3. številka. (v Trstu, v torek zvečer dne 7 januvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaui po trikrat na tedon v S«atih izdan jili ob torkih, četrtkih in Bobotafei. Zjutranjo izdanje u> haja ob fi. uri zjutraj, večfrno pa ob 7, ari večer. --- Obojno izdanje stane : za Jedeu moset- , t. 1.—, izven Avstrijo f. 150 za tri mesne. . „ 3.— , „ » za pol leta , .. 6.— . » » »— za vs« leto . . » 12.— . * »1».— Naročnino J« plačevati naprej m naroobe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. PoBnmične Številke se dobivajo v pro-dajttluiciih tobaka V lr*t,H po 3 nvii., izven Trata po 4 nvč. EDINOST Glasilo slovenskega političnega dru&tva za Pri Oglasi »e računa po tarifa ▼ petita; ca naslov* z debelimi črkami a* plačuje prostor, kolikor obsoira navadnih vratie. Poslana. osmrtnico in javne zahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi- Vai dopisi naj ste pošiljajo uredništvu: ulica CAnerma. št. 13. Vsako piarao mora biti frankovano, kor nofraukovana se ne sproomajo. Bokopisi n« no vračajo. jaročnino, reklamacijo in oglase »prodna upravni&tvo ulica Molino pic* hšt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase [l> je plačevati loco Trst. Odprte rekUraa Lf">\ cijp «o provte poštnine. s ko. •■„T *Mnott* j0 m»i". Ob otvoritvi zasedanja deželnega zbora tržaškega. Jutri se snide deželni zbor tržaški. S tem je seveda za naše slovenske zastopnike nastalo vprašanje, da-li se jim je letos udeležiti razprav ali ne. Sklenili so soglasno, dane! — in opravičujejo ta svoj sklep nastopno : Povodom otvoritve šestega zasedanja deželnega zbora tržaškega, vrši v še se dne 11. januvarja 1895, izročili so slovenski poslanci v istem deželnem zboru dan prej, v roke gosp. deželnega glavarja dr. Ferdinanda Pitteri-ja, nastopno izjavo: „Prtjasni gospod deželni glavar ! Uvažujč, da slovenskim poslancem okolice tržaške v deželnem zboru ob narodnostnih vprašanjih stoji nasproti jedna sama in kompaktna večina ; uvažujć, da pričajo dosedanje skušnje, posebno pa skušnje iz sedanje legislativne dobe, da se je ta večina v vsakem slučaju pokazala nasprotno vsem opravičenim zahtevam Slovencev te mestne pokrajine, in to ne le narodnim zahtevam, ampak celć mordlnim in materijalnim; uvažujć, da je položenje slov. poslancev v deželni zbornici ne vzdržljivo tudi zaradi dejstva, da so izpostavljeni zasramovanju od strani občinstva na galeriji, kar jim onemogočuje svobodno izvrševanje svojega mandata; uvažuje, da so v programu sedanjega dežel-nozborskega zasedanja razni predlogi, kateri neposredno zadevljajo narodne, moralne in materijalne koristi Slovencev v tej mestni pokrajini; uvažujč, da bi se morali slovenski poslanci postaviti v najodločnejšo opozicijo proti tem predlogom ; uvažujć, da dogodki iz najnovejših časov o-pravičujejo bojazen, da bodo slovenski poslanci v tem zasedanju izpostaveljeni še silnejšim napadom nego doslej in uvažujć, da visoka vlada še ni dala zaže-Ijenih garancij, kakor Snih so zahtevali nekateri poslanci v državnem zboru z interpelacijo, predloženo v seji z dne 14. decembra 1894. gledč na svobodo osebe in govora v sedanjem zasedanju deželnih • zborov istrskega in tržaškega: izjavljajo slovenski poslanci, da se vzdrSč vsa-koršnega sodelovanja v sedanjem deželnozborskem zasedanju. Zajedno prosijo Vašo Prejasnost, da blago-izvolite vzeti na znanje to izjavo ter da priobčite isto visoki zbornici. Izvolite, prejasni gospod deželni glavar, vspre-jeti izraz najglobljega spoštovanja in udanosti podpisanih. V Trstu, dne 10. januvarja 1895." Ker se razmere od tedaj niso nikakor z b o 1 j š a 1 e za Sloveuce tržaške pokrajine ter je italijanska kompaktna večina v zadnjem zasedanju deželnega zbora tržaškega se bolj naglašala svoje odklanjajoča stališče proti vsem opravičenim narodnim, moralnim in materijalnim težnjam naših slovenskih volilcev, nastopajoča cel6 agresivno proti mrvici naprimitivnejših pravic, katere uživa slovenski narod v Trstu (vsprejel se je n. pr. v drugi seji zakonski načrt radi naprave in notranje u-redbe nove zemljiške knjige, ki v nasprotju z obstoječimi ustavnimi zakoni in jednakoprav-nostjo vseh narodnosti postavlja v §. 2, 3 in 4 omenjenega načrta slovenski jezik v nižo vrsto, kakor italijanski; vsprejela se je v treji seji resolucija, vsled katere naj bi se slovenska krajevna imena v tržaški okolici pisala edino le jezikovno in zgodovinsko neopravičenim italijanskim pravopisom ter je v istei seji neki poslanec današnje okoličanske Slovence nekako označil kakor potomce morlaških roparjev in požiga 1 ce v, proti kateri žalitvi ni reagiral n i k d o v zbornici, ni gospod deželni glavar, niti navzoči vladni zastopnik ; vsprejela se je slednjič v četrti seji resolucija, naperjena proti s 1 o-venskemu bogoslužju v tržaških cerkvah, pri kateri priliki se je gosp. poročevalec, ne da bi bil pokaran za to, o Slovencih tržaških izrazil kot o .nekem" plemen u, ki ni nji h (italijansko) i n k i nima nikakih pravio v tržaški mestni pokrajini); ker se naša zgornja lanska izjava niti n i p reči tala v deželnem 'zboru, s Čemer se je PODLISTEK. o Rudi in bebčja. Oh, ta Rudi! — Kadar koli sva prišla skupaj, vselej vedel mi je povedati kak nov pikanten doživljaj. Njemu je trebalo baje le na ulico stopiti in vse ženske oči so bile hrepeneče vprte vanj; — samo malo se je namuzal in — srce je bilo njegovo. Oh, ta Rudi! — Strašno, nepopisno sem ga zavidal. Časih sva sedela na večer pri čaši piva ondi v stari slovenski beznici. „Pri natakarju" v Flo-rijanski ulici. In jedva sva ga potegnila dvakrat, trikrat, že mi je začel zgovorno pripovedovati nov dogodek. Danes s« je seznanil n. pr. v tramvaju z elegantno, bogato oblečeno damo ... spremil jo je, ker je bila noč, do njenega doma, .., n6, ona ga je takoj povabila k sebi na večerjo... tako naglo se ji je prikupil.. . bila je sama...! Ko jo je osrečen zapustil, izvedel je, da je soupiral s „prima-balerino". — Drugi pot 8e je, zavivii okoli hišnega ogla, zaletel naravnost v krasno gospico. „Pardon, tisočkrat pardon !" prosil je Rudi. In takoj se ji je pridružil ter ji na dolgo in široko razkladal, kako se je zgodila ta „nesreča*. In tudi ona mu je razkladala ter se opravičevala. Kmalu sta bila na Čistem ; potem sta govorila o tem in onem — zlasti pa o gledišču, zakaj Rudi zna vse najlepše operne arije in vse najimenitnejše monologe Lewinskega in Sounenthala! Ko pa sta dospela do njenih vrat, bila sta že tolika prijatelja, da sta se domenila, da pojdeta naslednjega dne skupaj v gledišče. In res sta Šla, po gledišči pa soupirat k „Riedhofu* v chAmbre se-parč... Oh, ta Rudi! — Skoro vsak dan je doživel kaj „imenitnega', bodisi potem že s kako udovico, gospico, gospo aH pa cel<5 kako — §o-barico. Je-li čudno, da sem ga zavidal, strašno nepopisno zavidal ?! — Saj jaz nisem doživel nikdar nič „imenitnega", najsi sem se vozaril po vsem Dunaji s tramvaji in omnibusi, najsi sem se še tako zaletaval okoli hišnih oglov i. t. d. Sovražil in zaničeval sem samega sebe ter preklinjal tisto nesrečno zvezdo, pod katero sem bil rojen. Z.akaj se meni ne posreči do kakega cenega, pikantnega doživljaja?! Grd baš nisem, jezik se mi vrti kot vreteno, Oe treba, — moja toileta tudi nas, svobodno od ljudstva voljene poslance tud od strani predsedništvn preziralo načinom, neobičajnim v parlamentarnem življenju ; ker podpisani poslanci Še do danes nismo zadobili v lanski izjavi zahtevanih garancij gledć na svobodo osebe in govora v deželni zbornici tržaški ter niti ne vedo, je-li bila ona izjava kedaj predložena osrednji vladi ; izjavljamo slovenski poslanci, da se no moremo udeležiti niti letošnjega zasedanja tržaškega deželnega zbora ter smo ta svoj sklep prijavili njegovi ekscelenci, gospodu ministerskemu predsedniku grofu Badenijn. Ivan Nabergoj, Ivan Goriiip, Ivan Marija Vatovec, Fran Dollenz. Političke vesti. V TRSTU dno 4. januvarja. Mihael Klaić. Ves narod hrvatski solzi ob grobu Mihaela Klaiča; to ni fraza, to je gola istina. Stranke hrvatske so pozabile za trenotek, da so v navskrižju med seboj, kajti solidarne so v zavesti, da je zatisnil svoje oči jeden najboljih sinov naroda hrvatskega. Sosebno iskreno piše o pokojniku zagrebški „Obzor", kajti pokojnik je se svojimi nazori stal najbliže „Obzorovi" skupini. Isti list pravi, da je s pokojnim dr.om Klaidem zginila a političnega pozorišča naroda hrvatskega jedna najuglednejih, najmarkantnejih in za narodno stvar najzaslužnejih oseb. Hrvatski preporod v Dalmaciji spajala bode zgodovina z imenom dra. Klaiča. Pokojnik je od prvega začetka sodeloval pri tem preporodu in nepopravljiva je Škoda, da mu ni bilo uaojeno, da kot predsednik deželnega zbora dalmatinskega postavi krono svojemu več kot tridesetletnemu delovanju za razvoj notranje uredbe in uprave v Dalmaciji, kojo je ljubil toli žarko. Životopis pokojnika ni druzega nego zgodovina politiških borb za hrvatska prava v Dalmaciji Treba le primerjati položaj, kakor je bil pred 35 leti, in pa z današnjim napredkom : tedaj, ko se je Klaid prvikrat oglasil, ni bilo v Dalmaciji ni ni slabša od Rudijeve! Kaj je torej krivo?! — Sklenil sem, da vzamem Rudija za inštruktorja, ker le po njegovem praktičnem navodu sem upal seznaniti se z njegovo „ljubavno tehniko". Bila sva na „kmotskem balu" v „Cvetličnih dvoranah". In mej vsemi onimi pisano konstumi-ranimi, bujnimi in slokimi plesalkami ugajala sta nama najbolj dva silno živa in nagajiva „beb6"-ja v ohlapnih, jedva do kolen segajočili otroških oblekah rožnate barve, velikanskih vegastih slamnikov in višnjevih nogovic... „Rudi, teh-le se lotiva, kaj ?" nagovoril sem prijatelja podjetno. „Jaz bi že, a ... a ... ne vem, če bo kaj, preveč kavalirjev imati!" — Nič kaj ni bil zadovoljen Rudi. Ko pa sem se takoj oklenil mlajše z bujnimi črnimi kodri in krasnih zob, pridružil se je i Rudi njeni tovarišici. Bili sta izredno dobre volje. Pa žejni! — Plačala sva jima, kar se ka-valirjem spodobi, kolikor sta hoteli ... Plesali, šalili se in smejali smo se ves večer, — Že sem bil preverjen, da ima na moji zabavi le Rudijeva mila zvezda največjo zaslugo. No, peripetijo do-| življaja sem pričakoval še-le po balu, (Konec pr.) jedae hrvatske iole, meščanstvo je bilo odtujeno svojemu rodu in po mestecih je bilo čuti le italijansko govorico ; v deželnem zboru, v občinah in uradih je neomejeno gospodoval italijanski jezik, hrvatska zavest je dremala in hrvatstvo je bilo zapostavljeno in prezirano. Danes je vse to drugače, kajti očeviden je napredek hrvatstva v vseh strokah javnega življenja — in ta napredek je tesno spojen z imenom dra. Klaida. KlaicS se je porodil v hrvatskih Atenah, v staroslavuem Dubrovniku, in sicer dne 19. avgusta 1829. Prve nauke je svršil v svojem rojstnem kraju izbornim vspehom. Nadaljnje študije je vršil v Li-vornu in v Padovi na Laškem. L. 1854. jo odišel ua Dunaj, kjer je položil skušnjo za profesorja fizike in matematike. Leta 1857. ja postal pravi profesor. Leta 1861. je bil izvoljen poslancem v deželni zbor dalmatinski in s tem s« je pričelo njegovo pravo plodonosno politiško delovanje in njegovo — mučeništvo. Takoj s početkom svojega politiškega delovanja vzela mu je tedanja vlada — kruh, prišel je ob službo. Ali Klaid je bil onih velikih duhov, kojih niti ne morejo doseči taka — mala sredstva. Klaid je v družbi s Pavlinovi-dem takoj zasnoval v deželnem zboru neizprosno opozicijo proti italijanskemu gospodstvu. Silnemu utisu njegove prepričevalne zgovornosti se ni mogel odtegniti uikdo. V onem usodepolnem letu 1866. je začela pihati nekoliko milejša sapa. Klaid je postal šolski svetovalec in se mu je poverilo nadzorstvo pri ljudskih šolah in realkah. V letu 1869. je postal deželni šolski nadzornik in poročevalec pri deželnem šolskem svetu v Istri. Toda dr. Klaid je odklonil to službo, ker seje hotel posvetiti politiškemu delu za preporod svojega naroda: v deželnem in državnem zboru. In tu je bil Klaid visoko spoštovan od prijatelja in nasprotnika in — na najviših mestih. Ako hočemo prav označiti vspešnost dela Klaidevega v prospeli one stvari, kojo je ljubil z vso svojo plemenito dušo, moramo reči le to, da v deželnem zboru dalmatinskem, kjer so bili ob pričetku delovanja Klaidevega Italijani absolutni gospodarji, si danes niti ne moremo misliti drugačne večine nego — hrvatsko 1 Tudi v uajnovej; dobi je Klaid v poslanski zbornici odločilno posezal v parlamentarno življenje, v kolikor je bilo isto v tesneji zvezi z zastopstvom Slovencev in Hrvatov. V 1. 1893. je se svojimi hrvatskimi in slovenskimi somišljeniki izstopil iz Hohenwartovega kluba ter je zasnoval pćseben klub Hrvatov in Slovencev, kojemu je člen tudi naš poslanec Nabergoj. Zadnje dni leta 1895. se je govorilo zopet, da Klaid želi, da bi naši poslanci zopet ustupili v Hohenwartov klub in pogajanja so se imela zopet pričeti sedaj po novem letu Mi ne vemo, ali je Klaid res gojil to željo, ali to vemo, da je imel pokojnik vsikdar najbolje namene in da absolutno ne bi bil privolil v zopetno združenje se skupino Hohenwartovo drugače, nego pod častnimi pogoji. Znameniti odstavki v politiškem življenju Klaidevem bili bi torej: leta 1861. je postal deželni poslanec, leta 1870. člen deželnega odbora, 1873. državni poslanec in 1877. člen delegacije, A menimo, da mu lepše hvale ne bi mogli izreči, nego ako rečemo, da je bil povsod na svojem mestu. Te le kratke črtice o pokojnem Klaidu hočemo zaključiti zopat z besedami „Obzora" : Poleg vs"h njegovih vrlin »ličil ga je najbolj njega čisti in sfitli značaj, liil je polil dobrote in blagote in kot zasebnik ni p< znal mržnje in maščevanja. Kar se tiče njegovega značaja, treba mu priznati v posebno hvalo, da je v teh petintridesetih letih, odkar je bil na čelu narodni hrvatski stranki, samega sebe posvečal dom oviniki in narodni stvari, samozatajevalno deluje za isto, in da pa pri tem ni nikdar mislil — na-se. Neusmiljena smrt ga je pokosila ravno v času, ko je bil počeščen najvišim dostojanstvom v svoji domovini, in ko je namero-val tudi na tem odličnem mestu posvetiti svoj vpliv in svoje umne sile sreči iu napredku naroda hrvatskega. Dr. Klaid je umrl, ali njegovo ime bode živelo v hvaležnem spominu bodočim naraščajem kot uzor rodoljubja, značajnosti in državljanskih čednosti. Ces. namestnik Riiialdini v Poreču? Iz Poreča javljajo predvčerajšnjega dne: Danes zjutraj dospel je v Poreč uovi vladni zastopnik za istrski deželni zbor, okrajni glavar na Volo-skem, Fabiani. Za jutri pričakujemo semkaj ces. namestnika Kinaldinija, kateri, kakor se euje govoriti, nameruje prisostvovati nekaterim sejam prihodnjega deželnozborskega zasedanja. Deželni zbori. Jutri se snideta tržaški in istrski deželni zbor. Kar se dostaje tržaškega deželnega zbora, opozarjamo na današnji uvodni Članek, v katerem so navedeni vzroki, zakaj se zastopniki naše slovenske okolice tudi letos nočejo udeležiti razprav. Njih sklep je popolnoma utemeljen, kajti naši zastopniki so dolžni svojemu lastnemu in ugledu svojih volilcev, da so ne izpostavljajo zasmehovanju v to dresiranega občinstva na galeriji. Zajedno so naši poslanci prijavili vzroke svojemu sklepu tudi njegovi ekscelenci, g. ministerskemu predsedniku. V dotičnem spisu najde njegova ekscelenca več kot dovoljno gradiva, ako ga je res volja, priti na jasno ob vprašanju, kdo daizzivljeprinas na jugu?! Ali izživljamo mi, ki stavljamo zahteve, sloneče na določilih temeljnih zakonov, ali pa oni, ki vsprejemajo resolucije in predloge, ki so v dijametralnom nasprotju s temeljnimi zakoni in ki trpe tako ponašanju svojega občinstva nasproti slovenskim zastopnikom, kakoršno vedenje je v strogem protislovja z zakoni najnavadniše in povsodi med omikanimi ljudmi običajne — uljudnosti. Sicer pa bode letošnje zasedanje deželnega zbora tržaškega jako kratko, kajti na dnevnem redu ni nikake predloge, ki bi bila bistvene važnosti, resolucijama o italijanskem vseučilišču in o u v e d e n j u civilnih matic pa pripisujemo ravno toliko važnosti, kolikor sti je vredne — nikake. S prvo resolucijo mlatijo gospoda prazno slamo, pri čemer vihti g. Burgstaller naj-veči — tepec, » drugo pa se smešijo. Pri takih vprašanjah imajo prvo besedo drugačni gospodje, nego so naši onorevoli. O zboru v Poreču nočemo ugibati mnogo, saj nam povedo bližnji dnevi, kdo se pokaže močnejega: ali osrednja vlada, ki je imenovala namestnika deželnemu glavarju proti volji iu zahtevi italijanske večine, ali pa — trma gospodujoče gospode. V kolikor sodimo mi, želi res osrednja vlada, da bi prišlo do kakega modu« vivendi med manjšino in večino, in ne izključljivo na račun pravic manjšine, vendar pa v tej želji vlade ne vidimo ni najmanjega jamstva — predobro poznam naše srditeže — niti za znosljiveje medsebojno občevanje, kamo-li za spoštovanje pravic večine prebivalstva. V tem je ravno vir vsem neznosnim odnošajem po Istri, da manjšina v zboru zastopa večino v deželi in večina v zboru manjšino v deželi. Pri takem stanju stvari so gospoda seveda grozno vznemirjeni in nervozni, kajti vedo, da številno razmerje mora enkrat prodreti z elementarno silo, in ko se to zgodi, konec bode njihovemu gospodstvu v Istri. A kdor je v vednem strahu za svoje nadvladje, ta je nervozen, in čim bolj je krivično njegovo nadvladje, tim bolj je razdražljiv. Nočemo biti proroki nesreče, ali jako malo vere imamo, da ne bi tudi v predstojećem zasedanju deželnega zbora isterskega vskipelo in da ne nastane vihar, ki odnese iz Poreča slovenske in hrvatske poslance. Morda se motimo, toda ne verujemo. Ako cel6 konservativni in katoliški „L' Amico" — kakor hočemo pokazati prihodnjič — pritrjuje nazorom liberalne večine o ustavnih pravicah Slovanov, potem si res ne moremo misliti, kje bi se našel v italijanskem taboru zares zmeren in — konservativen mož. Za državne uradnike. Takoj, ko se zopet snide državni zbor, pride na vrsto vprašanje uravnanja plač državnim uradnikom. Dotičnemu načrtu je baje namen ta, da se nižim trem razredom poviša plača ter da se jim nekako zagotovi, da hitreje pridejo v višo vrsto. Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Danes so se ogerski ministri menda povrnili zopet v Budimpešto, ker so dovršena prva posvetovauja o pogodbi z Ogersko. Koncem tega meseca pa odidejo naši ministri v Budimpešto, kjer se bodo nadaljevala posvetovanja. Včeraj in predvčerajnjem so se razprave sukale o carinski in trgovinski zvezi. Ob tej priliki so si gospoda obojestranski ministri delali tudi poklone. Gospod grof Badeni se je opravičeval in je obžaloval, da antisemitska stranka po listih in zakonodajnih zastopih toli ljuto napada Ogersko. Izjavil je tudi nado, da s« obnovljenje pogodbe dožeue čim preje, ker je splošna želja, da za^dube milenijskih svečanosti zginejo vsa uprašanja, ki so v dotiki z državnim pravom. Hitrega obnovljenja je pa želeti tudi lz tega vzroka, ker se bliža h koncu 6letna doba sedanje poslanske zbornice iu bi bilo nevaruo, prepuščati rešenje tega vprašanja nevarnosti, ki u-tegne nastati iz morebitnega u e n a d ej a-nega in ne všečnega izida volitev. Gospoda se boje torej novih volitev. A mi se ne moremo prečuditi trditvi, da rešenja tega vprašanja ni smeti prepuščati novi bodoči zbornici. Človek bi res moral misliti, da je sedanja zbornica uzor-parlament, kakoršnega nam ni pričakovati vse bodoče čase. V resnici pa je naš parlamentarizem zlezel toli nizko, da ne le ne ume čuvati koristi svojih mandantov, ampak se ne briga niti za svoja lastna prava, za svoj ugled in za svojo veljavo. Po našem uverjenju so gospčda tudi rea ne boje toliko, da bi mogel priti slabeji parlament, temveč boje se najbrže, da pride bolji, to je tak, ki bi pokazal nekoliko več odporne sile proti nezmernim zahtevam onostranske polovice in ki bi bil morda tudi toli odločen, da bi pustil raje, da pride do krize, nego da bi hotel obnoviti pogodbo na stari podlagi: na podlagi dajanja na avstrijski in prejemanja na ogerski strani. Jako značilno za postanek in nrav velike napetosti med vlado in krščanskimi socijalisti je pa vsakako, da se je naš ministerski predsednik najprvo spomnil autisemitov, ko seje poklanjal oger-skim ministrom ob začetku posvetovanj — za obnovljenje pogodbe z Ogersko. Jasno je torej, da je to poslednje vprašanje ona os, o-kolo katere se suče prepir med vlado iu antisemiti. In il tega dejstva si lahko dela primerne sklepe vsakdo sam. Italija v Afriki. Počasi razumevajo stvari tudi v Italiji. Brzojavljajo namreč iz Rima, da nikdo ne smatra za resna tista .mirovna pogajanja* med generalom Baratierijem in Makonenom. Hotela sta menda slepiti jeden drugega; bodočnost pa pokaže, kdo med njima je bil bolj navihan. List „Don Chisciotte" nadaljuje z vso odločnostjo svojo vojno — proti atričanski vojni. Povprašuje po vsej pravici, da-li je smatrati resno tako vlado, ki v toli kritičnih trenotkih nima druzega posla., nego da si daje brzojavljati iz Masave želje po — fotografijah itd. List „L' Italia Militare" daje lepe in modre nasvete, kako bi morali ukreniti in kaj bi morali izvršiti Italijani, ako hočejo kaj doseči. Na vsak način treba dati šoancem najresnejšo lekcijo in izbiti jim iz glave misel o zopetni priboritvi po krajine Tigrč. Ne samo izgnati, ampak uničiti jih treba, da se ne bodo mogli združiti z Mene-likom. Zato treba pošiljati novih in novih batalijo-nov v Afriko. Res lepi nasveti, ki bi gotovo pomogli Italijanom iz vseh zadreg, ako bi bili — izvedljivi. Le žal, da so taki lepi nasveti lože izgovorjeni, nego izvršeni. Lahko je rečeno, tega ali onega moram uničiti. Kaj pa ako so krajevne razmere take, da so v prilog le mojemu nasprotniku, tako, da moram biti sam ▼ skrbeh, da svojo kožo obvarujem nesreče? In tako se res godi Baratierijil. Isti ima vse roke polne posla v ta namen, da svojo vojsko varuje pred nenadnimi napadi od strani nasprotnikov. Mnogo, mnogo batalijonov bi pomagalo seveda, ker so na vse zadnje italijanske čete morda vendar nekoliko bolje organizovane nego pa Šoanske. Ali mnogo batalijonov stane mnogo milijonov, katerih pa v Italiji — nimajo. List „Tribuna" trdi, da bi trebalo najmanje 20 batalijonov in 8 baterij samo za borbo proti šoancem. Koliko bod« stalo to P In potlačena Italija naj bi za dlje Časa prenašala taka bremena? To vprašanje pa vzuemirja vss resneje politiške kroge v Italiji. Brzojavka iz Rima pravi namreč, da bode to podjetje stalo toli ogromnega denarja, da ne bode mogoče vzdržati državuega proračuna v dobrih odnošajih. Konečno bodi še omenjeno, kar pišejo fran-cozki listi o položenju na bojišču afričanskem. Rimski viri trde sicer, da so francozka poročila tendencijozna, vendar pa treba zabeležiti tudi ista, ker po našem tnenenju zaslužijo vsaj toliko vere, kolikor italijanska, koja poslednja so včasih izmišljena toli najivno-ueumuo, da je možno otipati s prstom, da niso resnična. Francozka poročila trde torej, da so glavarji domačinov popolnoma jedini med seboj in Menelik se pripravlja, da udari na Italijane z vojsko 73.000 mož. No, *a uničenje take sile treba več nego jednega lepega članka v „Italia militare* in pobožnih želja v oiicijoznih poročilih, ampak treba vojakov, pušk, kanonov in milijonov. Vrenje v južni Afriki. Angleški minister Chamberlain je brzojavil predsedniku republike transvaalske, Kriigerjn, nado, da poslednji ne da ustreliti ujetnikov. Predsednik Kriiger je odgovoril: „Nisem odredil, da naj se postrele ujetniki; usoda istih se odloči popolnoma v zmislu tradicij republike". Z ozirom na vesti, da se ob meji transvaalske republike zbirajo zopet vojne čete angleške, nadeja se Kriiger, da Anglija prepreči nadalnje invazije. Na to je odgovoril lord Chamberlain, da je že odposlan vladni zastopnik Bulnnwayo s posebno komisijo, da prepreči nadalnje navale. Zajedno je zatrdil, da angleška vlada bode vestno spoštovala določbe dogovora od leta 1884. Boleti mora pač ponosno Anglijo, da se je morala toli ponižno umakniti pred malo republiko v južni Afriki. Ali čuditi se temu ni, kajti v očigled toli drznemn in nesramnemu kršenju mednarodnega prava in natačno določenih pogodeb se je seveda vsa Evropa postavila na stran republike in proti Angliji. Zlasti čestitka nemškega cesarja predsedniku Kriigerju da je huje zadela Anglijo, uego pa poraz sam, ki so ga doživeli. S tem se je še bolj razširil prepad, ki loči obe velesili odkan se je Nemčija odločno postavila na rusko stran ob kitajsko japonski vojni. Vsi angleški listi označujejo brzojavko nemškega cesarja kot čin, sovražen Angliji. Različne vesti. Slovenska lola pri sv. Jakobu. Ker je do- se iaj nepoznana roka užgala četrti razred, bode v tem tednu poldnevni poduk v 4. in 5. razredu. Zjutraj pridejo učenci petega, popoludne pa oni iz četrtega razreda v šolo. Vodstvo. 0 smrti dr. Klaića pišejo iz Zadra due 5. t. m.: Objavili ste že v svojem listu, da smo izgubili občespoštovanega, vrlega predsednika našega deželnega zbora. Veleučeni dr. Klaid umrl je vsled zastrupljenja krvi. In kako malenkosten je bil vzrok, ki je spravil pod zemljo tega vele-zaslužnega moža t Na nogi se mu je napravil žulj, katerega si je prerezal pred par meseci. Ta mala rana na podplatu se nikakor ni hotela zaceliti in v njo so došle koje strupeue snovi, ki so polagoma razdejale vso kri. Za časa Klaideve bolezni v Spljetu ni bilo nikakoršnih veselio, v Zadru pa so darovali po vseh cerkvah sv. maše in opravljali molitve, da bi Klaid ozdravel. Nadškof je bil odredil, da se je otvorila rakev sv. Simona občinstvu. Dan na dan prihajalo je na tisoče vernikov, ki so molili za zdravje odličnega bolnika. Bog je sklenil drugače 1 . . . Pogreb dr. Klaica bil je sijajen. Truplo pokojnikovo prepeljali so na parnik, ki je je odvel v Dubrovnik kjer so je položili v rakev. Za „Božićnico* so nadalje davovali: G.a Perko 2 Kr. Ana Abram 5 Kr. g. Mar. Fratnik 4 Kr. gčna. Marica 4 Kr. g. Irene Abram 4 Kr. ga. Alojzija Dolenc 4 Kr. g.a Aua Pertot 2 Kr. g.a Ipavic 4 Kr. g.čua Delkin 4 Kr. gospa Sataki 2 Kr. gospod Negode 2 Kr. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v osmici g G. na Greti 26 st. kot preostanek račuua, in v zadružni krčmi v Kojanu 2 Kr. kot iztržek kotla hrušk ; nadalje so^darovali za podružnično božićnico po g. Karižu g.g. Omot Elegibzil 80 st. Droghe 60 st. Počkaj M. 2 Kr. M Lavrenčič 1 Kr. Ant. Urdich 1 Kr. J. E. Z. 80 st. X. Y. 1 Kr, Kukar 1 Kr. A. Vesel 1 Kr. Ed. Lampe 1 Kr. T. U. 1 Kr. Siromak 28 st. A. Lampe 1 Kr. Iv. Detela 1 Kr. Ščuka 1 Kr. Jak. Pertot IKr. N, N. I 1 Kr. A. K. 2 Kr. Anton Tavoer 1 Kr. Anton Kvas 1 Kr. Urb. Lenček 1 Kr. M. Novak l Kr. A. Godina 1 Kr. Ant. Vrale 1 Kr. N. N. 60 st. A. Goljevšček 1 Kr. A. Karis 1 Kr. U. Airevle 44 kiselce*-po gospici M. Pod-krajškovi lg. Nusdorfer 2 Kr. M. Prha ve c 1 Kr. Olga Pegau 80 st. El. Meki na 40 st. Herm. Koč-jančič 30 st. Olga Slauovič 8o st- Vek. Žigon 1 Kr. Marg. Frenetič 80 st. Pregel Ang. 1 Kr. 20 st. Frančiška Jaklič 40 st. Julija Majcen 60 st. Kožef Kirn 60 st. Marija Fatur 40 st. Karolina Simšič 1 Kr. Pavla Urbančič 60 st. Marija Gnbri-jelčič 30 st. Jožef Regent 1 Kr. Andrej Pertot 10 Kr. č. g. Ivan Černe 2 Kr. Martha Fritsch 10 Kr. Ana Marn 1 Kr. Helena Bello 2 Kr. Rudolf Bi-jeker 40 st. N. N. 4 Kr. Volitev novega županstva v NabreŽini bila je dnč 4. t. m. Zupanom je zopet izvoljen gosp. Ignacij Tance, prvim podžupanom g, Martin Pertot. drugim podžupanom g. Štefan G r u -d e n. Oba podžupana izvoljena sta na novo. Podružnica tržaškega veteranskega društva v Nabrežini priredi v nedeljo dne 12. t. m. v dvorani gosp. Ig. Tance-ta društveno veselico s petjem in plesom ter prijaznim sodelovanjem pevsk. društva „Nabrežina". Začetek veselici točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške (vključno k plesu) 1 gld., za ženske 30 nvč. Vsak društveni član ima pravico dovesti po jedno žensko s seboj, za kojo ni plačati vstopnine. Gostje dobro došli. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. •Lega nazionale*. Tržaška podružnica te zloslavne družbe imela je minolo nedeljo svoj letošnji redni občni zbor. Kakor čitamo v tukajšnjih laških listih, počastil je zborovanje s svojo prisotnostjo župan tržaški, dr. Ferdinand Pit-teri. Društveni predsednik, pisatelj dr. Atilij Hortis (oni, ki je skoval napis za znano, pogorelo ploščo „XX. secoli di vita latina") je izustil prav ponosen govor, v katerem je naglasil moč te „šolske" družbe. Bombastiških fraz, kakor „avita col turau, „italianit&*, „latinitfc" itd. je seveda odmevalo po gledišču „Filarmonico Dramatico*, toda podrlo se vendar ni, in tudi mesto ohranilo je navadno svoje lice. Trgovina z istrskim vinom. Tekom leta 1895. izvozili so iz pristanišča v Poreču 80.830 58 hektolitrov istrskega vina (56.240-89 liektl. v Trst, 14.395-67 v Pulj in 10.194 12 na Reko). Tekom leta 1894. izvozili so 77.901 03 hI. in leta 1893. le 56.102-47 hI. Kakor je razvidno iz teh številk, narašča trgovina z istrskim vinom, nasprotno pa, kakor omenjamo na drugem mestu, pada uvažanje laškega vina. To dejstvo beležimo zadovoljstvom. DAvica v Trstu. Iz vseletnega, skupnega zdravniškega izkaza o kužnih boleznih v Trstu, razvideti je, da je bilo prijavljenih od 1. jauuvarja do 31. decembra 1895. 2015 slučajev ddvice ter je umrlo izmed obolelih 280 otrok. Torej je umrlo le 18-89% obolelih, v tem ko je bilo leta 1894. 1167 si. dAvice in pa 350 ali 30# umrlih. Te številke jasno govorč, kolike, neprecenljive vrednosti je Behringov serum ! Kužno bolezni v Trstu. V dobi od 28. min. do 4. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini: 1 si. kčzic, 3 si. ošpic, 8 si. škrlatice, 32 slučajev d&vise. Umrli so 4 otroci za dAvico in 4, že prej obolele osfbe, za legtii-jem. Iz Barkovelj nam pišejo: Tudi v „Edinosti« je bilo čitati, da se je tu pri nas obesil neki Danev z Opčin. Italijanski listi so povedali hitro, da je nesrečnež storil ta korak radi nbožtva. To je sicer res, ali vedeti treba radi kakega uboštva Danev se je pred 14 dnevi prijavil bolnega pri okrajni blagajni. Zdravnik okrajne blagajne ga je spoznal bolnega ter mu privolil podporo za 4 dni. Potem pa je šla žena Danevova k okrajnemu pod-načelniku v Barkovljah naznanit, da je nje mož še bolan ter je prosila zajedno, da bi dali istemu bolniško spričevalo, ker hoče iti v mestno bolnico. Okrajni podnačelnik je pa odgovoril ženi, naj le gre k zdravniku. Žena je tudi res storila tako. Toda zdravnik jej je iztrgal knjigo, vrgel isto od sebe ter rekel: Naj gre le delat! Prišedša domov, povedala je žena vse to svojemu bolnemu možu. Istega dne zjutraj šla je zopet k okrajnemu podnačelniku z opetovano prošnjo, naj vendar napravi list, potreben za vsprejem v bolnico, omenjeni gospod jej je pa odgovoril, da nima Časa sedaj, naj pride popoludne, ako hoče. Po takem uboga žena zopet ni ničesar opravila, obvestila je •> tem svojega moža, a poslednjega se je polotil obup in žalost in storil je konec svojemu življenju na toli žalosten način. To so suha dejstva, komentar pa naj si vsakdo napravi sam. Iz Prtzina nam pišejo: Marsikaj seje že čitalo o naših pravnih istrskih razmerah. Da se tudi pri nas uajbulje godi onim javnim organom, kateri znajo dejanski pokazati svojo mržnjo do vsega, kar je slovenskega, to je tudi znana stvar. Ta potnha jo pa obrodila že marsikateri slab sad. Kakor je znano, so tudi pri izgredih v Go-logorici sodelovali neki pisarji pazinske sounije. Drugi so pa pri družili prilikah izzivali Hrvate, mirno sedeče v gostilni. Vse to pa jim ni čisto nič škodovalo, marveč Š9 vzraselje njih ugled pri kolegih in morda celo kje drugje. Da so pa taki junaki živeli v veliki milosti posebno pri naših Italijanih, to se razume pač samo ob sebi. Kako čudo torej, ako so si v uradniji in zunaj uradnije dovolili marskikaj, kar ni bilo prav ter se niti ni vjemalo z ugledom urada, v katerem so sedeli in v katerem se mora krojiti pravica. Pa kaj to škodi, saj škodo je trpel navadno „barbar", hrvatski kmet, za katerega po koranu naših Italijanov itak ne obstoji pravica. Naravno je torej, da |so ti ljudje podajali čim bolj predrzni. Za to se pa nikar čisto nič ne čudimo raznim govoricam o stvareh, ki si jih dovoljujejo ti pisarji. Oh, prekrasne naše pravne razmere zares in ti uradni ugled, za katerega se je zaman trudil Kielmansegg in segbode pri nas še marsikdo trudil! Metlo, metlo in pa kako strašansko brezovko v roko ! 1 Podporno društvo za slovenske visokošolco na Dunaju prejelo je o božiču razna darila. Iz Laškega trga je poslal g. dr. Jos. Kolšek, odvetnik, 15 gld., katere so darovali gg. Andr. Els-bacher trgovec, 3 gld., I. Četina, učitelj, 1 gld., Rudolf Kuketz, pivovar, 3 gl., dr. Jos. Kolšek odvetnik, 2 gld., vsi v Laškem trgu. V Celju pa so darovali gg. Vavken, dr. Kapus od v. kandidat, A. Kolenc, trgovec, Kari Vanič, trgovec, Ant. Mli-nerič, trgovec, P. Kostid (Hrvat) vsak po 1 gld. — Iz Postojiue je društvu poslal g. Peter Kraigher, 39 gld. 50 kr. Darovali so gg. Ant. Dietrich, trgovec, 2 gld., Jan Vičič, posestnikov sin, 1 gl., Miroslav Vičič, vel. župan, l gld., Rih. KSeber, tiskar, 1 gld., Jan Ružička, vel. zemljemerec, 1 gld., Lndv. Mahorčič, mali zemljemerec, 1 gold., Ferl. Gaspari, c. kr. okr. živinozdravnik 2 gold., Avg. Petrič, jurist, 1 gld., dr. Dragotin Treo, odvetnik, 5 gld., Fran Arko, Ljud. Dietrich, Alojzij Burger posestniki, po 1 gld., I. Dekleva posestnik, 5 gld., Štefan Primožič učitelj, 1 gld. I. Kutin, trgovec, 1 gld., Janez Thuma, šolski nadzornik, 1 gld., Ivan Lavrič, c. kr. davčni pristav, 1 gld., Makso Šeber, fotograf, 50 nvč., dr. Ivan Eržen; c. kr. okr. zdravnik, 2 gld. Anton Vodopivec, c. k. poštar, 1 gld., Peter Kraigher, trgovec, 1 gold., Fran Jurca, trgovec in posestnik, 3 gld. Al. Kraigher, trgovec, 1 gld., vsi v Postojni, dalje gg. dr. Mat. Hudnik, odvetnik v Ljubljani, 2 gld., Iv. Korošec, posestuik v Št. Petru. 1 gld., I. Ullrich, ravnatelj hotela v Trstu, 1 gld. Iz Vrhnike je poslal g. Tone Flis, knjigovodja 24 gld., katere so darovali gg. Gabriel Jelovšek, posestnik, Anton Komotar, c. kr notar, dr. Janko Marolt, zdravnik, Jos. Lenarčič, tovarnar in dež. poslanec, g.a Marija Kotnik, veleposestnica na Verdu, po 3 gl. g. Ant. Flis, knjigovodja na Verdu, 2 gold., gg. Bogdan Kobal, c. kr, okraj, sodnik, I. Požar, c. kr. kanci. dr. Anton Rogiua, c. k. sodni pristav, gospa Frančiška Korenčan, pos. soproga, Ivan Gruden, c. kr. davkar v pok., M. Brilej trgovec, vsi na Vrhniki po 1 gl., gg. Jurij Fajfa, not. kand. in Jos. Serbič not. nradnik, oba na Vrhniki po 50 nč., g. Ivan Jesenko c. k. profesor v Trstu, 5 gld. Iskrena hvala vsem vrlim darovalkam in darovalcem, osobito pa gg. nabiralcem za trud. — Dal nje darove vsprejema vč. g. dr. Fr. Sedej, c. in k. dvorni kapelan i. t. d. Dunaj, I. Augusti-nerstrasse. 7, Uvažanje italijanskih vin v Avstrijo padlo je izdatno. Novembra meseca min. leta b.lo je vpeljanih 49.881 kub m., a istega meseca 1891 leta poplavila je Italija našo državo s 84.290 kub. mi. Lani bilo je vpeljanega od 1. januvarja do konca novembra meseca 689 509 kub. metrov ital. vina, prejšnje leto pa v isti d6bi 782.978 kub. m. Uvažanje je torej padlo za 93.469 kub. metrov, ali za 12#. Napad t karbolno kislino? Včeraj popoludne došel je 261. A. Bortoluzzi posestnik v Trstenikn in lastnik hšt. 3 gostilne v ulici Cominerciale, v neko gostilno v ulioi Belvedere. Hkrati je vstopila v to gostilno babica Ana Svetina stanajoča v ulici Commerciale št. 37, vzela B. klobukin odšla. B. je Šel za njo do vrat njenega stanovanja, tam sta se bržkone sprla in babica je bliskoma ulila iz že pripravljene steklenice B.u karbolne kisflne v lice. Siromaku je opečeno vse lice, a tudi obe očesi sti ožgani. Ranjenega so policijski organi z bližnjega komisarijata odpeljali na zdravniško postajo, od kod«r so ga poslali v bolnišnico. Babico so pozneje prijeli in zaslišal jo je vodja Sr. Ivan-Vrdeljskega komisarijata, viši komisar gosp. Baclier. Žena trdi, da se je hotela zastrupiti, toda B. da ji je iztrgal steklenico s karbolno kislino iz rok in pri tein da se je po naključju sam oblil. Preiskava menda dokaže, da-li je babica povedat i resnico. Med tem poslali so ženo v preiskovalni zapor. Zdravniki so baje izjavili, da B. ne izgubi vida. Poskuien samomor. 331etna A. Butkovič, lastnica gostilne v u!ici Rossetti hšt. 2, poskusila je predvčerajšnjem usmrtiti se, zavdavša si s karbolno kislino. Zdravnik z zdravniške postaje izpral je ženi želodec ter tako odklonil daljno nevarnost. Vzrok temu posknšenemu samomoru je iskati bržkone v jako razdražljivih živcih gostilničarke. Nesreča v kamnolomu. Minolo soboto sta ponesrečila v Marinijevim kamnolomu na Škorklji 271etni kamenosek Anton Frljuga iz Konkonela in pa 13letni vajenec lian Susmelj iz sv. Ivana. Odtrgal se je namreč nenadoma velik kamen, katerega je bil Frljuga že skoro ločil od skalovja ter v svojem toku nizdol odtrgal Sušmelju popolnoma levo mečo in ga hudo pobil na desni nogi, ter ranil tudi Frljugo. Oba ponesrečena odpeljali so v bolnišnico. Kakor čujemo danes, obrnilo se je obema ranjenima nekoliko na boljše, toda ubogi deček trpi strašne bolečine. Roparsk napad. Po noči na 5. t. m. napadla sta baje dva nepoznana hudodelca na glavni cesti blizu železniške postaje Boršt nekega Antona Jaberšiča iz Paz»na, bivšega stražarja v Pulju. Jaberšič privlekel se je ves okrvavljen do Maldinijeve mitnice pri Ključu, na cesti, ki vod, iz Borita v Trst. Imel je strašno rano na vratu. Slabim glasom je prosil vode, toda ko je domačin vstregel želji ranjenega, opazil je v svojo grozo, da ranjenemu teče povžita voda iz vratu: imetje grlo prerezano! Nesrečneža povili so v odeje, potem je došla komisija na lice mesta, ki je dala ranjenega prevesti v bolnišnico. Isti ne more govoriti, toda napisal je svoje ime in druge podatke, ki pa so si bili včasi v protislovju. Zatrdil je pa z vso odločnostjo, da sta mu uapadalca ugrabila 5 gld. in dve fotografiji. Preiskavo o tej tajinstveni stvari vodijo orožniki v Borštu. Isti mislijo, kar pa je malo verjetno, da si je nesrečnež sam prizadel strašno rano. Rusija. V Petrogradu je otvorila ruska carica Aleksandra Feodorovna bazar na koriat ubogih vseh v Petrogradu prebivajočjh narodnostij. Pri tem dobrotvornom bazaru sodelujejo ves dvor, vse visoko plemstvo in poslanstvo vseh držav. Bazar je nastanjen v Eremitaži, palači tik Zimskega dvorca. Kljubu visokej protekciji pa bode isti pristopen tudi manj imovitim slojem prebivalstva, in to radi tega, ker se bodo prodajali komadi od 1 rublja naprej. Ruski časopisi popisujejo bogastvo bazara in krasoto dvoran pravim navdušenjem. Loterija na Ogerskem. Kakor smo že sporočili svoječaano, odpravljena je na Ogerskem loterija z novim letom. Prijatelji in prijateljice loterije pa morejo nositi svoje desetice še nadalje za „stavo" v razne male loterije, ki nam ostanejo še v tostranski državni polovici. Policijsko. 45letni Ivan Goriup, stanujoči v ulici Giulia hšt. 41 in pa 381etni zidar Josip Fonda, stanujoči pri Sv. Ivanu hšt. 158, sprla sta se predvčerajšnjem, izidša iz neke gostilne pri Sv. Ivanu. Iz prepira je nastal pretep. Fonda je pograbil kos lesa ter udaril žnjim svojega nasprotnika po glavi, a tudi Goriup ni bil len ter je s pestmi obdeloval butico Fondovo. Oba sta prišla potem na zdravniško postajo iskat pomoči. Goriup je moral v bolnišnico, kjer so mu dobro obvezali rano na glavi. Komisarijat v ulici Scussa bude postopal po zakonu proti obema srditežema. — 44 letnega raešetarja Frana A. iz Roviga, oženjenega in očeta 2 otrok, so zaprli, ker se je nevarno pretil gospej N., katero je zalezoval s svojo ljubeznijo. Vzrok temu pretenju bilo jo dejstvo, da gospa N. zaljubljenemu A. ni hotela dajati več denarja, ker je doznala, da je lahkoživi A. v Trstu zapeljal kuharico Ivano G. ter jo potem zapustil. — 23 letnega težaka Ernesta Komprengerja iz Trenta so zaprli, ker je pijan razgrajal v Appingerjevi tovarni sladščic v ulici Stadion, čevljarja .Tonipa Strutzela pa radi tega, ker je razgrajal v ulici Kolin piccolo. — Minolo noč prijeli in zaprli so stražarji pet pouličnih „pevcev". — Včeraj so zaprli SOletnega težaka Antonija Zvirna iz Trsta, ker je na sumu, da je dne 23. decembra mino-lega teta ukradel klesarju Sferzi nekaj obleke in sreberno uro, skupno vredno kakih 40 gld. — Prijavljenih bilo je policiji več manjših tatvin. Koledar. Danes (7.): Valentin, škof; Krišpin, škof. — Jutri (8.): Severin, opat; Erhard, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 45 min.; zatoni ob 4. uri 29 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 0'2 stop., ob 2. pop. 6 5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dne 4. t. m.: Trst 82, 23, 66, 20, 15. Line 67, 68, 41, 74, 52. Najnoveji&e vesti. Trst 7. v;es. namestnik vitez Rinaldini odpotoval je danes dopoludne v spremstvu predsed-ništvenega tajnika drja. Pipitza v Poreč. Dunaj 7. Danes ob uri dop. vsprejel je cesar ogerskega ministerskega predsednika barona Banffyja v zasebno avdijencijo, ki je trajala jedno uro. Potem je vsprejel cesar ogerskega ministra za notranje stvari, Perczela. Duna) 7, Oba finančna ministra nadaljujeta danes posvetovanja o uravnavi valute. Brno 6. Zavezni svet pozval je vlado, da sporoči, kaj je resničnega na vesti o ugrabljenih dveh abisinskih princih. Novi Jork 7. Iz Bostona poročajo listom, da so uporniki obkolili mesto Havana na otoku Kuba. Le trdnjava da se še drži. (Po tem poročilu stale bi stvari za Spanjce na otoku Kuba jako slabo. Službena poročila iz Madrida pa trdč ba8 nasprotno, da je namreč general Novaira potolkel upornike. Ured.) Trilovlnak« brxoj»vke. Budimpešta. Pšenica za je«en 7.15 7.16 Pionir* »a .pomlad 1896 4.92 do «.94. Oje« za jesen -•— —-R*xa spomlad 6 22 «.24 Koruza za oktober -.— -.— maj-juni 1896 4.46 - 4.47 P tem ott nov n o.l k0 (J.75 |i «0,— 6l!— n 63 — 64.- n 174. - 176,- 178.-. 180 - n 18«.- 188.— N lf»2.— 164.— a 184.— 18«.— M 158.— 160.- H 1 (i2- — 164— Malabar Plant................, „ nativu................„ —.— Laguajra Plant..............„ _ n nativa ....... „ —.— Santo« najfiniji.............., 142.— „ srednje fini............, 138.— w srednji.........132.— „ ordinar................„ 122.— Rio oprani ...............,_ „ najfiniji..................„ 143!_ , srednji....................135,- Slfikor Centrifugal I. vrste .... „ 31.25 Concaasć..................„ 32.25 ▼ glarah..................„ 33,— razkosani................m 33_ Ril italijanski (ini . .............a 19,75 n srednji..............„ 18^50 Japan fini AAA ........ „ 15.75 « srednji................„ 15 — Ruugoon extra .........lOO K. 13 — I......................lili. ... • ............9- Petrolej luski v sodih..............„ 20.50 v zabojih od 2» kil. ... „ 6.H0 Olji italijansko najfineji..... , srednjoftno .... bombažno, amerik...... dalmatinsko........ 143.— 139 — 133.— 124.- 144!-137.— 33.50 33.50 20.-18.75 Pomaranča „ ..... Mandeljni Dalmatinski! „ Bari . . f noT° risjoii .......... Boiičl Dalmatinski novi . . . „ Pulješki....... SnokvO Pulješke ..... „ Grške v vencih novi . S ..tanine nove....... Vamperll ......... GiV-bo . . ...... Polonovke srednje velikosti . n velike ..... a male ...... Sltniki v velikih aodih . . . • ▼ V...... n 59.- 61.— * 54'.- 56.— n 32.— 33.- n 36.— 37.— zaboj 3.- 4. - n 3- B.— 100 K. —.— —.— n 73.- 75.- n 100.— Iw2.- n ■ 10. - 10.25 n » 13!— 13^50 n 32.- 36 — n 23.— 24.- ■ 28.- 29- • 42 — 4!l — n 42.- 43.- m 44 — 45.- » 12.50 —.— n 5,— —- Kranjske klobase se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Tor-rente in ulice S. Francesco. Kramarjem in drugim prodajalcem daje se navadni skonto. JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla Cneerma itev. 16 uhod piazza della Caterma. (nasproti itliki vojmMci), prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška (bioykle) 4 4 I 4 i 4 4 4 izahtei Zastopstvo koles „Rnleitflia iz tovarne „Raloigh Cjele C° L.td, Nottiughain Angleško" in koler. iz tovarne II. Kloyor Frankfurt. Kolesa wR»leiyh" in Adler bo fcvetoTno znana, poaleilnja rabijo bo v numški vojski. Kolnsa pošilja so na deželo in na v«e krajo brez vheh stroškov. Sprejema se poprava vsakovrstnih novih in starih kolos in šivalnih atrojev. V zalogi nahajajo se vnakovratna orodja in pri< prave za kolesa. Zahtevajo naj ceniki! \ » { I » I i I I » 1 Bivainin aerojev. ^ i vnakovrstna orodja in pri* P naj oenlkl! | Josip ?i3sarello mehanik izvršuje vsakoršno popravo šivnlnili strojev in dvokolea. Prodaja novo in r.tblj šivnl»n stroje in dvi^kolosa. Vla Madonna del mare StevTt, uhod via Fontanone, vštric 2. lut. 1 I Nič več kadija.! Balzamaki petomlski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva 1-0 v odlikovani lekarni PMIARER „Ai dre Kori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatvo izvrfujcjo neutegomn. * Liniment. Capsici comp. b sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pri poznano iavrsino, bolečino blažeč« mazilo; dobiva se p» 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. p» vseli lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to »plodno priljubljeno domače sredstvo 1 a kratko kot RicMerjev liniment s „sita" ter naj se previiinoHtno vsprujmejo le tako st-kle-ii'co kot pristna, ki imajo znano varstveno znjtnko Bsidro". Richterjeva lekarna _ Pri zlatem levuu v Pragi. Lastnik politično društvo „Edinosti*. I/.dav.-ilelj in odgovorui urednik : .Tnlij Mi kota. — Tiskarna Holenc. v Trstu.