh ali treh gnezd širšega območja, ki ga po vsej verjetnosti izbira isti par. V letih 1997 in 1998 je 
BoStjan SURINA : ORNiTOFAVN A ZGORNJEG A DEL A DOLIN E REKE I N SUŽNJ E OKOLICE , 303-314 
par gnezdi! nad dolino, v letu 1999 pa nad Koritnicami. Gnezdeči par varuje dogovor z lokalnim jadralno­padalskih društvom o prepovedi preletov gnezda v času gnezdenja. 
Čuk - Athene noctua 
Pop. max: 5 parov 
Pop. min: 3 pari 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 

Čuk je reden gnezdilec v dolini, za gnezda si v dolini izbira dupla, suhe zidne špranje in gnezdilntce. 
Velika uharica - Bubo bubo 
Pop. max: 2 para 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 

Velika uharica je do nedavnega gnezdila v ostenju Podtabra, pred nekaj leti pa je skrivnostno izginila; na isti polici gnezdi sokol selec. 
Podhujka - Caprimulgus europaeus 
Pop. max: 20 parov 
Pop. min: S parov 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 
Pogosta gnezdilka predvsem nad dolino Reke. 
Mali deževnik - Charadrius dubius 
Pop. max: 3 pari 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: V 3.c 
Gnezditveni status: Gn 

Malega deževnika ogrožajo, podobno kot malega martinca, hidromelioracijski posegi v strugo Reke. Gnezdi na majhnih prodiščih, ki jih na Reki ni veliko. 
Povodni kos - Cinclus cinclus 
Pop. max: 3 pari 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: V3.b 
Gnezditveni status: Gn? 

Povodni kos prebiva v dolini že dolgo časa, o čemer pričajo "trofeje" nagačenih osebkov pri starejših lovcih. Tako pozimi kot poleti je moč opazovati dva para na Reki, 1 osebek pa ob Bistrici v sami Ilirski Bistrici. 
Skalni golob - Columba livia 
Pop. max: 60 
Pop. min: 2 
Ogroženost: E 2.b 
Gnezditveni status: Gn 

Skalni golob gnezdi v manjših breznih nad dolino ter v ostenjih Podtabra. Pred nekaj leti še Številna popu­lacija sedaj močno upada. V letu 1999 sta tako gnezdila le še dva para. Pregledovanje skubišč pa je še pokazalo, da je pomemben plen za sokola selca, ki gnezdi na isti lokaciji. 
Prepelica - Coturnix coturnix 
Pop. max: 20 
Pop. min: 15 
Ogroženost: V 3,c 
Gnezditveni status: Gn 

Prepelico najdemo v dolini na istih travnikih kot kosca, le da pri višini steblik travišča ni tako izbirčna. Številčnost gnezdilne populacije se bistveno ne spre­minja. 
Kosec - Crex crex 
Pop, max: 62 
Pop. min: 7 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 

Kosec je globalno ogrožena vrsta ptice in v dolini poleg ostalih globalno ogroženih vrst najbolj prispeva k mednarodni ornitološki pomembnosti območja. V raziskavah v letih 1992-93 je bila ocenjena populacija od 20-30 pojočih samcev (Trontelj, 1995; 1996), veli­kost pop. pa se v naslednjih letih ni bistveno spre­minjala. V letu 1999 smo po temeljitem kartiranju doline našteli 64 pojočih samcev. Mozaičen preplet obdelovalnih površin in površin v zaraščanju ali kolo­barju oziroma neenoten režim zgodnje košnje in ekstenzivno kmetijstvo omogočajo koscu dovolj pestro izbiro habitatov. Pa vendar se v nekaterih predelih pojavlja problem zgodnje košnje. 
Sokol selec - Falco peregrinus 
Pop. max: 2 para 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 

V letih 1996-1997 je sokol selec gnezdil v ostenju Podtabra. Pregledovanje skubišč je pokazalo, da tu živi vse leto. Redno je bilo moč opazovati ptico na lovu tudi v zgornjem delu doline, kjer je dovolj primernih pre­visnih sten za gnezdenje. 
Škrjančar - Falco subbuteo 
Pop. max: 2 para 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: V 3.c 
Gnezditveni status: Gn? 

Ptica je bila opazovana na celotnem območju, redno pa ob manjši mlaki, kjer se je podila za kačjimi pastirji. Opazovana je bila tudi na lovu za poljskimi škrjanci in kmečkimi lastovkami na isti lokaciji. V dolini po vsej verjetnosti gnezdi. 
Boíljan S U RS NA; ORNITOEAVN A ZGORNJEG A DE!. A DOLIN E REKE I N SUŽNJ E OKOLICE , 303-314 
Navadna postovka - Falco tinnunculus 
Pop. max: 2 para 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: V 3.c 
Cnezditveni status: Gn 

Največ navadnih postovk dolino preleti, vendar v njej redno gnezdita vsaj dva para, eden v gnezdifnici. 
Kožica -Gallinago gallinago 
Pop. max: 3 pari 
Pop. min: 2 para 
Ogroženost: E 2.a 
Cnezditveni status: Gn? 

V dolini se redno pojavlja na preletu, junija 1996 in konec maja 1997 pa je bilo pod Zarečico opazovanih 4 oziroma 6 osebkov, od katerih sta se v letu 1996 2, v letu 1997 pa 3 območno spreletavali. Kasneje gnezdo ni bilo najdeno. 
Mala bobnarica - Ixobrychus minutus 
Pop. max: 3 pari 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: E 2.a 
Cnezditveni status: Gn? 

Par male bobnarice sem od 4.5. do 26.5. 1996 opazoval ob mrtvici, zaraščeni z vrbovjem in trstičjem, pri Zarečici. 16. 6. 1997 je bil na lovu opazovan 1 osebek pri Kosezah, 23. 6. 1997 pa pri Zarečici. V maju 1999 sem posamezne osebke spet opazoval v trstičju pri Kosezah. Spričo ugodnih gnezdilnih habitatov na opazovanih lokacijah uvrščam ptico med verjetne gnezd i Ike. 
Vijegiavka - )ynx torquilla 
Pop. max: 10 parov 
Pop. min: 5 parov 
Ogroženost: V 3.c 
Cnezditveni status: Gn 

Vijegiavka gnezdi v duplu, ki jih največ najde v visokostebelnih senožetnih sadovnjakih. Kljub temu, da je starih sadovnjakov v dolini še precej, zaseda tudi gnezdiinice. je relativno pogosta gnezdilka doline. 

Črnočeli srakoper - Lanius minor 
Pop. max: 1 par 
Pop. min: 
Ogroženost: E 1.2.c 
Gnezditveni status: Gn 

Črnočeli srakoper je leta 1995 gnezdil pri jablanici (Polak, 1997). Gnezdo je bilo zneseno na koncu jablanove veje. Toda tako izpostavljeno gnezdo so kasneje izropale srake. 
Čebelar -Merops apiaster 
Pop. max: 1 par 
Pop. min: 
Ogroženost: E 1.2.a 
Gnezditveni status; Gn 

Leta 1996 je v erodiranem bregu Reke pod Kosezami uspešno gnezdil 1 par, izpeljalo se je 6 mladičev. V naslednjem letu je bil poleg starega opažen izkopan nov rov, vendar ptici kasneje nista gnezdili. Ogrožajo ga melioracijski posegi v strugo Reke oziroma regulacije Reke, ki se bodo, kot kaže, nadaljevale in uničile edino gnezditveno lokaliteto čebelarja na Primorskem. 
Veiiki strnad - Miliaria calandra 
Pop. max; 50 parov 
Pop. min: 30 parov 
Ogroženost: V 3.c 
Gnezditveni status: Gn 

Poleg rjavega srakoperja najpogostejša gnezdilka doline z veliko gnezditveno gostoto. V letu 1999 sem v zgornjem delu obravnavanega predela z metodo linijskega transekta ugotavljal gostoto pojočih samcev in prišel do številke 9-11 / km2 . 
Slegur - Montícola saxatilis 
Pop. max: 17 
Pop. min: 10 
Ogroženost: V 3.b 
Gnezditveni status: Gn 

Sfegurji prično peti na Gurah nad dolino okrog 1. maja, kjer sem med Milanjem in Goljakom naštel 14 pojočih samcev. Po en par gnezdi tudi v treh kam­nolomih nad dolino Reke. 
Kvakač - Nyctycorax nyctycorax 
Pop. max: 3 pari 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: E 1.2.a 
Gnezditveni status: Gn? 

4. 5. 1997 sem v mrtvici, zaraščeni z rogozom in vrbovjem, opazoval 3 odrasle osebke. 6. junija istega leta pa en odrasel in en mladosten osebek, ki sta se na omenjeni lokaciji zadrževala še nekaj dni. 25. 5. 1998 sem opazoval kvakača ob Reki pri Zarečju, 4. 6. pa ob Reki pri Kosezah. 20. 5. 1999 se je v mraku v trstičju pod Kosezami kvakač značilno oglašal, 27. 5. pa sem ob Reki pri Kosezah s tal dvigni! mladostni osebek, ki je komaj poletel, istega dne sem opazil odraslega kvakača pod Zarečico. V letu 1999 sem med nočnimi popisi koscev pri mrtvici pod Zarečico ujel tudi značilno kvakačevo oglašanje. Njegov gnezditveni habitat ogroža urejanje struge Reke ter odstranjevanje obrežne vegetacije. 
ßoäijart SURINA : ORNITOfAVN A ZGORNJEG A DH A DOUM E REKE IN BLIŽNJE OKOLICE , 303-3 M 

Veliki skovik - Otus scops 
Pop. max: 10 parov Pop. min: 6 parov Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn V dolini se prične veliki skovik oglašati v sredini 

aprila. Je najpogostejša sova, ki gnezdi v dolini. V Ilirski Bistrici gnezdijo 3-4 pari. 
Siva žolna - Picus canus 
Pop. max: 10 Pop. min: 5 Ogroženost: V 3,c Gnezditveni status: Gn Tako v dolini kot tudi v sosednjih Brkinih pogosta 

vrsta žolne. V višjih predelih nad dolino jo nadomešča zelena žolna. 
Zelena žolna - Picus viridis 
Pop. max: 10 Pop. min: 5 Ogroženost: V 3.c Gnezditveni status: Gn Zelena žolna je bila v dolini opazovana samo 

enkrat, pač pa je pogostejša na košenicah nad dolino Reke. 

Grahasta tukalica - Porzana porzana 
Pop. max: 5 parov 
Pop. min: 3 pari 
Ogroženost: E 2.a 
Gnezditveni status: Gn? 


17. 4. 1997 sem opazoval grahasto tukalico v šašju ob mrtvici pri Zarečici. 28. S. naslednjega leta sem na isti lokaciji podnevi opazoval 2 osebka, med nočnimi popisi koscev istega leta pa sem v ostrem šašju in trstičju med Kosezami in Dolnjim Zemonom slišal klice 2-3 samcev. 
Mokož - Raiius aquaticus 
Pop. max: 3 pari Pop. min: 1 par Ogroženost: E 2,c Gnezditveni status: Gn? Značilno kruljenje mokoža je bilo slišati trikrat, in 

sicer: 10. 5. 1997 v rogozju pod Zarečico in vrbovju pri tovarni Lesonit. (Polak, ustno) ter 28. 5. 1999 v trstičju med Kosezami in Dolnjim Zemonom. 
Ptašica - Remiz pendulinus 
Pop. max: 3 pari 
Pop. mirt: 1 par 
Ogroženost: V 3.b 
Gnezditveni status: Gn? 


15. 6. 1997 sem opazoval pojočega samca pri Vrbo­vem, 18. 7. istega leta pa ob Reki nedaleč od prve lokacije. Plašico sem opazoval še 22. 6. 1998, vendar tako v letih 1997 kot 1998 značilnega gnezda nisem našel. 
Repaljščica - Saxícola rubetra 
Pop. max: 20 parov 
Pop. min: 10 parov 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 
Repaljščica je relativno pogosta vrsta ptice, ki gnezdi po celotni dolini, če je le dovolj visoke trave oziroma suhih stebel kobulnic, od koder opreza za žuželkami. 
Siva penica - Sylvia communis 
Pop. max: 30 parov 
Pop. min: 20 parov 
Ogroženost: V 3.c 
Gnezditveni status: Gn 
Poleg čmogiavke najpogostejša vrsta penice. Gnez­do si ob Reki spleta tudi iz orjaške rozge (Solidago gigantea). 


Grahasta penica - Sylvia nisoria 
Pop. max: 15 
Pop. min: 5 
Ogroženost: V 3-b 
Gnezditveni status: Gn 
Grahasto penico sem opazoval v dolini kot tudi na pobočjih nad dolino Reke, kjer je bolj pogosta, gnezdo pa si najpogosteje spleta v rešeljikt (Prunus rnahaleh) in črnem trnu (Prunus spinosa). 


Pegasta sova - Tyto alba 
Pop. max: 2 para 
Pop. min: 1 par 
Ogroženost: E 2.c 
Gnezditveni status: Gn 
Pegasta sova je v letu 1996 gnezdila v duplu bele vrbe (Salix alba) pri Kosezah (Milavec, ustno). V letu 1999 pa se je en osebek značilno oglašal iz zapuščene šole v Kuteževern. 
Smrdokavra - Upopa epops 
Pop. max: 20 parov 
Pop. min: 10 parov 
Ogroženost: E 2,c 
Gnezditveni status: Gn 
Srrtrdokavro sem opazoval v dolini Reke, pogostejša pa je nad dolino, kjer se v gozdovih puhavca, malega jesena in črnega gabra ter med nasadi črnega bora značilno oglaša, hrano pa si išče tudi po iztrebkih drobnice na košenicah. Gnezdo je bilo najdeno v kam­niti zidni terasi zapuščenega vinograda. Po pripove­dovanju domačinov je bila ta ptica v preteklosti mnogo pogostejša. 

Boštjan SUR1NA: ORNITOFAVN A ZGORNJEG A DEL A DOLIN E REK E I N BLIŽNJ E OKOLICE , 303-314 


Ogroženost območja 

Zaradi stika med kraškim in nekraškim svetom ima porečje Reke posebne pokrajinske vrednote, ki pa se zaradi človeških posegov izgubljajo. Zaradi z lesom bogatega zaledja Snežnika in vodnatosti doline se je na žagarski tradiciji razvila lesna industrija, ki je še danes glavni vir degradacije pokrajine zlasti v smislu posegov v samo Reko. Najbolj usodno je seveda onesnaževanje Reke, kjer je bila leta 1987 več kot polovica celotnega toka Reke uvrščena v lil.-IV. kakovostni razred (Rojšek, 1987). Leto poprej (1986) so bile Škocjanske jame vpisane na UNESCOV seznam naravne in kulturne dediščine! 
Samočistilni procesi Reke so zelo upočasnjeni zaradi še vedno močno onesnaženih bregov kot tudi zaradi divjih odlagališč, prav tako oči in nos pa bode še vedno nesanirano odlagališče stranskih produktov proizvodnje Tovarne organskih kislin pri Globovniku. Meteorne vode se iz omenjenega odlagališča stekajo seveda v Reko. 
Večina Reke od izvira do ponora je danes med drugim in tretjim kakovostnim razredom, kar pa se spreminja glede na pretok in oddaljenost od virov one­snaževanja zaradi povečanih samočistilnih procesov. Razredčevanje odplak v Reki z vodo iz akumulacij Kiivnik in Moia seveda ni pravi in tudi ne zadovoljiv način čiščenja Reke. Le učinkovita komunalna čistilna naprava, ki bi čistila komunalne odplake Ilirske Bistrice in vasi po dolini, ter nadzor proizvodnje oziroma manipulacije odpadnih vod omenjenih onesnaževalcev bi zagotavljala obstoj Reke v drugem kakovostnem razredu. 
Izkoriščanje zemljišč v bližnji okolici Reke je omejeno skoraj izključno na košnjo travnikov, kajti ti so v kmetijskem smislu kakorkoli drugače slabše donosni. Ravno usklajevanje termina košnje vlažnih travnikov z gnezdenjem ptic bi bilo za gnezdilke tovrstnih habitatov velikega pomena, ker se čas košnje velikokrat časovno ujema z gnezdenjem. Veliko vlažnih oziroma moč­virskih travnikov, zlasti tistih neposredno ob Reki, je v fazi zaraščanja. Ker se košnja trave (in kasnejše spravilo sena) cenovno ne izplača, veliko kmetov na pol posušeno travo na polju kar zažge. Dogaja se tudi, da s pokošeno travo stresajo v manjše mlake in mrtvice Reke, gnezdilne habitate redkih in ogroženih vrst ptic, s čimer nepotrebno prispevajo k evtrofikaciji vode in neposrednemu uničevanju gnezdilnega habitata. Takšni habitati so tu problematični tudi zaradi obstoja divjih odlagališč. 
Da bi lastniki zemljišč pridobili večje kmetijske površine, določene predele trstičja, zlasti v zgornjem delu doline ter med vasema Zgornji in Dolnji Zemon, občasno požgejo. Ti tudi za ornitofavno tako pomembni habitati so v dolini precej redki in se z izjemo nekoliko obsežnejšega in strnjenega predela med omenjenima vasema ter med Dolnjim Zemonom in Kosezami pojavljajo bolj fragmentarno. Del s trstičjem obraslega obrežja Reke, kjer je leta 1997 pel rakar, pa je zaradi melioracijskih posegov v strugo Reke spremenjen v utrjen nasip. 
Divjo naravo Reke že dalj časa skušajo krotiti z raznimi posegi v strugo za preprečevanje vsakoletnih poplav. Obsežnejša hidromelioracijska dela so bila že opravljena na strugi oziroma bregovih med Zabičami in Trpčanami, kjer so že odstranili obrežno vegetacijo in prodnate nanose, utrdili obrežje oziroma ga obložili s kamenjem različne velikosti, izravnali meandre in jih utrdili z borovimi piloti. Tako so uničili manjša prodišča, ki jih ob Reki ni ravno veliko, in naravne rečne bregove, zlasti tiste, ki jih Reka izpodjeda in tako ustvarja ugodne gnezdilne habitate za številne vrste divjih čebel, vodomca in čebelarja. Odstranjevanje obrežne vegetacije, ki spremeni značilno podobo po­krajine, pa poleg dejstva, da se s tem drastično spremenijo okoljski dejavniki v reki in s tem življenjske razmere v reki, še povečuje erozijsko moč Reke. Tako so uničena tudi prodnata in s kisikom dobro prezračena obrežja, ki jih ribe navadno izbirajo za odlaganje iker. Urejanja v smislu ustvarjanja umetnih rečnih pragov (po strugi navzdol vse do Ilirske Bistrice), z namenom prezračevanja reke, pa onemogočajo migracijo živali po toku navzgor. Podobni melioracijski posegi so bili opravljeni še v predelu Samsovega mlina, med mostom na Zabovici in železniškim mostom Ilirska Bistrica -Rijeka. Tudi tu je večinoma odstranjena obrežna vege­tacija, bregovi pa utrjeni s kamenjem. Predvideno je nadaljnje urejanje struge Reke od Ilirske Bistrice navzdol v smislu omejevanja vsakoletnega poplavljanja zlasti zaradi tovarne Lesonit, ki ne neha krojiti usode Reke, in pa graditve komunalne čistilne naprave v bližini vasi Topole. Zanimivo je, da kljub dosedanjim posegom v strugo Reke le-ta redno, vsakoletno prestopa bregove. 


ZAHVALA 
Zahvaljujem se Slavku Polaku za prijetne skupne ure terenskega dela ter za kritičen pregled članka. 

Boftjan SUR1NA: ORN1TOFAVN A ZGORNJEG A PEL A DOLIN E ROKE IN BLIŽNJ E OKOLICE , 303-314 
ORNITHOFAUN A O F TH E UPPER REKA VALLE Y AN D ITS NEIGHBOURHOO D 
Boštjan SURINA 
Sl-6250 ilirska Bistrica, Župančičeva 22 
E-mail: bostjan.stjrina@guest.arnes.si 

ABSTRACT 
During 1994-1999, 147 bird species were observed in the Reka valley and its neighbourhood, 85 of which were confirmed breeders, 19 possible breeders and 25 passage migrants; 78 were winter residents. An increase in the population of Corn Crake C rex crex was noted, as well as rather large breeding density of Red-backed Shrike Lan i us collurio and Corn Bunting Miliaria calandra. The banks of the Reka river represent the only breeding habitat of the European Bee-eater Merops apiaster in SW Slovenia. In the stone-pit above Ilirska Bistrica, a Western Rock Nuthatch Sitta neumayer was observed - the very first observation of this species in Slovenia. The breeding habitats immediately along the river and reed-beds have been greatly endangered by land drainage. 
Key words: ornithology, the Reka valley, Primorska region, SW Slovenia 
LITERATURA 

Bracko, F. & P. Grošelj (1994): Pojavljanje pegama 
Bombycilla garrulus v Sloveniji - nekoč in danes. 
Acrocephalus, 15(62), 16-26, 

Bračko, F., A. Sovine, B. Štumberger, P. Tronteij & M. 
Vogrin (1994): Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk 
Slovenije. Acrocephalus, 15(67), 166-180. 
Celik, T. (1994): Najjužnejša najdišča vrste Maculinea 
teleius Bergstr. v Sloveniji (Lepidoptera: Lycaenidae). 
Acta entomologica slovenica, 2, 19-24. 
Čelik, T. & F. Rebušek (1996): Atlas ogroženih vrst 
dnevnih metuljev Slovenije. Slovensko entomološko 
društvo Štefana Michielija, Ljubljana. 
Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Državna 
založba Slovenije, Ljubljana. 

Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije (1995a): 
Klimatografija Slovenije, temperature zraka, obdobje 1960-1990. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 
Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije (1995b): 
Klimatografija Slovenije, količina padavin, obdobje 
1960-1990. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Jogan, N., V. Babij & B. Vreš (1996): Prispevek k poznavanju flore Brkinov in Primorske, jugozahodna Slovenija. V: Bedjanič, M. (ed.j Raziskovalni tabor študentov biologije. Podgrad "96", Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Gibanje znanost mladini, 75-102. Klemenčič, V. (1959): Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Inštitut za geografijo SAZU, Ljubljana. Pavlovec, R. & M. Pleničar (1980): Geološka zgradba okolice Ilirske Bistrice. V; Brozina, B., F. Munih, M. Prime, L Spetič & A. Temovec (eds.) Bistriški zapisi 1, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, 34-43. Polak, S. (1997): Popis ornitofavne zgornjega dela porečja Reke. Notranjski muzej Postojna, dokumen­tacija ZVNKD Nova Gorica. 
Polak, S. (1998): Nova gnezdišča puščavca v Sloveniji. 
Acrocephalus, 19(90-91}, 1 52-154. 
Pučnik, J. (1974): Vreme in podnebje. Pomurska za­
ložba, Murska Sobota. 

Rojšek, D. (1987): Fizičnogeografske značilnosti in 
naravne znamenitosti porečja Notranjske Reke. Varstvo 
narave, 13, 5-24. 
Rojšek, D. (1996): Velika voda - Reka ~ a karst river. 
Acta carsologica, 25,193-206. 
Seliškar, A. & B. Vreš (1995): Naravni spomenik Velika 
voda na reki Reki: flora in vegetacija - poročilo. Biološki 
institut ZRC SAZU, Ljubljana, dokumentacija ZVNK D 
Nova Gorica. 
Sivec, I., T. Tri I ar, K. Poboljšaj & B. Horvat (1995): In­ventarizacija favne reke Reke. Prirodoslovni muzej Slo­venije, Ljubljana, dokumentacija ZVNKD Nova Gorica. 
Sovine, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. 
Tehniška založba, Ljubljana. 
Triiar, T. (1997): Poročilo o delu skupine za ptice, 
sesalce in ektoparazite. V: Bedjanič, M. (ed.) Razisko­valni tabor študentov biologije, Podgrad "96", Zveza 
organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 
Gibanje znanost mladini, 135-144. 
Tronteij, P. (199S): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v 
letih 1992-93. Acrocephalus, 16(73), 174-180. 
Tronteij, P. (1996): Kosec, v svetovnem merilu ogrožena 
ptica. Proteus, 59(3), 104-111. 
Verovnik, R. (1997): Prispevek k poznavanju favne 
dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) jugoza­hodne Slovenije. V: Bedjanič, M. (ed.} Raziskovalni 
tabor študentov biologije, Podgrad "96", Zveza orga­nizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Gibanje 
znanost mladini, 33-44. 
W rab er, M. (1969): Pflanzengeographische Stellung 
und Gliederung Sloweniens. Vegetatio, 17, 176-199. 

Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar & I. Puncer 
(1987): Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia, XIII, 589-98.